Ljubljana — Maribor.
Kolesarska dirka na 135 km v nedeljo, 10. julija 1921.
Nedeljska cestna diirka kluba kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani stoji brez dvoma na prvem mestu vseh dosedanjih kolesarskih dirk v Jugoslaviji, Uspela je v vsakem oziru, po številu dirkačev in njih kakovosti, po brezhibni izvedbi, po discipliniranosti udeležencev in publike, zlasti pa tudi po doseženih časovnih uspehih. Neumorno, vztrajno in sistematično delo, ki ga vrši klub v zadnjih dveh
Atletiki, Celje: 8. Demel Fran, 9. Kar-beutz Fran.
Sokol, Zagreb: 10. Cesarič Drago, 11. Horvat Stanko, 12. Žnidarič Slavo, 13. Šanti Rudolf, 14. Gatarič Ivo, 15. Jemeršič Jose.
Gradjanski, Zagreb: 16. Šoštarko, 17. Jurčec, 18. Dukanovič, 19. Sovič, 20. Banek, 21. Be-peonik, 22. Potnik.
letih, že rodi svoje lepe sadove. Lepi kolesarski sport se vedno bolj razširja in postaja vedno bolj popularen med športniki in tudi med drugim občinstvom. Zapustil je že meje zabave in diletantizma in postal resna športna panoga, v kateri bomo mogli že kmalu tekmovati tudi že z večjimi narodi.
Za dirko se je prijavilo ravno 50 tekmecev, in sicer:
a)	v lahki skupini z dirkalnimi kolesi:
Ilirija, Ljubljana: 1. Škrajner Anton, 2, Goltes Adolf, 3. Šiškovič Albin,' 4. Ogrin France,
5.	Rebolj Janez, 6. Šolar Josip, 7. Bar Vinko.
b)	v težki skupini s turnimi kolesi:
Ilirija, Ljubljana: 23. Kirner Oskar, 24. Zupan Ervin, 25. Šotler Ivan, 26. Meze Friderik, 27. Šimenc Josip, 28. Bar Adolf, 29. Kocmur Josip, 30. Zanoškar Srečko, 31. Pečnik Avgust.
Delavski kolesarski klub, Maribor: 32. Kobold Baltazar, 33. Plaučak Anton, 34. Gregorinčič Avgust, 35. Kocbek Vincenc, 36. Budan Edmund, 46. Macher Fran, 47. Kolman Fran, 48. Ra-danovič Fran.
Celje: 49. Rebek.
Ilirija, Ljubljana: 50. Pogačnik Lovro.
c)	v skupini seniorjev (dirkači nad 35 1 e t);
Ilirija, Ljubljana: 37. Nosan Fran, 38. Bizjak Fran, 39. Porenta Fran, 40. Leskovec Joža, 41. Goltes Ivan, 42. Iglič Tomo, 43. Iglič Matevž, 44. Iglič Leopold.
De lavski kolesarski klub, Maribor: 45. Arzenšek Fran.
Od vseh 50 prijavljenih so od tekme izostali samo štirje (Karbeutz, Potnik, Budan in Bizjak), vsi drugi so prišli na sltart in tekmovali, najlepši dokaz za visoko stopnjo športne zavesti in športnega duha naših kolesarjev.
Bolj kakor visoko število tekmovalcev samo na sebi, je razveseljiva njihova pestrost. Najmlajši dirkač je imel komaj 16 let, najstarejši celih 52. Oba sta prišla na cilj. Zastopani so bili najrazličnejši sloji, od vajenca do akademika; kolesarski sport je demokratičen kakor malokateri drugi. Poleg Zagrebčanov, ki so že stari znanci na naših kolesarskih tekmah in — čeprav nevarni Itekmeci — vedno dragi in dobrodošli prijatelji, smo topot z odkritim in velikim veseljem pozdravili med tekmovalci prvič tudi naše Celjane in Mariborčane. Njihova udeležba je dala dirki še prav posebno važnost. Dolgo časa je bilo v Sloveniji kolesarstvo kot sport omejeno le na Ljubljano, drugod so ga gojili le z družabne in zabavne strani. Vztrajno in sistematično delo »Ilirije« pa je vzbudilo športni duh sedaj tudi že po raznih drugih krajih Slovenije, kar dokazuje lepa udeležba Celjanov in zlasti Mariborčanov. Trdino smo uverjeni, da ta prvi nastop ne bo ostal osamljen, ampak da bodo odslej mariborski, celjski in še drugi kolesarji ne le redni udeleženci, ampak tudi vedno bolj resni konkurenti na naših kolesarskih prireditvah.
Start sta vodila gg. major Jaklič in Joso Goreč. Dve minuti po 5. uri sta odpustila osem seniorjev, točno ob 6. pa v glavni skupini 38 dirkačev težke in lahke skupine. Zagrebčana Horvat in Jurčec, ki sta bila prijavljena za lahko skupino, sta startala s turnimi kolesi in prešla tako v težko skupino.
Res impozanten je bil start glavne skupine, ko je na znamenje g. majorja Jakliča hkratu odpeljalo vseh .38 dirkačev. Znamenje lepe discipline in športne izvežbanosti je, da se je razvil start brez najmanjšega motenja in brez vsakega incidenta, čeprav so vzeli dirkači že takoj v začetku precej lep tempo. Že po par sto metrih se je gruča razvila in kmalu so vozili vsi dirkači v dolgi, pestri vrsti drug za drugim, nepozaben prizor za vsakega športnika. Podobno impozantno sliko nudijo sicer samo velike mednarodne kolesarske dirke.
Potek dirke ni nudil posebnih presenečenj. Borba za zmago je bila sicer žilava in ostra, a skoz in skoz poštena in dositojna, lahko rečemo da naravnost kolegijalna. Temu razveseljivemu dejstvu je v prvi vrsti pripisovati, da se na celi težavni in mestoma nevarni poti ni pripetila nobena resnejša nezgoda in da ni prišlo med tekmovalci do nikakih sporov in nespo-razumljenj. Pri vodstvu in razsodišču ni bil vložen noben protest in nobena pritožba, gotovo redek slučaj pri tekmah takega obsega.
Že na progi od Ljubljane do Domžal so vsled defektov zaostali en Ljubljančan in kar trije Mariborčani. Mariborčanom se je poznalo, da so bili tehnično za tako težavno tekmo mnogo preslabo pripravljeni. Imeli so preslaba kolesa in še ta nezadostno opremljena, saj večina izmed njih ni imela s seboj niti
potrebnih priprav za popravilo pnevmatičnih defektov. Ta neprevidnost je zakrivila morda še bolj kakor pomanjkanje treninga, da so- se Mariborčani razmeroma tako slabo odrezali. V ostalem pa so pokazali, da imajo dober material, iiz katerega se lahko razvijejo prvovrstni dirkači, ako se bodo podali sistematično na delo.
Tudi Zagrebčani niso izpolnili v nje stavljenih pričakovanj. Šoštarko, ki je imel največ šans, je imel že med Lukovico in Krašnjo majhen defekt in kmalu nato še drugega. Popravil ju je sicer hitro, a izgubljenega časa ni mogel več nadomestiti. Tudi drugi zagrebški »favorit« Dukanovič je vsled defekta izgubil nade na zmago.
Do Trojan so se držali razen posameznikov, ki so zaostali, vsi drugi dirkači glavne skupine skupaj. Vozili so vso okrog 40 km dolgo progo drug za drugim v natančno 30-kilometrskem tempu, kar je za one dirkače, ki nisoi dobro trenirani, vsekakor lep uspeh, ker je cesta od Domžal naprej stalno napeta. Klanec pred Trojanami pa je, kakor je bilo pričakovati, skupino razbil. Slabši dirkači so morali stopiti s koles, a tudi oni, ki so klanec prevozili, so se razločili po moči in kakovosti. Po cesti od Trojan nizdol proti Savinjski dolini so se distance med posameznimi skupinami toliko povečale, da skoz do Maribora ni bilo več znatnih izprememb.
V	prvi skupini je vozilo 5 dirkačev: Ogrin, Šiško-vič, Šolar, Goltes in Zagrebčan Žnidarič. V vodstvu so se menjavali ves čas prvi trije. Goltes je pri Slovenski Bistrici vsled slabosti v želodcu zaostal, drugi štirje pa so vozili skupno tik do cilja, kjer šele se je razvil med njimi končni boj. Zato so prispeli na cilj vsi skoraj istočasno samo v razdalji po par decimetrov, Zmagal je Josip Šolar, ki je prevozil 135 km dolgo progo v 4 urah 47 minutah 35 sekundah. V presledkih po eno desetinko sekunde so prispeli kot drugi Ogrin, kot tretji Šiškovič in kot četrti Žnidarič.
V	drugi skupini je vozilo poleg dirkačev lahkega oddelka tudi par dirkačev s težkimi kolesi. Vodili so Šoštarko, Rebolj, Bar in Zanoškar. Pri Slov. Bistrici sta se odtrgala od skupine Zagrebčana Dukanovič in Sovič, ki sta dospela na cilj kot peti in šesti. Za njima je prišel nato Adolf Bar kot prvi iz težke skupine, sekundo za njim Anton Škrajner kot sedmi iz lahke in nato zopet sekundo kasneje Feliks Zanoškar kot drugi iz težke skupine,
Mariborčani so iz gori navedenih tehničnih ne-dostatkov, kakor tudi vsled preslabe trenaže, vsi zaostali ter prispeli na cilj šele v popoldanskih urah. Uverjeni pa smo, da jih ta neuspeh ne bo oplašil, ampak jih bodril k trajnemu in sistematičnemu delu. Izmed Celjanov sta startala Demel in Rebek. Rebek je s prvega malo pešal, pozneje pa se je popravil in prispel na cilj kot deveti iz težkel skupine v razmeroma dobrem času. Demel je imel v Savinjski dolini defekt na prednjem kolesu, ki ga je zamudil toliko, da je v Celju izstopil in ni nadaljeval tekme.
Izborno se je držala garda težke skupine. Skoraj polovico proge je vozila komaj dva do tri kilometre za prvenci lahke skupine. Šele v težavnih klancih med Celjem in Mariborom, so zaostali malo več in se tudi razbili, vendar pa je prišel prvi iz težke skupine na cilj že 14 minut za prvim iz lahke skupine, kar je za tako dolgo progo gotovo vsega priznanja vreden rezultat.
Zagrebčani so kazali, kakor že omenjeno, sprva precejšnjo indispozicijo. Njihova dobra športna vzgoja pa jih je bodrila k trajni borbi, tako da so tekom
vožnje popravili mnoge prvotne pogreške, se zbrali v skupine in prispeli na cilj s povprečno zelo lepimi časovnimi uspehi. Vsekakor bodo za jesensko odločilno borbo za prvenstvo Jugoslavije prav nevarni tekmeci za Ljubljančane.
Vsega priznanja in pohvale vredni so seniorji, ki so prvokrat nastopili na tako dolgi progi. Na cilj so dopeli vsi, ki so startali, tudi Mariborčan Arzenšek, ki je posekal vse svoje, čeprav mlajše, mariborske tovariše, Prvi je bil izmed seniorjev Porenta, ki je vozil 6 ur 17 minut 40 sekund, V bodrilen zgled našim športnikom imenujemo še posebej starino Leskovca, ki je kljub svojim 52 letom uspešno tekmoval, prispel na cilj v približno 7 urah ter se še isti popoldan vrnil na kolesu — nazaj v Ljubljano.
Prvi štirje dirkači so vozili progo Ljubljana—Maribor s povprečno hitrostjo 30-2 km na uro. Kdor pozna cesto, zlasti številne strme in nerodne klance pri Konjicah in Slov. Bistrici ter upošteva neugoden čas — nedelja dopoldne, ko je na cesti vse polno ljudi — mora priznati doseženo povprečno hitrost kot prvovrsten uspeh, ki ga lahko mirno pokažemo pred vsem svetom. Da so dosegli tako lep povprečni tempo, so morali prvi dirkači voziti po nekaterih ugodnejših oddelkih proge s hitrostjo po 35 in še več km na uro.
Na cilju v Mariboru so poslovali kot funkcijonarji zastopniki ljubljanske Ilirije in obeh mariborskih klubov. Poslovanje na cilju je bilo brezhibno in ni naletelo od nobene strani niti na na’manjši ugovor. Za red so skrbeli reditelji in stražniki, igrala je vojaška godba. Za tekmovalce so bila preskrbljena okrepčila ter priprave za masiranje in umivanje.
Dirko sta vodila in nadzirala predsednik ljubljanske kolesarske »Ilirije« g. Gorjanec in predsednik kolesarskega podsaveza g. major Jaklič. V ta namen jima je stavila na razpolago avtomobil deželna vlada, od Celja naprej pa se je postavil v službo dirkalnega vodstva s svo im avtomobilom tudi g. Peter Majdič, ki je bil svojedobno sam navdušen kolesarski športnik in priznan dirkač. Obema bodi tem potom izrečena iskrena zahvala.
Oficijelna kontrola na cilju je bila zaključena ob 12-30, na kar so se podali tekmoivalci, spremljani od številnih mariborskih kolesarjev, z godbo na čelu v lepem korzu v mesto. V Narodnem domu je bil skupen obed, popoldne pa so se vršila uspešna posvetovanja za oživljenje kolesarskega sporta tudi v Mariboru. Zvečer so priredili mariborski dirkači prijateljski zabavni večer, na katerem so se razdelila zmagovalcem lepa darila. Ljubljančani in Zagrebčani so se odpeljali deloma z nočnim vlakom, deloma šele v ponedeljek zjutraj.
V naslednjem podajemo pregled rezultatov onih dirkačev, ki so dospeli na cilj pred zaključkom kontrole1. Vozili so:
a)	v lahki skupini: 1. Šolar 4:47:35,
2. Ogrin 4:47:35 1,	3. Šiškovič 4:47:35-2,
4. Žnidarič 4 : 47 : 35 4,	5. Dukanovič 4 : 52 : 4,
6.	Sovič 4 : 53 : 15, 7. Škrajner 5:2: 18, 8. Rebolj
5:11:30,	9. Šoštarko 5 : 11 : 31,	10. Jemeršič
5	: 20 : 20, 11. Bar Vinko 5 : 23 : 49, 12. Šanti 5 : 29 : 20, 13. Cesarič 5 : 29 : 20-2, 14. Banek 5 : 41 : 21, 15. Ga-tarič 5 : 41 : 22 in 15. Pepeonik 5 : 41 : 2.
b)	V težki skupini: 1. Bar Adolf 5:2:17, 2. Zanoškar 5 : 2 : 19, 3. Meze 5 : 26 : 41, 4. Horvat 5 : 34 : 43, 5. Jurčec 5 : 49 : 52, 6. Pečnik 5 : 49 : 53,
7.	Pogačnik 5 : 49 : 55, 8. Kocmur 6 : 14 : 28 in 9. Rebek 6 : 23 : 5.
c)	Med seniorji:	1. Porenta 6:17:40,
2. Goltes 6:18:5, 3. Iglič Matevž 6 : 32 : 32, 4. Iglič Tomo 6 : 32 : 42, 5. Nosan 6 : 35 : 37, 6. Arzenšek
6	: 59 : 44, 7. Leskovec 7:7:13 in 8. Iglič Leopold
7	: 19 : 52.
(3}
Ženska rokometna tekma.
(Ilirija—Jadran 6 : 1, polčas 4 : 0.)
Tekma med Ilirijo in Jadranom v nedeljo 10. t. m, je bila prva naša medklubska ženska rokometna tekma. Lani smo videli kot prvo rokometno tekmo pri nas sploh tekmo med dvema skupinama Ilirije. Tekmovanje kluba s klubom je dalo nedeljski tekmi mnogo živahnejši značaj'. Zanimalo je v večji meri publiko, še bolj pa je vplivalo seveda na igralke. Živahna in zanimiva rokometna tekma je dobro izpopolnila lahkoatletični miting, v okviru katerega se je vršila.
Opazilo se je, da goji Ilirija drug način igre in drugačen trening kot Jadran. Njena kombinacija je preračunana na končni uspeh. Giblje se hitreje iz polja v polje, napadalke vedno mislijo na met v gol. V gibčnosti so Ilirjanke povprečno zaostajale za nasprotnicami, kakor so tudi kot skupina napravile vtis, da niso trenirale. Znatno boljši del skupine: je obramba, v njej zopet vratarica. Napadalna vrsta je — menda po slabem vzoru ilirijanskega nogometa — včasih malo »poštrajkala« in mnogokrat preveč govorila.
Jadran napravi vtis dobro trenirane in vigrane celote. Vse igralke izvrstno love žogo, dobro oddajajo in se gibčno obračajo. V teh ozirih je bil Jadran boljša skupina. Kombinacija Jadrana pa se- vrši preveč na mestu, igra se prenese prepočasi do nasprotnega gola in napadalna vrsta ima premalo poguma za met na gol.
Sodnik se je v svoji funkciji očividno zelo potrudil. Toda pravila mu niso dovolj točno znana, ozir. jih deloma napačno razumeva in napravil je več napačnih odločb. Resnici na ljubo treba omeniti, da vsled tega potek igre ni trpel.
(3]
K bodoči Olimpijadi.
Po sklepu letošnjega olimpijskega kongresa v Lausanni se vrše prihodnje olimpijske igre L 1924. v Parizu in naslednje leta 1928. v Amsiterdamu. Za slučaj, da ne bi iz katerega koli vzroka bilo mogoče prirediti igre v Evropi, je Amerika pripravljena prevzeti prireditev in je stavila na razpolago stadion v Los Angelesu, ki bo že leta 1923. dograjen.
Glasom poročil so že povsod, zlasti v antantnih državah, priprave za bodoče olimpijske igre v polnem teku. Zaznamovati je v vseh športno razvitih deželah neobičajni olimpijski duh; vsi narodi smatrajo igre za prireditev svetovnega pomena. Tudi naš jugoslovanski športni svet mora prošiniti novo pojmovanje pomembnosti olimpiade; naša mlada, krepka rasa, ki ima brez dvoma veliko latentnih atletskih vrlin, mora brez odloga na delo. Naš prvi večji jugoslovanski nastop pred mednarodnim forom Masary-
kovih iger v Pragi naj bo pričetek novega olimpijskega razmaha.
Čehi so se odločili, da ponove Masarykove igre leta 1923. kot prvi izbirni miting v velikem slogu za Pariz. Njihova ideja je našla takoj odmev pri kongresu v Lausanni, kjer je znani ameriški športni propagator Mr. Brown stavil predlog, naj se vrše 1. 1923. v Pragi izbirne tekme za prihodnjo olimpiado skupno s Češkoslovaško, Jugoslavijo in R u m u n i j o. Rumunski delegati so z radostjo osvojili to misel, naših delegatov — sploh ni bilo v Lausanni.
Pozdravljamo to idejo najiskreneje in smatramo za vesel omen, da tujina ocenjuje vrednost jugoslovanskega sporta in nam daje direktive za nadaljevanje naše letos v Pragi započete akcije. Skupen nastop s Čehi in Rumuni bo za nas — najmlajše olimpijske kandidate — najboljša prilika, da pred Parizom v tekmi s sicer razvitejšimi Čehi in Rumuni, ki tvorijo pa vendar do sedaj prilično 3. olimpijski razred, preiskusimo razvoj našega atletskega pričetka
začetkom, finansirati. Ne čakati pritiskovanja kljuk po ministrstvih v zadnjem hipu, sami moramo otvoriti prve subskripcije. Jugoslovanske športne novine — mentorji naše športne dobe — naj prično vsaka v svojem okolišu s subskripcijami. Tako regionalno zbrani zneski naj služijo v početku za finansiranje olimpijskih priprav za dotične športne okraje, za večje okrajne mitinge, za pošiljanje tekmovalcev k medkrajnim tekmam in končno k izbirni tekmi v Prago. Po zaključku praške izbirne tekme naj se strnejo vsi subskripcijiski fondi vseh jugoslovanskih športnih okolišev v skupen fond za daljnji trening praških jugoslovanskih »semifinalisfov«. Eventualni ostanek prejme tačas, upajmo, že vendar nekaj narasli fond »Jugoslovanskega olimpijskega odbora«.
Pozivljemo vse jugoslovanske športne novine, da izrazijo svoje mnenje o našem predlogu ter nas podpirajo v delu za osnovanje financielnega temelja olimpijade!
Klubi »Športne zveze« v Ljubljani, položite prve — makar skromne — kamene!	Dr. F. Z.
ter nato v teku zadnjega leta dovedemo naše v Pragi uspele kandidate na višjo formo. Pripravnejše 'selekcije bo sicer težko najti, ker dvomimo, da bo naš do-sedaj preveč snivajoči »Jugoslovanski olimpijski odbor« do leta 1923 toliko zorganiziral svoje sedanje le rahlo naznačeno delo, da bo naša olimpijska centrala inicijativno posegla v olimpijsko gibanje.
Da zadostimo svoji sportno-novinarski dolžnosti, dodajamo k lepemu predlogu g. Browna sledeči predlog. Vsi vemo, kako je trpela naša ekspedicija v An-verz vsled naše velike in stare napake, da delamo vse v zadnjem hipu, »na brzu ruku«, zlasti v finan-cielnem oziru. V zadnjih dveh tednih pred odhodom so begali požrtvovalni zagrebški ljubitelji sporta od banke do banke, da zvišajo skromni etat državne subvencije vsaj toliko, da so mogli prvi naši olimpijski kandidati pričeti svojo olimpijsko karijero kot gledalci in zbiratelji najprimitivnejšega tehnično-organi-zacijskega materiala. Tako ne sme biti v letu 1924!
Če hočemo resno v Prago in od tam naprej v Pariz, moramo priprave že sedaj, četudi s skromnim
Delavska olimpijada v Pragi.
Dvajseto stoletje je doba napredka na vseh poljih kulture v veliko večji meri, nego katerokoli drugo. To ne velja samo z ozirom na znanstveno raziska-vanje in napredek tehnike, temveč tudi z ozirom na razvoj moderne, našim sedanjim razmeram odgovarjajoče telesne vzgoje. Čudno pa je, da je bil ravno ta faktor v prejšnji dobi tako omalovaževan, dasi nam kaže velika učiteljica — zgodovina, da je bilo vedno Itesno združeno duševno in materielno blagostanje naroda s telesnim zdravjem in močjo.
Hitro si je pridobil šport v kulturnih državah razumevanja in voditelji narodov so vzeli sport v svoj program, ker so spoznali potrebo telesne vzgoje in so se zavedali, da je ta v veliki meri predpogoj za dosego svojih cilejv. Ni čuda, ako je vzbudil šport v prvih začetkih zanimanje ravno pri takoimenovani aristokraciji, ki ga je začela z veliko vnemo gojiti
po zgledu bogatih angleških lordov. Naravno je, da jim ni služil toliko v ohranitev zdravja, nego v zabavo, in temu primerna je bila tuđi vršila sporta, ki so jo gojili. Njih sredstva so jim pač dopuščala, da so se brez skrbi posvetili sportu in si tako ohranili zdravje, ki bi sicer v njih brezdelju propadlo.
Na neprimerno višjo stopnjo so se postavili oni, ki jih muči skrb za vsakdanji kruh in sili k delu, bodisi duševnemu, bodisi telesnemu. Njim sport ni več zabava, ito, s čimer so si nekdaj in še sedaj dobro
situirani sloji kratili čas; ne, njim je sport življenjska Dotreba. Delavec in uradnik, vsak išče in tudi najde v sportu ono, kar mu daje novih impulzov, razbremeni, dasi le za trenutke, trudapolne misli in mu nudi v veseli igri, zdravem tekmovanju novih sii Utrujeni in zmučeni hite v zeleno naravo in se vračajo polni zaupanja vase in v svojo moč na delo, ki jih vodi k novim ciljem.
Zavest, da je moč duha brezplodna, ako so telesne sile slabotne, je prodrla zastarele pojme, ki so dosedaj vladali in ovirali delo onih, ki so spoznali pravo vrednost sporta. Potrebno je bilo ustvariti protiutež mehaničnemu enakomernemu delu, ki uničuje vsled svoje enostranosti telesne moči in ubija duha.
V spoznanju eminenllne važnosti telesne vzgoje potom sporta je spoznalo v zadnjem času tudi delavstvo vseh panog. Odločno je nastopilo ono pot, kjer so pred kratkim pričeli uspešno napredovati meščanski sloji. Delavec je spoznal, da ne sme ostati njegovo telo podrejeno stroju, ki mu služi, ako noče žrtvovati svojih idealov, ki jih doseže le zdrav in močan. Zato se je pa delavstvo lotilo težke naloge s trdno voljo, da ustvari na polju telesne vzgoje trden temelj ne le za lastno moč in zdravje, temveč tudi za nadaljnji socialni boj. Meščanstvo je črpalo v telesni vzgoji, v sportu svoje moči in tudi delavstvo je moralo prej ko slej seči po istem, kajti odreči sc telesni vzgoji bi bilo isto kot prekiniti ono, po čemer je hrepenelo stoletja. Nehote se pojavlja vprašanje, ali ne bi bila tu pot, ki bi vodila k hitrejšemu zbli-žanju in ki bi premostila dosedanja nasprotstva. Na tem polju so enaki cilji in ista sredstva. Tu ne odloča polna mošnja, ugled, čast — prazne pene, — temveč
le moč in spretnost. In kaj odloča v življenju? Onega je svet, ki zna uporabiti situacijo in ki z odločnostjo in vztrajnostjo polagoma, a sigurno napreduje.
S tega vidika razmotrivamo delavske športne in telovadne organizacije. Letošnja delavska olimpijada v Pragi je bila dokaz zrelosti, moči in pravega razumevanja delavskega življa. Podobno kot pred enim mesecem svetovni športniki in češko Sokolstvo, so si v teh dneh podali roke delavci vsega sveta. Organizacija vse prireditve je lahko ponosna na svoj uspeh. Kajti na tisoče in tisoče delavcev iz Češke in neštevilni zastopniki delavskih organizacij iz inozemstva so dospeli v teh dneh v Prago. Zlasti številno so bili zastopani Finci, ki so v okviru olimpijade izvajali mednarodna lahkoatletična tekmovanja, nato odposlanci Amerike, Anglije, Belgije, Jugoslavije, Francije, Švice, Avstrije, Ukrajine itd. V splošneip so cenili celotno udeležbo na 70.000 oseb.
Telovadne vaje, ki so jih izvajala mladinska moštva, so bile nenavadno precizne in so vzbujale občo pohvalo. Nastop deklic s krogi in k prostim vajam se je vršil v krasnem stilu.
Kakor omenjeno, so se vršila tudi mednarodna atletična tekmovanja, za katera je vladalo veliko zanimanje. Prva mesta so odnesli po večini Finci, dasi je bila tudi domača udeležba velika. Najboljši uspehi so: 100 m v 11'8, 200 m v 22'3, 110 m zapreke v 16T, štafeta 4X100 v 46, skok v višino 175'5 cm, 400 m zapreke 1 : 00T, met diska 4103 cm, skok v daljavo 623 cm, tek na 5 km v 15 : 50'5, hoja na 3000 m v 13 : 51'4, met krogle 13-83, tek žen 100 m 15-3.
Vsa olimpijada se je vršila s popolnim uspehom v najlepšem redu. Delavstvo, ki se je združilo v skupnem delovanju, je dobilo novo zaupanje in še večji ponos na svojo moč, ki jo je s svojim nastopom tako sijajno dokumentiralo.
©

Maribor : Rapid 3:3 (2:1). Prijateljska tekma, igrana 10. t. m. na Rapidovem prostoru. Maribor je bil prvo polovico igre v stalni premoči, v kateri je vztrajal tudi potem, ko je moralo desno krilo vsled blesure iz igre izstopiti. Polčas 2 : 1. V drugi polovici Maribor znatno popusti in Rapidov forward po ostrih napadih izravna. Iz »It m« proti Rapidu doseže Maribor 3. gol, dočim Rapidu enaka kazen proti Mariboru ne prinese uspeha. V nadaljneni poteku igre Rapid izravnava. Proti koncu Maribor zopet napada, a ne doseže novega uspeha. — Igro je vodil g. Šepec. — Simpatije gotovega dela publika za Rapid so brez potrebe nosile nacionalen značaj, kar gotovo ni v prid stvari. — Predigra Maribor naraščaj : Rapid naraščaj 2 : 0.
S. S. K. Maribor : Grazer Athletiksportklub 2 : 2 (2 : 1).
V	zadnji številki smo pomotoma poročali, da je igrala z G. A. K. reprezentanca Maribora namesto pravilno S. S. K. Maribor.
Ilirija rez. : Sparta 3 : 3. Igrano 13. t. m. na igrišča Ilirije. Živahna in dostikrat zelo zanimiva igra. Dva gola pri Iliriji lastna, dva proti Sparti iz »11 m«. — Sodil je g. Pretnar.
Ilirija rez,- Primorje 4:1 (2:1). (Prijateljska tekma.)
V	zanimivi, včasih prav živahni igri je rezerva Ilirije sigurno zmagala. Napram prizemni igri Ilirije Primorje svoje visoke igre ni moglo uveljaviti. Levega branilca Ilirije je sodnik nekako v 20. min. prvega polčasa izključil. Po daljšem presledku je bil v Iliriji zopet prav dober centerhalf Hus. — Sodnik g. Vodišek je imel slab dan.
Rezultati 10. t. m.: Zagreb: Reprezentanca Zagreba : Repr. Beograda 7:1, Penkala : Sava 5:1. — Praga: Sparta : Union Ž. 2:0, Slavia : Meteor VIII 5:1. — Dunaj: Cup-finale Amateure : Sportklub 2 : 1. — Kol n: Rapid, Dunaj : Rasenspieler 7:1.
Vidmajer, izvrstno levo krilo S. K. Ilirija, je igral kot gost v praški Slaviji 29. junija proti prvaku Danske, Aka-demisk Boildklubu iz Kopenhagna, in 3. julija na Dunaju proti Rapidu. V prvi igri je zmagala Slavija 3 : 1, v drugi je podlegla 1 : 5. Kritika smatra Vidmajerja za najboljše levo krilo, ki ga je imela letos Slavia.
Angleški profesionalci. V Angliji se nahaja kakih dva- do tritisoč profesionalcev nogometašev, ki so seveda ob koncu sezone brez posla. Kakor kaže statistika, je že okoli 2500 profesionalcev zaposlenih pri prvih 11 klubih štirih velikih lig Anglije in Škotske. Zanimivo je, kaj počno vsi ti po koncu sezone. Mnogo je takih, ki so takrat sicer brez posla, toda ne brez zaslužka, to se pravi, najboljši igralci dobe svojo plačo tudi v času, ko se ne igra. Vsi oni pa, ki ne uživajo te ugodnosti, so prisiljeni poiskati si v počitnicah zaslužka. Največ se jih posveti kricketu, tako da so pri vseh velikih kricket-tekmah zmagovalci skoraj vedno nogometaši. Kajti kakor v nogometu in v drugih panogah sporta, so tudi v kricketu, ki je v Angliji jako razširjen, profesionalci »dobrodošli«. Mnogo pa jih je, ki čutijo, da ni nogomet preveč siguren poklic in zato se posvete poleti meščanskim poklicom.
Lahkoatletični miting S. K. Ilirija. 10. t. m. se je vršil na prostoru Ilirije prvi lahkoatletični miting letošnje sezone v Ljubljani. Miting je bil razpisan precej v naglici, kar je vzrok, da je imel popolnoma lokalen značaj. Udeležili so se ga poleg S. K. Ilirija še S. K. Primorje, S. K. Svoboda in S. K. Jadran.
V 10 razpisanih konkurencah je tekmovalo skupno 68 tekmovalcev in 8 tekmovalk. Rezultati vsled primitivnega in nerednega treninga niso znatni, nekateri so celo slabši od rezultatov lanskega Športnega tedna. Tudi pri tem mitingu jih je motriti kot uspehe nogometašev, ki goje lahko atletiko kot dopolnilni sport za nogomet, atletov-specialistov razven treh ali štirih na mitingu ni bilo. Udeležba članic pomeni prve početke ženske lahke atletike.
Upati je, da bo miting vzpodbudil naše športne klube k treningu in pripravam za Športni teden 1921 (10. do 18. sept.) in k mitingu, ki ga priredi S. K. Ilirija v okviru proslave desetletnice dne 14. avgusta.
Med lahkoatletičnim sporedom se je vršila ženska rokometna tekma Ilirija—Jadran, ki je napravila prav lep in živahen vtis. Zmagala je Ilirija s 6:1. O tekmi poročamo natančneje na drugem mestu.
V naslednjem podajamo lahkoatletične rezultate, V oklepajih so v primero uspehi Športnega tedna 1920.
Tek na 100 m: 15 tekmovalcev. I. skupina: 1. Pretnar, Ilirija, 12-1 sek.; II. skupina: 2. Beneš, Ilirija 11-9 sek.; III. skupina: 3. Starc, Primorje, 12-6 sek.; IV. skupina: 4. Perpar, Primorje, 12 sek. — Finale: 1. Perpar 12 sek (12-1); 2. Pretnar, 3. Beneš. — Najboljši čas je dosegel Beneš v predteku z 11-9 sek., v finalu je pri startu nekoliko izgubil.
Skok v daljavo z zaletom: 3 tekmovalci. 1. Pretnar, Ilirija, 5-22 m (5-25 m); 2. Beneš, Ilirija, 4-82 m; 3. Lenassi, Primorje, 4-57 m.
Metanje krogle: 6 tekmovalcev: 1. Pretnar, Ilirija, 9-12 m (8-95); 2. Bašin Vekoslav, Primorje, 9 m; 3. Bašin Romeo, Primorje, 8-75 m.
Ženska štafeta 4X70 m: 1. Jadran 48-4 sek., 2. Ilirija.
Tek na 1500 m: 4 tekmovalci. 1. Vidmajer, Ilirija, 5 min. 11-8 sek. (5 min. 13 sek.); 2. Pečnik, Svoboda; 3. Čuk, Jadran.
Skok v višino z zaletom: 3 tekmovalci. 1. Beneš, Ilirija, 149 cm (149 cm); 2. in 3. Pretnar Kazimir, Ilirija, in Mar-tinak, Jadran, po 135 cm,
Skok v daljavo z mesta: 3 tekmovalci. 1. Perpar, Primorje 2-80 m; 2. in 3. Martelanc, Primorje, in Pretnar, Ilirija, po 2-50 m.
Tek na 400 m: 12 tekmovalcev. 1. Vidmajer, Ilirija, 60 sek. (60-2); 2. Beneš, Ilirija, 60-1; 3. Starc, Primorje, 60-2.
Metanje diska: 6 tekmovalcev. 1. Bašin Romeo, Primorje, 27-22 m (29-95); 2. Bašin Vekoslav, Primorje, 26-25; 3. mg. Bloudek, Ilirija, 25-35.
Štafeta 4X100 m: 1. Ilirija 51 sek. (51); 2. Primorje I. 51-6; 3. Primorje II., 4. Svoboda.
Avstrijska prvenstva so danes: tek na 100 m R. Rauch 0 : ll-2 sek., met diska L. Kraus 36 14 m, tek na 1500 m F. Friebe 4:12, tek na zapreke 110 m A. Weilheim 0 : 16'8, skok v daljavo z zaletom O. Egger 7 : 03 m, hoja na 5000 m R. Kiihnel 24 : 54'2 (rekord), skok s palico R. Haselsteiner 3 52'A (rekord), štafeta 100 X 200 X 400 X 800 m K. A. C.
3	: 28'2 (rekord). — Dame: skok v višino z zaletom M. Keller 1’34 m, met krogle Th. Piewetz 7,35 m, štafeta
4	X 100 m Danubia 0 : 55'5 (rekord), tek na 300 m M. Lahr 0 : 47 3.
Nemški rekord v metu krogle je zboljšal Jansson pri mitingu v Magdeburgu s 13'67 m; drugi je bil Šved Klinie-kerg s 13'25m,
V pariškem stadionu so se vršila velika lahkoatletična tekmovanja, ki so med drugim prinesla sledeče uspehe: tek na 150 m Imbach (Švica) 16'4 sek., na 800 m Rudd (Južna Afrika) 1 : 58'4, na 1 angl. miljo Stallard (Anglija)
4 : 24; olimpijska štafeta: Anglija; skok v daljavo: Peters-son (Švedska) 7’01 m; skok v visino: Equilleux l'80m; 200 m zapreke: Andre (Francija) 27 sek.
Nov nemški rekord v teku na 1 uro je dosegel Rup-pert (Berliner A. C.) s 17'493 km.
V	teku na 20 km je postavil Šved Magnussen nov svetovni rekord z 1:7: 12‘/r, ob priliki švedskih prvenstev v teku v Goteburgu. Stari rekord, ki je bil šele pred kratkim priznan in ki ga je postavil Tatu Kohlemainen, je znašal 1:7: 40'2. Najboljši čas na 20 km je dosegel svoječasno Šved Ahlgreen z 1 : 06 : 55, toda ta uspeh ni bil priznan kot svetovni rekord.
Laurence Brown, kapitan lahkoatletičnega moštva pensylvanske univerze, je izboljšal amaterski rekord na 1000 yardov za 1/o sek. Pretekel je progo v 12'2 sek. Stari rekord je bil postavil Mel Sheppard, večkratni olimpdonik.
Rekord »veteranov« je dosegel 82 let stari E. West, ki je prehodil 32 km v 5 urah. West je znan po svojih marših skozi Ameriko.
Nov nemški rekord v metu kopja je postavil Buch-pinter. Kopje je vrgel 62'88 m (svetovni rekord 66'28 m)
Dvakrat mrtva tekma. Dosedaj se še ni dogodilo, da bi bila v eni in isti konkurenci istega dne dvakrat mrtva tekma, to je, da dosežeta dva tekmeca isti čas. V štafeti 400 m za bavarsko prvenstvo sta pretekla dva kluba F. V. Niirnberg in T. G. Schweinfurt dvakrat zapovrstjo isto progo v 46'2 sek. Končno zmago pa je odločil žreb v korist prvemu tekmecu.
•
Carpentier — poražen. Težko pričakovani odločilni boj med ameriškim prvakom Dempseyjem in francoskim Favoritom Carpentierjem za svetovni championat je končal 2. t. m. s porazom Francoza Carpentierja. V boksu tedaj iznova triumfira Amerika; kjer je interes za to borbo zavzel uprav amerikanske dimenzije. V vseh kinoglediščih je organizirala ameriška brezžična brzojavna družba poro-čevalno službo, ki je priobčevala sproti vse faze boja nestrpno čakajoči množici. Na vojnih ladjah so moštvu z velikimi megafoni naznanjevali potek borbe. Tudi v Parizu so nepregledne množice čakale izida boja ter sprejele rezultat z veliko žalostjo. Odločitev je padla v 4. rundi, v kateri je Dempsey z istočasnim udarcem obeh rok v želodec podrl Carpentierja na tla do končnega knock-out-a, Amerika je zastavila na svojega kandidata več milijonov dolarjev; povsod slave Dempseyjevo zmago kot velik narodni praznik.
V	Armory Hallu v New Yorku se je vršilo svetovno prvenstvo v grško-rimskem borenju med Poljakom Zbyska in Amerikancem Strangler-Lewisom. Zmagal je prvi po ostrem boju, ki je trajal 23 minut 17 sekund.
Program Splitskega OL. Pododbora. Na zadnji seji Spl, O. P. se je sklenilo prirediti troje plavalnih tekem. Prva bo odprta za člane mestnih športnih klubov. Druga tekma ima svoj pomen v tem, da se vrši v vseh dalmatinskih mestih, kjer se priredi plavanje na 400 m. Zmagovalci teh posameznih tekem tekmujejo medsebojno v Splitu. Zmagovalec dobi naslov »prvak dalmatinskega Pri-
morja«. Tretja tekma bo dostopna vsakomur, le posamezne točke bodo omejene na člane športnih klubov.
Srednješolski miting J. Š. K, Viktorije na Sušaku je končal s sledečimi rezultati: 50 m (juniorji) Venturini
45	sek., 50 m (gospodične) Bakarčič 54 sek., 100 m (prosto) Krišković 1 : 19, 100 m (gospodične) Krišković 1 : 58, 50 m (prosto) Krišković 35-/io sek., 50 m (prsno) Kovačevič 42 sek., 200 m (prosto) Tičar 3:8, 50 m (hrbtno) Farekeš
46	sek., potapljanje Krišković 56 m.
Plavalna tekma na Maksimirskem jezeru v Zagrebu dne 3. t. m. je končala s sledečimi rezultati: 50 m sprint: 1. Krišković (Victoria, Sušak) 35-8 sek., 2. Pajalič (Olimpija, Karlovac). 100 m dame: 1. Pražak (Hašk) 2 min. 13-4 sek., 2. Knežević (Cone.). 1000 m prosti stil: 1. Tičac (Vict., Sušak) 22 :46-8. Štafeta 4 X 60 m: 1. Victoria Sušak 3 : 15, 2. Olimpija, Karlovac, 3. Hašk. 100 m sprint: 1. Szent-gy°rgyi (Somborsko športsko udruženje) 1 : 22-4, 2. Krišković (Victoria, Sušak), 3. Reš (Olimpija). 100 m prsno: 1. Šole (Olimpija) 1 :45-l, 2. Malešević (Hašk). Potapljanje; 1. Reš (Olimpija) 42 m, 2. Gamiršek (Hašk) 40 m, 3. Gruičič (Hašk) 35 m. Watter - polo: Victoria, Sušak : Hašk-Con-cordia komb. 3 : 1.
Ustanovitev Jugoslovanskega kolesarskega podsaveza Ljubljana. V petek dne 1. julija se je vršilo ustanovno zborovanje za Jugoslovanski kolesarski podsavez. Kolesarski sport sam je bil v Sloveniji sicer močno razvit, vendar je športno deloval le en sam klub in je bilo ne-obhodno potrebno' oživiti klube v manjših krajih, kjer je nebroj kolesarjev, manjkalo pa je enotno organiziranega dela. Da se kolesarski spori kolikor mogoče razvije, da se pritegne k športnemu delovanju kolikor mogoče veliko kolesarjev in da se vzgoje iz teh kolesarjev kar najboljši športniki, je naloga podsaveza: podsavez b oskupno s centralnim Jugoslovanskim kolesarskim savezom skrbel za pospeševanje vseh koristi in ugodnosti jugoslovanskemu kolesarskemu sportu.
Zborovanje je bilo številno obiskano. Kolesarski klub v Šoštanju je opravičil svojo odsotnost. Načelnik dosedanjega kolesarskega odseka v »Športni zvezi« g. Goreč je otvoril zborovanje ter prešel po odobritvi pravil Jugoslovanskega kolesarskega saveza ter kolesarskega pravilnika na konstituiranje odbora, ki se je sestavil sledeče; predsednik: major Jaklič (Ilirija, Ljubljana), tajnik: J. Goreč (Ilirija, Ljubljana), odborniki: J. Gorjanc in Fr. Ogrin (Ilirija, Ljubljana), F. Kramer (Celjski klub, Celje), Rifel (Novo mesto), Kovačič (Ormož), Mežnarič (Jesenice), Toporiš (Šoštanj), eno mesto se rezervira Mariboru, ki nominira pozneje svojega zastopnika. Za delovni program določi zborovanje podsavezu sledeče smernice: s savezom v Zagrebu naj se reši čim ugodnejše vprašanje za naše klube previsoke članarine za letošnjo sezono; dosedanjim priznanim kolesarskm in motociklističnim dirkačem naj se izstavijo takoj dirkalne izkaznice. Podsavez predlaga centralnemu savezu v odobritev podsavezne sodnike, dalje prireditev gorskega prvenstva Jugoslavije s kolesi in motocikli v Sloveniji ter prireditev hitrostnega prvenstvi Jugoslavije z motocikli v Sloveniji. S savezom se stopi v dogovor glede odpošiljanja naših dirkačev na mednarodna tekmovanja v inozemstvo.
Originalna dirka. V amerikanskem mestu Jackson-ville so priredili originalno dirko na 400 milj (640 km) med najhitrejšo amerikansko lokomotivo in automobilom tipa Havana pod vodstvom Mr. Garfielda. Automobil je dospel na cilj v mestece Fernandine 15 minut prej nego lokomotiva.
5,000.000 Fordovih automobilov. V Detroitu, v tvornici Henry Ford Motor Car Company so pred kratkim izgotovili automobil »Nr. 5,000.000«. Verjetno je, da bo voz prišel v Fordov muzej, kakor leta 1890. prvi auto. Pri povprečni vrednosti 500 dolarjev reprezentirajo vsi automobili lepo vsoto- 2.500,000.000 dolarjev.
Kilometerska dirka v Florenci z letečim startom se je končala z zmago znanega Niccolinija, ki je prevozil na Fiat-automobilu 1 km v 23'7 sek. Dosegel je srednjo hitrost 151 km 900 m na uro.
S. S. K. Maribor — Gojenci vojaške realke. Match med navedenimi nasprotniki se je vršil v nedeljo, 26. junija ob 15. uri. Igrala se je double-igra za gospode. Za »Maribor« sta igrala gg. Roglič-Šuput, za vojaško realko gg. Štefanovič-Černy. »Maribor« je lahko zmagal s 6:0, 6:3.
Prva runda za Davis-kupo se je vršila med Belgijo in Češkoslovaško. V single-igri med Lammesom (Belgija) in Červenyjem je zmagal prvi z 6:3, 6 :1, 4:6. Double-igro Žemla-dr.Just proti Vasher-Lammes je dobil drugi par z 6 : 3, 6 : 3, 6 : 8, 4 : 6, 0 : 6.
LJUBLJANSKI NOGOMETNI PODSAVEZ.
V zadnjem času se pojavlja pri tekmah domačih moštev v Ljubljani med publiko pristransko, nešportno in nedostojno obnašanje, ki je zadobilo tak obseg, da odganja od tekem razsodno, sportu sicer brezpogojno naklonjeno občinstvo in ki je mnogo vzrok, da so domače tekme slabo obiskane. Povzročitelji tega obnašanja so redno člani-igralci športnih klubov, ki prisostvujejo tekmam kot gledalci. Podsavez opozarja, da bo odslej posebno nadziral obnašanje članstva med publiko in da bo prestopke kaznoval kot prestopke igralca na igrišču. Ljubljanski klubi so prejeli tozadevno od podsaveza posebne dopise, v katerih se jim nalaga, da potom sestankov, objav v garderobah
tn na igriščih pouče svoje igralce, ozir. člane o kvarnih posledicah tega ravnanja za sport in vplivajo nanje, da to preneha. Rok za izvršitev tega naloga se je določil na 25. t. m.; vsak klub je pod globo 80 K dolžan do tega roka poročati podsavezu, na kak način je nalog zvršil.
Verificirajo se prvenstvene tekme: Sparta — LASK 4:0, Primorje—LASK 6 : 0, Primorje—Sparta 4 : 4, Sparta—Hermes 6 : 1, Atletiki: Celje—Maribor 2 : 1.
Verificirajo se prvenstvene tekme rezerv: Hermes—Jadran 3 : 0, Svoboda—Jadran 3 : 4, Primorje—Svoboda 3 : 1, Svoboda—Hermes 4:1.
Zabrana igre: Igralcu Axmannu Viljemu (MAK, Maribor) se do nadaljnjega zabrani igranje tekem. Posl. odbor v Mariboru naj imenovanega igralca zasliši radi nagovarjanja moštva, naj zapusti igrišče v tekmi MAK—Korotan,
Prijavljeni so:
Za SK. Celje: 601. Natek Franc, 605. Ravnihar Ivan, 606. Cika Milovan, 607, Gluk Franjo.
Za SK. Ilirija: Zika Ladislav.
Tajnik.
•
Medklubska plavalna tekma dne 14. avgusta. Športni klub »Ilirija«, Ljubljana, priredi 14. avgusta medklubsko plavalno tekmo. Kraj in pričetek se naznanita pozneje. Tekma :e dostopna vsem klubom Jugoslavije. Tekmovalci se morajo prijaviti potom svojih klubov najkasneje do 10. avgusta na športni klub »Ilirija« obenem s prijavnino, ki znaša za juniorje 5 din., za seniorje 10 din. Za juniorje se smatra vsakdo, ki še ni dosegel pri tekmi nobene ocene. — Program:
Plavanje. Gospodje: 100 m prosti stil, 50 m sprint, 50 m junior ji, 100 m prsni stil, 50 m hrbtno, 100 m hrbtno; dame: 50 m prosti stil, 300 m prsno. — Štafeta 200 m (50 + 50 + 50 + 50) prsno, stransko, hrbtno in prosti stil. — Potapljanje. — Igre: watterpolo.
Skoki (za gospode): splovni skok, salto naprej, salto nazaj, nazaj na glavo, vijak, skok na glavo s prigibom, auer-bach ali poiljubem, 2 poljubna.
Za dame: splovni skok, skok nazaj na glavo, poljubni
skok.
Pripomnimo, dia se vrši prvenstvo Slovenije z istim programom, samo da se doda skokom še skok na glavo s priroče-njem. — Pozivljemo klube, da se v kar največjem številu udeleže plavalne tekme, ki je zadnja pred prvenstvom Jugoslavije, ki se vrši 21. avgusta na Bledu.
•
Klub kolesarjev ;.n motociklistov »Ilirija«, Ljubljana, razpisuje
veliko cestno dirko Ljubljana — Novo mesto (68 km) v nedeljo 24. julija 1921.
Odprto za vse člane kluba.
Proga: Ljubljana—Višnja gora — Trebnje — Novo mesto.
Start: Ljubljana, Dolenjska cesta, pri km 2-40. — Seniorji startajo ob 6. uri, novinci in težka ob pol 7. uri, glavna ob 7. uri.
Prijavnina: 2 dinarja za dirkača. — Prijave je pošiljati g. Fr. Ogrinu, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Vsebovati morajo: ime in priimek dirkača, naslov, starost, vrsto kolesa (dirkalno ali turno), prijavnino.
Zaključek prijav v petek 22. t. m. ob 8. uri zvečer.
Posebna določila: Vozi se: v glavni skupini z dirkalnimi kolesi, v tolažilni, odprti za vse, ki še nimajo nikakega darila, v skupini novincev in v skupini seniorjev. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Vsi dirkači morajo voziti levo, prehitevati desno, imeti na kolesu zavoro in zvonček, voziti na lastno odgovornost. Vrstni red prijav je vrstni red na startu. Dirkači morajo biti eno uro pred startom v klubovih prostorih restavracije Novi svet, seniorji ob 5-30. Vozi se po pravilniku Jugoslovanskega kolesarskega saveza.
Darila: V glavni prvemu srebrna pozlačena kolajna, drugemu in tretjemu kolajna in diploma, v tolažilni prvemu srebrna kolajna, drugemu in tretjemu kolajna in diploma. V skupini novincev prvim trem kolajne in diplome. V skupini seniorjev prvemu srebrna kolajna, drugemu in tretjemu kolajna in diploma.
SPORT izhaja vsak petek. EDEiiaj Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. EO© Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom.	Izdaja Športna zveza
Ljubljana. Ejisd Urejuje Stanko Virant. EjBiE) Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. @j