ISnzelverkanfspreis ВМ 0.15
ИагашапкпБо^
Veriag und SchrlfUeitung; Klagenfurt, Blsmarckrli^ 13, Postfach 116 / Beeuffsprele (Ца tmuus zahlbar) monatUch RM 1 — frai Haue (elnschUeflUch RM 0.80 ZustellgebOhi A-bbeatelliiTiggn der Zeltuog fttr den nfichlolgenden Monat werden but echriftUcb tmd nur bis 25, dea laufenden Mcmata angenommen
K*. 59.
Kr«inburg, dea 39. JuU 1944.
4. Jahrgang
Dr. Goebbels ge gOYoril nemškemu narodu
Hoie iliiiiije za fronlo in oboroževanje
Sedaj sele se bo začelo loialno vojskovanje! - Ozadje zločinskega alenlala na Filhrerja - Hemški narod zaključuje:
Sirasino in popolno delo vseh kjerkoli razpoložljivih sil za yolovo zmago
Berlin, 28. Julija. Reichsminister dr." Goeb-bels je imel v sredo zvečer po vseh nemških radloodajnih postajah pomemben govor, v katerem je med drugim izvajal:
»Moji nemški rojaki in rojakinje!
Dolžan sem nemškemu narodu računsko poročilo o dogodkih z dne 20. julija in o zaključkih, ki se morajo iz tega izvajati. V neštetih pismih iz vse države so me za to prosili, ali kljub temu sem mislil, da naj še nekaj dni počakam, da bodo razjasnjenf tudi najzadnji vzroki teh sramotnih dogodkov. To se je sedaj zgodilo. Ni na njih nič, kar bi se moglo olepšati ali zamolčati. Dogodki nam govore tako jasno in nedvoumno, da o tem ni potrebno drugih besed. Jaz vam bom podal samo trezno in neolepšano poročiloodejstvih. Nemški narod ima vse vzroke, da iz njega črpa pojačano zagotovilo za bodočo zmago naše pravične, v božjem varstvu stoječe zadeve, in tudi naši sovražniki, ki se pač ne morejo tolažiti z upanjem, da je podli in zahrbtni udarec, ki |e bil namenjen Fuhrerju in njegovi državi njihovi lastni stvari prinesel tudi najmanjše koristi. Prepričan sem, da sploh ni nesreče ali nevarnosti, ki bi se pri koncu ne »preobrnila v našo korist.
Ko *0 me pretekli četrtek opoldne obvestili po telefonu iz Fiihrerhautpquartierja e grdem zločina, ki je bil tik pred tem izvršen proti Fiihrerju in njegovim najožjim eo-tr'sidnikora, se m*, je zgodilo tako, kakor se je pač dogodilo vsem Nemcem, ko je nekaj ur pozneje radio objavil vest. Trenutno sem imel občutek, kakor da bi se zazibala zemlja pod mojimi nogami. V duhu sem videl apokaliptične slike zgodovinske možnosti, ki bi nastala za naš narod, da, za vso Kvropo, če bi bil strahopetni in podli naklep uspel. Milijoni pridnih nemških delavcev, kmetov, vojakov in duševnih delavcev bi zabredli v takih okolnostih v nesrečo, ki je sploh ne moremo pojmovati, povzročeno skozi roko nizkotnega zločinca, ki je po nalogu častilakomne, brezvestne male klike srečolovcev in hazardistov vzdignil roko, da bi končal življenje, ki nam j* najdražje, kar ga imamo na trtn svetu. Potem je pa napolnila skoraj religiozna pobožna hvaležnost moje srce. Doživel sem že večkrat, ali nikoli tako vidno in nedvoumno kakor tukaj, da izpolnjuje FUhrer svoje delo v varstvu Previdnosti, da ga nobeno prostaštvo in nobena podlo t ne more v tem preprečiti ali zadržati. Da nam je pa s tem tudi božja usoda, ki vlada nad vsem človeškim dejanjem, dala migljaj, da »e mora to delo, čeprav so težkoče še tako velike, dovršiti, da se lahko dovrši in da bo dovršeno.
„PDSkus piiča" v eni url odpravljen
Dva mota ministrska tovariša sta bila ravno pri meni radi pogovora, ko |e prišlo poročilo iz Fiihrerhauptquartierfa. Takoi mi i« bilo jasno, da tega zločina nt mogel izvršiti nobeden v FUhrerhauptquartierju zaposleni delavec. Kakšne koristi bi imel od lega de-
Fiilirerjeva zaltvala
Filhrerhauptquartier, 28. julija. Fiihrer ob-lavljai O priliki na mene in moje sotrudnike namerjenega atentata ao mi doile is vseh krogov nemškega naroda, slasti stranke in oboroiene sile, tako številne čestitke in li-|ave svestobe, da bi rad tem potom gleda mene in mojih tovarišev sporočil najpriarfi-nejio sahvalo vsem, ki s* ae v teh dnevih posebej spominjali mene.
AdolI Hitler.
Prva izjava zvestobe pod zemljo
Dortmund, 28. julija. Edinstvena izjava zve stobe Fiihrerju se je Izvršila pri rudarjih Oba poseda neke premogokopne rudniške zadruge v poruhrskem ozemlju sta se zbrala na proatornem polnilnem mestu, ko se je pričel uvoz jutranjega posada, k udanost nemu apelu za Adolfa Hitlerja. »Naše delo je zvestoba Nemčiji In njeni zmagi«, je bil irrak le manifestacije v svetlobi električnih žepnih svetilk rudarjev. Manifestacija je izzvenela v obljubi, ustvarjati z nepojemajočo silo za zmago, enako vojakom na fronti, ki taatavljajo «vo|a ftivljml«.
lavec, ali iploh dostojen Nemec, da bi vzdignil roko proti FUhrerju, ki je upanje na-e i j e in čigar življenju in delu se moramo zahvaliti za vseT Ta zahrbten naklep je mogel izvršiti samo do skrajnosti zahrbten, zloben in pokvarjen človek, in vedel sem tudi, v katerih krogih ga je treba iskati. Popoldne ob štirih je začela za njim stoječa mala klika izdajalcev, kakor smo pričakovali, razpresti svoje niti. Atentator neki grol Stauifenberg, je med tem s kurirskim letalom prispel v Berlin in je prinesel s seboj lažnivo vest, da je Fiihrer podlegel atentatu in da je sedaj za te zločinske častilakomne ljudi prosta pot za udejstvovanje. Nameravali so umor, d a bi tako nemško oboroženo silo osvobodili prisege, in da bi jo, kakor so mislili v blodnji, v umetno povzročeni zmedi z lahkoto spravili na svojo stran in jo porabili za svoje podle načrte. Pod pretvezo, da morajo ščititi politično vodstvo Reicha, so dali, č e-
prav so imeli samo kratek čas v svojih rokah aparat v Bendlerstrafie, berlinskemu strežnemu bataljonu povelje, da cernira vladino četrt, in je bilo s tem tudi že dovršeno* vsako v poštev prihajajoče vsta-ško delovanje, ker so pozabili, da obstoji berlinski stražni bataljon, kakor vse skupine nemške oborožene sile iz fanatičnih nacio-nalsocialistov in da njegov poveljnik M a -j o r Ke m e r, ki se je pri bliskoviti zadušitvi državi sovražnega delovanja te klike, ki je pozabila na prisego in zvestobo, izkazal posebno zaslužnega, ni imel nobenega važnejšega posla, kakor priti k meni, da sem ga informiral o celokupni zadevi. S tem je bila praktično vsa lopovščina v teku slabe ure končana.
Major Remer je od moje pisalne mize lahko dobil takoj vezo s Fiihrerjem in od njega sprejel neposredna jasna in nedvoumna povelja o nadaljnjih naredbah. Ta telefonski razgovor spada v najbolj gan-
Popolna izraba vseh moči
Fiihrerjevi odloki o pojačanju totalne vojne službe - Reichsroinister dr. Goebbels je po Fiihrerjevi odredbi „Bevolimacbtigter fiir den totalen Hriegseinsatz"
Ftthrirhauptquartier, 28. julija. FUhrcr 1» dn* 25. julija 19%4 izdal za območje vellkoncmškega Reicha In temu primerno za priključena in zaaedena oze'mlja odlok o totalni vojni alužbi, kateri ima bistveno sledeča določila:
Vojni položaj lili, da »e izrabijo v«e moči za oboroženo silo In oboroževanje. Zato odrejam:
Predsednik ministrskega sveta za obrambo Reicha, Reichsmarschall Hermann GSrlng naj prilagodi v vsakem oziru celokupno javno življenje zahtevam totalnega vojskovanja. Radi Izvedbe teh nalog naj mi predlaga »ReichsbevollmSchtlgten fiir totalen Krlegs-elnsatz« (državnega poverjenika za totalno vojno službo). Ta mora skrbeti zlasti za to, da ustrezajo vse javne prlredltv namenom totalne vojne In ne odvzamejo oboroženi sili in oborožitvi nobenih moči. On mora pregledati celokupen državni ustroj fključno državne železnice, državno pošto in vse druge javne ustanove, ureditve in obrate v svr-
ho, da se s popolno racionalno uporabo ljudi in sredstev, po ustavitvi ali sitrčcnju manj vdjnovažnih nalog in z poenostavljenjem or-pehizacije In postopka dobi na razpolago čim največ moči za oboroženo silo in oborožitev.
V ta namen lahko zahteva od najvišjih državnih oblasti obvestila In jim daje navodila.
Od pristojnih najvišjih državnih oblasti določeni pravni predpisi in temeljne upravne odredbe se bodo Izdale v sporazumu z Reichsministrom in šefom der Reichskanzlei, vodjo strankine pisarne in Generalbevoll-™achtigten fiir "die Reichsverwaltung.
Vodja strankine pisarne bo po meni odre-rejene naredbe s pomočjo stranke dejavno podprl na podlagi danih mu pooblastil.
Na podlagi tega odloka je Fiihrer po pred-logu predsednika ministrskega sveta za ob-Jambo Reicha, Reichsmarschalla Hermanna Goringa, imenoval Reichsministra dr. Goeb-belae za »RelchsbevollmSchtigten fiir den totalen Kriegseinsatr«.
IVemški iiozifrav uveden \ oboroženi sili
Narod in oiiorožena sila vedno strnjena enota - Proč z izdajalci in saboterji
iz poskusa puča od strani male klike I" ki jih |e zadelo zločinstvo nekaj malo '|ual samo v toliko, da jim je dalo pobudo do notranjega podviga.
^ popolnem nerazumevanju prave situacije so akterji puča upali na pridružitev, ki pa le morala na vsak način izostati, ker -so cilji izdajalcev v popolnem nasprotju s pravilni interesi Reicha, ki sta jih celokupni in oborožena sila prepoznala kot res-n.cne. Domišljava ošabnost je mislila, da lah-poseže v kolo zgodovine, zaupajoč pri f moč svojih najvišjih mest, spregle-aala je pa pri tem vedenje naroda. Smeri iz-^jalcev so bile pri tem popolnoma jasne. M®la skupina častnikov brez vseh pristašev f* domiSljevala, da bo z an'tentatom na Adolfa Hitlerja lahko omajala zvestobo nem--skega častniškega zbora do Fvihrerja in z agitacljskimi ukrepi napravila umeten propad med nacionalsoclalizmom in oboroženo si'0, da bi na tak način utirala pot zmedi, ki bi dragocene divizije nemških čet vezala v notranjosti države z nalogami kontrole, vtem ko podvzame sovražnik svoj glavni naval na frontah na Zapadu, Jugu in Vzhodu. Da se je ta smer zavzela v sporazumu z neko sovražno silo, za to je dovolj nevarljivih dokazov, ki bodo ob svojem času predloženi nemškemu narodu. Narod torej tudi lahko zahteva, da se z nacionalsocialistično temeljitostjo odpravijo izdajalci In saboterji. Kar spada k fronti, mora k fronti.
Narod in oborožena sila sta in sta bila vedno enota, ki jih saboterji niso mogli ločiti Ta enota ve sedaj, da je prosta vsakega ru-šilca miru. Ko je prišle do sape, nadaljuj* g tem večjo energijo boj, ki se mora končati a sijajno zmago.
Fiihrerhauptquartier, 28. julija. Reichtmar-•chall velikonemikega Reicha kot po činu najatarcjii čattnik nemške oborožene mile je hkrati v imenu Generalieldmarschalla Keitla in Grofiadmirala Donitza javil Fiihrerfu, da «o vsi deli oborožene sile o priliki njegove re iitve prosilk da bi se smel pri oboroženi sili uvesti nemški pozdrav kot znak nezlomljive zvestobe do Filhrerja in najožje povezanosti med oboroženo silo in stranko.
Fiihrer je ustregel želji oborožene sile in podelil svoj pristanek.
S takojšnjim učinkom stopi torej namesto počastitve s položitvijo desne roke na pokrivalo počastitev z nemškim pozdravom.
Nemška oborožena sila pozdravlja sedaj z dviganjem desne roke in daje s tem nemški pozdrav, kakor se imenuje med celokupnim narodom in ki se pri tem ne občuti kot gola, postranska zunanjost, ampak kot očitna izjava povezanosti s Fiihrerjem. Novi ukaz, ki izenačuje dolžnost pozdravljanja v vseh de lih oborožene sile z ono pri Waifen-^^, se torej ne sme smatrati kot brezpomembna sprememba discipline pozdravljanja, ampak kot izraz nacionalsocialistične izpovedi oborožene sile. Spreminjanje dolžnosti pozdravlja nja pri oboroženi lili, v preteklosti morda nI bila potrebna. Ko pa je 20. julij razkrinkal malo izdajalsko kamarllo častnikov, ki so si iz reakcionarnih čustev prizadevali napraviti pregrajo med bojujočlmi se sinovi naroda In narodom samim, je bilo v tem trenutku potrebno Izenačenje predpisov glede pozdravljanja, sicer ne kot gesta, ampak kot Izpoved, ki se ne sme napak razumeti. Bila je to zahteva, ki so jo občutili vojaki in častniki lami, ki se v svoji celoti iišll ma-
I j i v e spomine mojega življenja. Mlad častnik nemške vojske, ki j* ika-zal v frontni službi in je odlikovan z Elchen-laubom zum Ritterkreuz, ima čast, da sprejme iz ust svojega Fuhrerja in vrhovnega poveljnika neposredna navodila, in sicer ob uri, v kateri gre v glavnem za samoodgovor-no, hladnokrvno in bliskovito delovanje. Povelja se glasijo, da se izdajalska klika takoj pobije in zločinci aretirajo. V nekaj minutah je stražni bataljon iz svojega mesta v vladni četrti nazaj' in zbran v mojem vrtu. Na prošnjo Majorja Remerja govorim zbranim možem, objasnim dejansko stanje in doživim izbruh jeze in ogorčenosti, kakor ga do sedaj še nisem spoznal. Te ure ne bom nikoli pozabil. Takoj po zaključku mojega govora zgrabijo častniki in vojaki strojne pištole in puške, da so pripravljeni obračunati. Od vseh strani me oblegajo s prošnjami, da naj nobeni drugi formaciji kakor samo tej prepustim čast, da opere madež, ki ga je skušala izdajalska klika prizadeti nemški ^oja.ški suknji, s krvjo samih izdajalcev. Javilo se je več enot. Stražni bataljon dobi nalog.
Zasede se Bendlerblock, ne da bi padel niti en strel, ker se< je že v njem samem vzdignilo vse proti skupini izdajalcev. Ta je že razočarana, sedi popolnoma brezmočna in zapuščena stisnjena v neki službeni sobi in ' skuša obupno igrati vlado. Nek. general, ki se je do sedaj v vojskovanju skazal samo po tem, da je sabotiral vsako veliko odločitev, je glava. Neki Generaloberst, ki je bil že pred leti odstavljen in je moral biti umirovljen, ker jp pri najmanjših obte žitvah dobil zlom živcev in krčeviti jok, naj bi bil prevzel civilno vodstvo Reicha. On je zato tudi prišel v civilni obleki, v edini stvarni predpostavki, ki jp je prinesel s seboj v novo službo. Neki drugi General-o b e r s t, ki je bil že ired dalj časa radi bojazljivega umika na vzhodni fronti izključen iz nemške oborožene sile in mu je bila sodno odvzeta pravica nošenja uniforme, je bil določen za vodstvo nemške vojsk*. Zločinski atentator grofStauffenbergje igral političnega svetovalca. K temu pride š* nekaj nevažnih činov in statistov, ki so bili kratko malo aretirani, da niso poskušali sploh nobenega odpora. Na kraju samem sestavljeni p r e k i sod je obsodil očividno krive na smrt. Ostali so bili priprti. Pelo-ton stražnega bataljona izvrši tukaj sodbo. Prisegolomni zločinci dob* spodaj v dvorišču takoj z usmrtitvijo zasluženo plačilo. In s t * m j # vsa akcija končana.
Nobeden del čet niti za trenutel( ni l(oiebal
..ihranite mi, da bi vam poročal nadaljnje podrobnosti, te, za soudeležence komplota tako sramotne, da bi samo mogle zanesti zmedo v dejanski stan. Bistveno se mi zdi, da je bil poskus puča nekaterih zločinskih častilakomnih, ki so hoteli onečastiti spomin svojih padlih tovarišev in od zadaj napasti bojujočo se fronto, zadušen po vojski sami. Ni se treba sramovati nobenemu vojaku in nobenemu častniku, da nosi isto uniformo, kakor so jo nosili ti igralci va banque oziroma niso bili vredni, da so jo nosili. Stan se ne diskreditira s tem, da ima tudi nekaj zločincev v svojih vrstah. Uniforma nemške vojske se reprezentira po stotisočih nemških vojakov, ki so za Fuhrerja in narod umrli junaške smrti in po milijonih drugih, ki ▼ njej dnevno in vsako uro na fronti zastavljajo svoje življenje za življenje nacije, ne pa po teh častilakomnežih. Sicer pa sem tisto četrtkovo popoldne im zvečer spoznal toliko pridnih in iz globine duše zvestih m#-cionalsocialističnih častnikov in vojakov vojske, da mislim, da lahko tudi v tej točki povem svojo sodbo. Noben del čet, ne na fronti ne v domovini, v teh kritičnih urah tudi trenutno ni kolebal v zvestobi do Fuhrerja, do režima In do nemškega naroda. Vsi, častniki in vojaki, so samo tekmovali v vroči želji, da operejo madež in da pobijejo verolomno kliko Izdajalcev.
Da jo bo, v kolikor se to še ni zgodilo, zadela zaslužena kazen, mislim, da nI potrebno posebno poudariti. To zahteva nemška vojska. Ta hoče biti prosta tddi zadnjih žalostnih ostankov reakcionarne zaostalosti, ti-stih dvomljivih pojavov, ki i* žive v pr#d-■tavah 1Ж. atoletja. U noAeto Mmmatt aai*
stran 2. — Stev 59.
RABA \\ Л N R E N BOTE
Sobota, 29. Julija 1944.
Moskva je proqlnsila Smviekko Poljiko
Sovjeti in „svoboda" narodov - Vasilevska na čelu „osvobodilnega odbora"
narodne države In )o tudi ne moreio razumeti, ki Fuhrerju ne morejo oprostiti, da )• tudi sinu naroda napravil pot do častniškega poklica, da dobi volak radi hrabrosti ista odlikovan)« kakor častnik in da se pod našim režimom ceni viak lamo po uspehu in ne po imenu, rojstvu in premoženju. V kolikor ne morijo opustiti teh nazorov, ne spadajo k vodstvu naroda, tudi ne na vojaikem sektorju.
Ker so dvignili roko proti nail novi državi, kt ]• izšla iz nacionalsocialistlčne revolucije ali so cel6 hoteli, da le dotaknejo življenja Fuhrerja, bodo v imenu naroda uničeni.
Mi smo to dolžni tudi fronti, ki sedaj skoraj že pet let pridno in hrabro izpolnjuje svojo teiko dolžnost in vsej nacijl praktično daje življenjski vzor nacionalsocialistlčne ljudske skupnosti. Ta ima pravico, da jo v hrbtu krije narodna skupnost. ' Se tega se manjka, da se spredaj bojuje proti sovražniku in za njo se pa zavodi domovina po političnih bankroterjih v bojazljivost in slabosti •Kako malo je to nevarno, to je pokazal E"et enkrat 20. julij.
Razstrelivo je bilo angleškega izvora
>2« več mesecev |e vzbujalo moio pozornost, da je sovražno časopisje т rednih presledkih opozarjalo na to, da si je prihranilo i« posebno poanto svojega vojskovanja, ki 9« bo nekega dne pokazalo. Vedno ?nova so v Londonu in Washingtonu ter Moskvi trdili, da je v Nemčiji opozicija v nekaterih krogi generalstva. Vedno znova so pri tem imenovali določena imena, ki so se tudi pojavila pri poskusu puča dne 20. julija. Za okolnost, da so ti zločinci konspiri-rali s sovražnikom in delali po njegovem nalogu, ni samo to dokaz, ampak tudi dejstvo, da je bilo pri atentatu na Fiihrerja uporabljeno angleško razstrelivo, da je bil atentator v rodbinskih zvezah x angleško visoko aristokracijo in da Je londonsko časopisje, ko se je zvedelo za atentat, živahno izrazilo svoje upanje, da bodo dogodki 20. julija sedaj čim najhitreje povzročili zlom Reicha.
Bil je torej vendar napod iz sovražnikovega tabora, čeprav so bile kreature z nemškim imenom pripravljene, da ga izvrše.
Ampak vsi so se ušteli. Ušteli so se pri oceni nemškega naroda, nemških vojakov, zlasti tudi naeionalsocialističnega pnkreta. Ko n črto mi vendar ne gremo Ж a-d o g 1 i j e v c a, in kar se tiče Fiihrerja, je on v bošji roki.
Aktovka atentatorja
Kavnokar prihajam z večdnevnega obiska v Filhrerhauptquartijerju. Slišal sem vsa poročila in opise očividcev, ogledal sem si prostor, v katerem s# je izvršil atentat, in samo lahko rečem, da če rešitev Fuhrerja ii največje življenjske nevarnosti ni bil čudei, sploh ni nobenega čudeža več. Atentatorja je eden izmed zaprtih generalov poslal k navideznemu predavanju,' k vsakodnevnemu razgovoru o položaju. Ta je razstreli v o vzel s seboj v položafni prost o. r v aktovki in jo s pretvezo, da jo mora položiti na tla, v neopa-ženem trenutku porinil FUhrerju naravnost pred noge. Generaloberst Korten, ki je stal neposredno za Fiihrerjem, je bil težko ranjen in je v soboto podlegel svojim poškodbam. Udeležence razgovora je sila eksplozije vrgla več metrov daleč iz okna in njihove uniforme so bile raztrgane v cunje. V vsem prostoru razen ogromnega vala detonacije, ki jo je povzročilo razstrelivo, ni bilo nobenega drugega mesta, ki bi ostalo razmeroma nepoškodovano, kakor tisto, kjer je FUhrer sedel ob mizi z zemljevidi.
Stockholm, 2в. julija. Ko so Sovjeti prekoračili prejšnjo poljsko mejo, je bil v Moskvi na poljskem nacionalnem svetu ustanovljen tako yvani »osvobodilni odbor« in mu je bila prenešena civilna uprava v delih Poljske,, 'ti KO jih zasadil Sovjeti. Na čelu tega osvobodilnega odbora stojita zloglasna Vanda Vasilevska, voditeljica tako zvanih poljskih »rodoljubov« v Sovjetski zvezi. In general Berling, ki je vrhovni poveljnik poljskih bojni' sil v Sovjetski zvezi. Izmed pet članov tega osvobodilnega odbora sta dva Žida. Da še bolj podčrta nedvoumnost ukrepov, ki se praktično konča s popolno izločitvijo londonske vlade v pregnanstvu, je osvobodilni odbor izdal dekret, v katerem poziva prebivalstvo na Poljskem, da ne uboga nikogar drugega, kakor ta odbor. Poljski Sovjeti so razen tega v Holmu proglasili, da se londonska begunska vlada kot nezakonita odklanja.
Kdor se zanaša na London, je Izgubil
S'ockholm, 28. julija. Med komitejem poljskih emigrantov v Londonu in po Moskvi plačanim odborom Vasilevske je nastal spor, ki je sedaj prikipel do svojega dramatičnega vrhunca. Moskovski komite tako rekoč poljskih Sovjetov, je izdal manifest, v katerem je*
Mizo z zemljevidi je eksplozija vrgla v prostor, toda FOhrer je razen pleskov, opeklin in prask na čelu ostal popolnoma n e • poškodovan. NI me sram priznati, da sem človek, ki veruje v zgodovino, .t. j. jaz verujem v to, da ima zgodovina smisel in tudi logiko, čeprav se ta včasih šele pozno spozna. To me tudi ščiti pred nevarnostjo, da bi ob kakšni priliki dvomil o tem, da bomo kljub vsem obtežitvam na koncu vendarle zmagali v tej vojni. Moja vernost v globoki smisel zgodovine je dne 20. julija dobila novo potrdilo. Zgodovinski malerialisti se lahko glede tega sinehljajo, vendar sem jaz o tem trdno prepričan, da je usoda v tej tragični uri vzela Fuhrerja pod svojo milostno varstvo, ker ga še hoče Imeti pripravljenega za veliko bodočnost. In občutek Imam, da je tudi naš narod v celoti Istega prepričanja.
»Kako bi bilo sicer mogoče, da bi tak teman dan dal narodu tako velik Impulz? Sovražni časopisi so še dva dni po 20. juliju pisali, da bo vstašem počasi pošla municija in da je nevarnost, da bodo morali kmalu kapitulirati, kar bi berlinsko prebivalstvo zelo uSalostllo. Med tem pa se je v vsem Reichu dvigala do Vsemogočnega samo ena zahvalna molitev Iz tisoč glasov, da je zaščitil Fuhrerja In ga ohranil svojemu narodu. Tega tam zunaj v svetu ne bodo razumeli, in zato nas tudi zmeraj tako napačno ocenjujejo. Da je tako storiU tudi izdajalska ka-marila, je dokaz va£, da se j« popolnoma zmotila nsđ'n«?lm nei'ođom In sploh nI IihMa-z nJim nobene notranje zveze.«
Prehajajoč na Filhrerjev odlok o reviziji vsega državnega aparata, vštevši državno železnico, pošto In druge javne ustanove In obrate v svrho racionalnejšega Izkoriščanja službenih moči, da se doseže največja meta moči za oboroženo silo In oborožitev, ■ čimer se bo praktično uresničila totalna vojna. je	lTVm4t'
Bremena volne bodo pravično razdeljena
»Prav dobro -s zaveHam tetkoč, ki čakajo name pri Izpolnitvi FUhrerje^ega naloga, toda ne Izogibam se jih In se ne plašim pred nllml Vi»m, dm s» or' »»m. lahko	рч
označil klike emigrantov v Londolu kot institucijo, ki s* I# na nezakonit načtn sama aeb* postavila. Londonski kliki očita]«, da j* Poljak* spravila v katastrofo In da ti pustolovci nimajo nič skupnega s Poljsko. Moskovski komit* se ,smatra za edino pravo ustanovo, ki bo uradovala do .poklica poljskega Sejma. Značilno za odvisnost te poljskih Sovjetov od Kremlja in njih&vo tendenco j* točka r manifestu, v katar! pravijo, naj poslana vzhodna meja Poljske »črta dobrega sosedstva«, ne pa ločitveni okop med Poljsko in njenim sovjetskim sosedom. Ob istem času je komitć poljskih emigrantov v Londonu razširil izjavo preko poljske brzojavne agencije, v kateri ostro odklanja poljske Sovjete. Ustanovitev te Moskvi podložne institucije označujejo kot »poskus peščica uiurpatorjev, da bi vsilili poljskemu narodu politično vodstvo, ki ga velika večina poljskega naroda ne odobrava«. Nadalje izjavljajo, da so ljudje, ki so člani Vasilevskinga odbora, poljskomu narodu večinoma docela neznani. Dopolnilno k temu ugotavljajo poljski krogi v Londonu, da je izmed 15 članov Vasll."skinega komiteja devet komunistov. Kakor poroča »Associated Press«, 10 v merodajnih londonskih krogih mišljenja, da se mora Igra poljska begunske klike v Londonu smatrati za izgubljeno.
pomoč vsega naroda. Bilo bi preuranjeno, če bi hotel že danes razvijati svoj program, čeravno je v velikih obrisih že gotov v mojih predstavah in načrtih. Lotil se bom svoj* naloge s trezno stvarnostjo in storil svoj* ukrepe brez ozira na osebo in stan, samo da služim visokemu nam*nu, ki je t tem zvezana.
Porabil bom svoja pooblastila xa to, d a pravično razdelim bremena voj-n e. Iz zakonov in naredb naj bo jasno razvidno, kaj mora vsak posamezni storiti in opustiti in kaj je njegova dolžnost nasproti domovini.
Mislim, da s tam nikakor n* bo upadla naša vojna morala, ampak da bo ogromno narasla. Vem, da bodo nešteti milijoni v vs*| državi % navdušanim »da« odgovorili na ta stavek v trenutku, ko ga izgovorim. Pravičnost mora biti, zlasti v vojni. C* se bodo vsi na enak način udeležili br*m*n tažkega časa, jih bodo lahko prenašali. L* tako bomo pravo narodno občestvo, ki bo nekoč skupno uživalo sadove zmage. Obljubim nemškemu narodu, da ne bom opustil nobenega poskusa, da napravim domovino v vsakem ozi-ru sposobno za vojno v nekaj tednih. Na marsikaj bo treba nekoliko dolgo in marši* kaj še dalje čakati, toda s pomočjo vseh bo« mo premagali tudi sadnj* na|v*6|* taikočt.
Pri tem sem navezan zlasti na podporo stranke. Stranka bo motor vsega premestil-nega postopka. Njena naloga bo odslej zlasti.ta, d« bo. sprostila vojake xa fronto In Delovne moči za oboroževalno proizvodnjo. Storila bo to z njej lastnim vzgonom in svojim starim revolucionarnim elanom.
Položaj na frontah, zlasti na vzhodni fronti, se bo na podlagi teh ukrepov kmalu spremenil, in sicer bistveno v naš prilog. Vojna bo dobila novo lice, iri našim sovražnikom bo v grlu obtičalo zmagoslavno kričanje.
Mislili so, da nem bodo z 20 julijem zadali uničujoč sunek. Pa so nas samo zdramili! Posledic ne bomo občutili mi, ampak oni«
S pogledom nazaj na razvoj stranke, ki je razne peripetlje niso mogle ugonobiti, je Relchsmlnlster poudaril, dm se razvijejo stv-^r'	Hm И novr-'"''"	-"''-n
popolnoma nove činjenice, ki g« zaradi t* ga zadenejo popolnoma nepripravllenega.
»Mi imo, spoznavši začasno tehnično prt* moč sovražnika na določenih področjih, morali začeli znova. 2« dolgo nam (# bilo |at> no, da nasprotne itrani ne moremo poraziti s prekoittvijo nfenih lastnih, ampak z ustvar« lanjem novih iredatev In možnoitl tehničn#« ga vo|ikovan|B. Ne gre torej toliko za lo, da dohitimo prehltek, ki ga je imela, temveč da ga prehitimo. To ae je v preteklih dveh le* tih na najrazličnajilh področjih vojne teh* nike tudi zgodilo. Rezultati tega odločilnega razvoja se bodo vedno bolj pojavljali na bo* jiičlh. Uporaba našega orožja »V 1« je tako rekoč uvod k temu.
Ce danes vpije britanska javnost po obrambnih sredstvih proti našemu orožju »v 1«, je to popolnoma razumljivo: kajti bistvena prednost tega orožja ni toliko v tem, da leti leteča bomba brez posadke, marveč v tem, da razdre ves sistem sovražnikove obrambe. Slično bo slučaj pri drugih novih orožjih, ki jih bomo kaj kmalu uporabili na najrazličnejših področjih. Nismo torej samo dohiteli, ampak prehiteli prehltek, ki ga )e Imel sovražnik doslej na tem ali onem sektorju vojne tehnike.
popolnoma v svesti s! zmage
Sram bi me bilo tako govoriti, če me ne bi v to opravičevala dejstva. Pred kratkim sem videl moderna nemška orožja, pri katerih pogledu mi ni samo srce višje utripalo, ampak za moment ceI6 obstalo. Ne rečem tega, da bi se bahal, ali koga slepil. Vedno in tudi ravno v kritičnih fazah te vojne sem bil v svesti pravičnosti in s tem končnega uspeha naše stvari «
Orožja, delo In srca
Reichsminister je potem Izvajal.
»Ne bom nikoli odnehal od tega, da ponovim svoje že v začetku t* ves ivet oblegajoče borbe izjavljeno mnenje, da je vojna zgodovinski dogodek, ki ga ne more obvladati niti tehnika sama, niti same vojaške, politične, ali gospodarske sile, niti samo morala. Sele sodelovanje vseh tet moči v naporu, ki obsega vso nacljo, zajamčl uspeh. Se nikoli nI bilo tako, da bi posamično orožje samo zase odločilo zmago. Uporabiti se morajo orožja, roke in srca, da s# zaslgura uspeh.
Vsak s! mora prizadevati, da prekosi drugega glede drže, morale, dela, bojne vneme in vztrajnosti. Potem bodo naše čednosti v zvezi z našimi orožji priborile zmago. Cim bolj nam jo otežkočljo, tem trdneje hočemo verovati v njo In se tem fanatlčneje bojevati za njo.
To je celokupna bilanca 20. julija. Mislim, da ima nemški narod več vzroka, biti zadovoljen z njo, kakor njegovi sovražniki. Fuh-rer stoji še vedno na krmilu naše države in vodi narod in nacljo s sigurno roko skozi vse viharja In neurja te vojna. Naš narod Je hra-b«r. priden in marljiv in ima samo eno misel, bojevati se in delati, da bo zmaga naša.
Ml vsi pa hočemo drug drugega prekositi v ljubezni in zvestobi do nJega in v veri v njegovo zgodovinsko poslanstvo. V naših rokah je, da vojno kmalu na novo zaobrnemo Pogoji za to so tukaj. Uporabimo iihl .Jasneje ne bo več razodel. On hoče, da si nadalje zaslužimo zmago, da nam bo nekega dne lahko podelil lavor. Zalo hočemo vsi iti na delo s pogledom v bodočnost, ki ho naSa
Vrrl.iK iinil Г)гчг1{' NS -OnuvprlKe umi Dnirltprmi KMriitcn Oinl)ll. Klniffnfiirt. — V<'PlHR*lt>iter: Dr, Kinil UeilJBti ■ HHunlHcIiriftleitor: Kricilrich Horxtiniin 'vi>rrpidlI. i V. llfrnmmi Attiiimyfr. i«1 ^'iTP'"pnlUtii Nr. 1 irflltiir.
p-.l( Т.ЛПРПГ:
NEZAZELENI GOST
Gotovo je bila ona tista. Iti |e pri vratarju povpraševala za njim.
Morda.
*
Prjhodnji četrtek si Chrlsta nI upala lo-pet Ic predavanju.
Zamudila je tako ljubezensko življenje oitrita.
Toda en teden pozneje se ni mogla več vTdriati in je zopet ledela v predavalnici.
Pozvonilo je Dr. Haebrich je prišel. Stopil na ksteder Pregledal avditorij. Videl njo.
Pridno je pisala vse, kar je govoril. Zdal si je bila vzela nekaj i seboj za pisanje.
Dr. A. Haebrich nI dal nič spoznati. Pre dflval je vestno kakor vselej. Kljub temu je ugotovil;
Ljubka oseblca.
Sicer nI prav nič spadala v predavalnico.
Predstavljal bi si jo bil lahko v kakšnem k'ihnrskem tečaju.
Ko je odzvonllo, je zapustil dvorano In počakal zunaj.
Prišla je ona.
Videla ga je, pa se mu ni mogla več izog-n'ti hotels naglo mimo njeaa ko jo je po-г-4гм/Ч In siopal poleg nje
>V'"t!1 me da sem vas spoznal«, je re kri >Vt ste edina slušateljica v mojem prvem semestru.«
»Ne, jaz ne študiram«, je odvrnila Chrlsta, ker ip je postalo strah. »Poslušala sem samo dvaVrat pri vas, kar izvolite oprostiti.« Obstala je, da bi se poslovila.
Anton se je smejal In rekel ne.
"-'niQvit if rim Imata skupno not In iprem
1	■!. -t,, n, ■	|ij 7.у^г1'Л	nn
č;.i i| i jo iploh zasledila.
Godilo mil je, kako se je zmnimala za vedo, In pripovedoval jI je, da Ima razen svo-l«aa predavan]« š* vajo, pri kateri premen*.
cenim slušateljem dokaže, da rib* tudi lahko duhajo in slišijo.
»Slišijo«? se je čudila Chrlsta. >Br*z ui*«?«
Da. Izpovedbe tmkarjev so dale pobudo, da so preiskovali, zakaj na mestih, kjer je grabežljiva ščuka hlastnila po kakšnem plenu, daleč naokoli In dolgo časa ni več videti niti ene ribe.
Domnevali so, da so rib* zBsl*doval*. kako je njihova eoplemenjača zginila v žrelu roparice, in zbežale.
Nikakor ne.
Roparsko področje ščuk* j* nepregledne trstje.
Raziskovanje je dognalo: Se med ostrim zobovjem ribe roparice bruhne na pol mrtva žrtev neko tekočino, ki je svarilni znak za druge. Neke vrste smrdljivo bombo.
»Oh?« se je čudila Chrlsta. »To je pa dobro.«
»No, za ščuko pa ne«, je rekel Anton, »za .njo je odpoden nadaljnji plen. Toda poslušajte še, kako so dokazali sluh Poskusne ribe dobe svojo hrano v zatemnjenem prostoru. Hhratl zadonl zvonec. Sčasoma s* navadijo na nenavadni zvonec. Hrano dajo ribam vedno ца istem mestu. Komaj jo zavohajo, že švignejo lačne In lakomne proti njej In hlastalo po njej.
Ce domnevamo, da lahko slišijo — takrat morajo slišati zvok zvonca In si zapomniti: »Ce zadonl zvonec, dobimo hrano.
Skušali so živallcel
Zvonec je zadonel toda brez hrane. Kaj so storile ribe? Lakomno so prlšvlgnlle In iskale.
Torej so bile slišale zvonec, In zvonjenje jim je pomenilo, da dobijo hrano.
Sedaj so preskusili ta podatek: kajti znanost j* ek&aktnal
Navadili so ribe na višji zvok. Kadar so priplfivale, pa niso dobile hrane, ki so jo ve sele nrl'"!чтпчк udaref^ г*а	R
' v'n 'n' V'.m no n- kl' ''n»h 40 ved-le Po o I VHI' 'vok рт*1|'п1 močan ud.irtc n« repl
In seveda niso prlil*.
Chrlat« I* ]* morala im*l*tl Mradl рж
m*tnih rtb, in An on j* muidi doKoncati svo ja izvajanja, kajti Chrlsta je bil« prišla do
hiš*, v kateri je stanovala.
*
Filozof je zemeljski državljan kakor vsak diugi. Razlika je v tem, da ponuja človeštvu modr* izr*ko, po katerih bi s* dalo udobno živeti.
On sam j* pa 1* redkokdaj življenje prav spoznal.
Iz svoje učne sobe skoraj nikdar nI prišel.
Opazoval je življenje skozi steklo.
Ampak njegovi Izreki zvene pametno In modro. In uvrste jih v področje filozofij*.
Tath n* morejo nikomur škodovati razen tistim, ki bi se morda hoteli ravnati po njih.
Zakon — tako trdi eden irmed filozolov je potrebna ustanova za dvajsetletne, ko-rlsin« r.a tridesetletne, za štiridesetletne pa je odvlšna
On sam pa s* nikoli nI oš*nll.
Niti ne v dvajsetih letih.
Prišel je na »v*t kot filozof, n* "'O' s* ožeml in pomnoži! ampak dm filozo ra.
Клт bi pa tudi prišel »f revni sve če bi se hoteli pomnoievnti tudi ie filozofi
Anton s* nI obremenil s lilozolskimi modrimi pregovori in se te (^Mll-
Gospod sutterlln je pač bil sanjal o drugačnem zetu. Ne da bi ga bil razočaral Anton kot človek sam na sebi, o ne.
Samo o »docentsivu« nI imel posebno vi sokega mnenja
Kot arhivar noveqn muzeja ip bi' vje svo je življenje noumorno In pridno dela' ter varčno gospodaril Prihranil s! je bil sicer nekaj denarja, toda ti groši so bill potrošeni zaradi Izobraževanja njegovih otrok. In zadnje groše ja naložil v šolninah za edino hčerko med fanti.
NI se več mogel uresničiti njegov cilj, da bi Im^' '»^tno Do«-r»t.-o čecav le malčke nO In	In vr'
k)i r h' Tojil br:-' k v- n Inhnttf.^
Z lastnimi sredstvi že ne
Toda videl j*, da s* j* Christa, nj*gova hč*rka, ljubko razvijal#. Gospodj* Iz ■oi*d-
stva so se občudovaje ozirali za njo, če j* stopala po ulici.
Občevala j* v omikanih krogih.
Gospod sdtterlin je domneval, da же bo om.ožila z mladim zdravnikom dr. Robertom Hauchtlngom ali pa z bogatim Hoigerjam
Rotik*mper|em.	.	. .
Tu pa mu privede v hišo ubogega Anton«,
Konec,	'
Gospod Stttterlln j* •lc*r prijazno sprejel dr. A Haebrlcha, toda s svojo hčerko j* o neki priliki govoril o tem, da bo odslej moral« skromno živ*tl.
Chrlsta se je smejala,- bila je srečna. '
Toda Anton se je jezil, ko j* .od Christ* zvdfl. kako ga ocenjajo.
Računal je.
IHoral je priznati, da Ima oospod sutterlln pr"v- gosDodlnjstvo požre denar.
Treba si je najeti stanu primerno stanovanje. stanovanje stane denar, plin stane denar, šivilja stane denar, razsvetljava stan* denar, vsakodnevna prehrana stane denar, vse stane denar, marka pa se v zakonu n* pomnoži, le manj le le
Anton je računal.
Dotle se je bavll z ljubezenskim življenjem rib, rdaj je mora' misliti na svoj* lastne.
In to je bilo treba finanslratll
Prmčtnašal je svole skrbi svojemu prijatelju Kottenkampu,
»Dragi moj, to bi si bil moral preudarltl orele« se m« le roaal. Toda bil je Antonu na-Irlnrlen In si '-Ifoi 7.ml»lll neVnI č^mur I*
s sorotno tahiv.iko potezo I* prišel v posest sedem tisočih mark, ki jih je Izročil Antonu, To j* bilo samo ob sebi razumljivo.
Anton je I t*m zneskom vstopil v n*k* stavbno zadrugo, in v nekaj tednih j* lm*l zemljišč* za lastni dom.
Gospod SOtterlln je večkrat pritekel In s4 nn-ti »tavbonl svet, ki se I* v -rH fr mr, mlnlnt v cvetoč sa iloviijflk v kcterem so dozornvaln jabolka in so rasle kvišku rožnate breskve.
tDal)«
Sameta^, 59. Jull 1944.
K A R A W A N K Е If BOTE
Belt* 8. — Ifr. W.
Warum greift Japans Flotte nicht an?
Japans Flotte haiulelt nicht impulsiv — Vorbereitung zuni groCen Schlag
Eino Ansprache Mussolinis
an die italicnisclien Divisioncn.
Mniland, 28. Juli. Bci scincm Bcsudi In Deutsch-lariil xvandte slih Miisscilini an die Ofli/Jerc un.l Soldatcn dcr Division Mome llosa, die dcm-ndclist als erste nach Italicn ziim liinsatz riickkchrcn vvlrd.
Mussolini sagtc: Ihr werdct neben wenigcn Furopiiein d«n Volkern Afrikas. Asiens und Ame-rikas und Soldncrn oline Ideale begegnen, r Puec bezclchnete die Division Monte Rosa 4ls dcn Eckpfeiler und Quaderstcin des ncuen Ge-bSudes dcr itallensdien Armee. Unter dem gro-. Pen verbiindeten deutseben Volke lebend, so er-klSrte der Duce wetter, liabt ihr eiich uberzeugen konncn, daft es den Sieg verdient niclit nur лусдеп der Macht seiner Wnlfen, • sondern be-sonders wegen seiner Diszinlin, Begeisterung und seines unubertrcrtiidien Opfergcistes,
Beim Besucli der Divisionen Italia. San Marco und Vittorio Sufterte sich Mussolini bcfricdigt iiber den Stand dieser Finheiten und sagte iibcr den Fall von Rom. Rom, das In den Jahrhunder-ten seiner Geschichte nur den Siegeswagen der Konsulcil folgte, sleht heute zwlscben seinen bf-frelten Mauern kulturlose Element«. Wenn dies uns einerseits traurig macht. so Ist cs anderseirs der Ansporn zum Wiederaufstieg.
Flnnlsflie Siliwester ausgezeidinet
Berlin, 28. Jull. Erstmallg wurde in hohen Norden an der Kandalakscliafront eincr finni-fichen Soldatenhelmschwester die Verdienstni;-daille des Ordens vom deutschen Adler in Silbcr mit Schwertern verllehen. Trot?: feindlichem Ar-tillerleheschuB hat die finnlsche Schwcster mit ihren Kamcradinnen In vorbildllcher Weise die Retreuuns unserer deutschen Soldatcn ununter-brochcn durchgefdhrt und den Grenadleren an dic.ser Kampffront Im Polarkrels ein Stuck Hei-mat ersetzt.	,
Luxemburg bekennt sidi zlim Filhrer
Luxemburg, 28. Juli. Aiif dcm Paradcplati in I.uxcmburs fond anliifilich dos Anschlags 'Suf den Fiihrcr eiiie eindrucksvolle Kundfcbun,? der Liebe, Vcrchrung und Treiie filr den Kiihrer statt. Dcr ■Wchrawchtkomnuiniiant von I.uxemburj!. General Jai», gob seinem Absdicu ■ iiber das ungehciwrliche Vcrbredicn Au.sdruck und scliwor ini Namen der XVchrmaclitangehSrigcn Luxemburg* dcm Fiihrcr 1 rcue uni Gehorsnm. Krel.sleiter Dr. Schroder lejte dar, mit wclchcr Entrii.stun; die Revolkcruns Luxcm-burijs die Nachricht von Jem Mordan.schUg auf-?cnommen habe. Um dicsclbe Stunde fond in dcr Arbeiterstadt eine iihnlichc Kundjiebuni? statt. Auch hier erwica sich, welch unbcgrcnzte Liebe die Be-volkerunj Luxemburg: dem Fiihrcr entgesenbringt und wie sehr sie sich scincm jcwaltijen Werk ver-pfliditet I'iihlt.
14 USA-Bomber Uber Sdiwelz verloren
osch. Bern, 28. Juli. Am Donnerst^g und Frei-tag sind auf sdiweizerisdiem Gebiet weitere 14 viermotorige USA-Bomber gelandet beziehungs-•wcise »bgestUrzt. Damit hat die USA-Luftw«ffe allein in den letzten n Tigen «uf sdiweizerischem Bodcn 44 Maschinen, darunter 43 viermotorige Bomber eingcbuBt. Von den am Donnerstag und Freitag unter neuer Verletzung des schweizerischen Luftraumej verlorengegingenen USA-Masdiinen stlirztcn funf brennend ab. Das zwisdien Schaff-liauscn und Winterthur gelegene SdilolS Wyden bci dcr Ortsdwft Ossingen, auf das am Diensteg ein* von seiner Besatzung durdi Failichirmab-tprung verUssene amerikanisdie Masdilne fiel, ist zum grol5tcn Teil ausgebrannt. Dabei ging auch di« wertvollo Bibliothek von Prof, Max H uber, den» Prasidenten des . internationalen Komitees vom Roten Kreuz in Genf groStenteils verloren.
Tckio, 28. Juli. Die Griindc, warum die japani.sche Flpttc seit dom-Sfcgcfcdit am 19 und 20 luni noch nicht au.sgclaufcn l.st. uni die fcindlichcn Gc.sdiwadcr in den Gcwasscrn bel den Marlancn anzugrcifcn, wurdcn von dcm Marinckommcniator Masanori Ito darjielcjt. Ito erklartc;
..Nit eincr miichtigcn Gruppe Flu^zcujtragcrn als Hauptstiitzpunkte nianovriercn mehrere felndliche Gc.4chwadcr in den Gcwassern der Marlanen. Warum hat die lapanlsche Flotte es nun versliumt. den Fcind zu vertreiben? Well die Zeit noch nicht relf ist daR unsere Flotte zum Anjjriff auf den Gcgner ausliiuft
Es jibt drci Faktorcn die eincn vollstiindljen Sieg eincr Flotte in eincr Seeschlacht versprechen; Oberlejene Flottenstarke. Ersatzmiijlichkcitcn um nach dem ZusammenstoB die I.ilckcn aulzuflillen. geograph ische Erwagunjen. Fernet miisscn noch Kampftechnik und Mora! in 'ErwSgun? sezojen werdcn. wahrend sich gleichzeitij die Hand des Schicksals In einei Weise, die man nicht voraus-sagcn kann, bemerkbar macht.
Unsere kombihierte Flotte handelt auf Grund kiihler Oberlegung und wlrd bestimrot nicht aus-laufen. bis nicht alle Faktorcn In erschopfcnder Weise (iberpriift sind Uneere Flotte *'ird nicht Impulsiv handeln.
Die japanische Flotte treibt keine Zeltverschwcn-
hw. Stockholm, 28. Juli. Zum erstcnmal seit Bc-ginn der „V-i"-Offensive gebrouthtc dcr amtlidic englische Beridit von ' MonuE-Mor£en den Aus-drudc „V c r h e e r u П g e n" fur das Ausmali aer Sdiadcn, die im Zeitraum des Ictzten Tages ш Sudengland und London hervorgerufen wurden. Die bisherijje Forniel, die von bloUcn „Sadisdia-<]cn" gesprochen hatte, reicJite offcnsiditlidi mdjt mchr aus, um das Mil5 von Zerstorungswirkungeri zu definieren, das von dcii deutsdicji Sp'cngkor. pern angeriduet wird,	,
Wie am Sonntag, so ging audTin der NadK una am Monteg das deutsche Vergeltungsreu^, den cnglischcn Beriditen zufolge, veil welter. Uie eng. lisdien Meldungen spredicn erneut von der Vcr-mutung, dafi n e u e A b s di u 8 b_i s c n zur Ver-wcndung gckommen seien. Das ist jedesmal ein Zeidien dafiir, da(5 die EngLinder -nadi Erklarun-gcn sudien fiir die wadiscnde Zahl „fliegcnder Bomben".	•
NaAdem die britisdie Exdiange-Agentur bereits am Donnerstag erklart hatte, der Einsstz von Ro,
điins wenn sic eaf đcn stratcjisch richtijcn Aujcn-blick wartct. Die Entwicklung stcuert aul eincn Punkt zu wo dcr letztp Schlag jejcn die feindllchen Verbande sel'iihrt werdcn kann. Augcnblicklich ist unsere KIptte Ji-r des Gegncrs was die Flu?zeug-starke anbetrlfft unterlejen. Eine Fbtte die abcr die Herrschaft Im Luftraum verliert 1st unausbleib-lich dcr Niederlasc und der 'Vertreibung aus der Kampi'zone ausgcsctzt.
Tto verwelst dann darauf. daR cine groRe Seeschlacht immer eine zweite im Gcfolge habe. die gewShnlich entscheidend sel. Natiirlich miisse man die Starke, die man In dicfe zweite Schlacht werfen konne voll beriicksichtigen. Die Hauptflotte diirft« keineslalU sich sclbst dcr Zcrstorung preisgeben. wie heroisch dies such sein mogc SdilicRIich miisse der Schauplatz eincr Seeschlacht in Gewaspern ge-wahlt werdcn wo di$ Mitwirkung von Streitkriiften. die ihre Stiitzpunkte auf dem Festland batten, mojiich sei.
Im Rahmen dcr Bcmiihungcn um eine Schaffung dieser wichtigcn Faktorcn wiedcrhole Japan hcftije ortliijie Angriffe auf die Gruppcn der feindljchcn Flugzeugtriiger und schwiiche so allmahiich seine Kraft bi« die Gclcjjcnheit fiir die iapanische kom-bini'crtc Flotte herankomme. In gcwi.sscm Sinne konne man dicse Strategic eine Strategic der Er-haltung der Flottcnmacht nenncn."
boter-Bombcn habe sidi seit Dicnstag versdiSrft, bcridnet die j;leidie Agcntur jetzt von elncm „wcitcren Zunehmen der Einfliise der flicgencien Bomben seit Treiteg". Es wird dabei darauf hin-gewioscn, daR es sidi um tine system atisdie Steigerung des deutsdicn „V-i"-Ein-satzes handeh. „Zwcifcllos", so erklart Exdiange weiter, „ist die Zahl dcr AbsdiiiKbasen fur die Ro-boter-Bomben erheblidi gestvigcrt worden." Mit dieiem Sat/, gibt die britisdie .\gentul" indirekt ?.џ, dal5 der bislierige Masseneirisatz von englisdicn und amcrikanisdicn Bombern gegen die vermut-lidien Absdiufiriditungen dcr „V i" die erhoffte Wirkung nicht errcioite, Dem kurz nadi dem erstcn .\uft3udlcn der „V i" gebildeten Aussdiufi von MilitSrs und Wissensdiaftlern ist es, wie ein Bcridit aus London feststcllt, bisher nicht gekm-"en, eine Bekampfungsmethode gogen die „V i" zu finden, die iiber die bisherigen MalSnahmen, die Bonibenangriffe gegen die StertplKtze, Einsatz von Ja^dmasdii'nen gegen die flicgenden Bomben, schar-fes" rlaksdiiefsen "und Ballonsperren. hinausgcheo.
rung ihre Woliniing gcnommen habcn.
Nicht mcidepflichtis sind Fraiicn mit «1пеЧ1 noch nicht \schulpflichtisen Kind oder mindestcns 1 Kindern unter 14 Jahrcn, sofern die Kinder ira gcmeinsamen Haushalt leben. Sie sind abcr dann mcldepfiichtig, wenn die Kinder dutch Kinderland-verschicliiing oder durch sonstige Umquartierung aus luftbcdrahteiiGebieten den gcmeinsamcn Haushalt verlassen hab.cn. I3iese Frauen unterliegcn jetzt auch dann der Meldepflicht, wenn sie kcin Kind unter 2 Jahren haben und mit weiblichca Familienan"chbrigen in Wojingemeinschaft leben, die das 18. Lebensjahr vollendet "haben und nicht selbst bcrufstati? sind. Hierbei wird priift, in wie we i t der weiblichen Familienangeho-rigen. mit der sie in Wohngemeinschaft leben, die Betreuung dcr Kinder zugemutet werdon kann. Das ist z. B. dann nicht, der Fall, wenn die weibliclie Familienangehbrige das 70. Lebensjahr vollendet hat oder zur Berufsausbildung eine Fach- oder Hochschule besucht, die sie voll in Anspruch nimmt.
Hohe Ehrungen fflr Dr. Dorpmllller >■
Berlin aS. Juli. Der Fiihrcr verlich dcm Reidis-verkchrsministcr Dr-Ing, Dorpm'ijllcr in Ancrken. nunj> seines personliAen Einsatv;es bei der Rege-lung des F.isenbahnverkehrs an der Invasionsfroni das Rittcrkreuz des Kriegsverdienstkrcuzes mit Schwertern. Reidisminister Dr. Dorpmiiller war bereits Inhaber des Ritterkreuzes des Kriegsver-dienstkruuzes ohne Sdiwener.
Der Fiihrer vcrlich Dr. Dorpmiiller ferner »uf Vorschlag des Reidisminlsters Albert S peer in Wiirdigung seiner uberragenden Lcistungen auf dcm Gebiete der deutsdien Tedinik den Fritz-Todt-Ring. Reidismini-ster Sp#r iiberreidite int Auftrag des Fiihreis die hone AusZfidinung an Dr. Dorpmuller. Die Gefolgsdiaft des grofidcut-sdten Verkehrs von Eisenbahn, Binnensdiiffahrt, SeesAiffahrt und Kraftverkehr braditen dem Rftdisver-kehrsmmister anliililidi seines 7J. Ge-burtstages eine besondere Ehrung.
In einer dem Ernst der Zeit ingep«(5ten G«-meinichaftsveranstaltung iiberbradite Staatssekre-tar Dr-Ing. Ganzenmiiller als Spredier der Mil-lionengefolgschaft des Ministers die GluAwunsAe alter im Rrofideutsdten Verkehr sdiaffenden Manner und Frauen. Fr wilrdigte das Lebtn und dat erfolgrt'iche Wirkcn des Jubilars und hob hervor, dafi die Meilensteine im Leben des Reidisverkehrs-ministers zugleidi Meilensteine in der Entwick-lung des grofideutsdien Verkehrs seien. •
Die Gliidvwunsdie sowie den D«nk und di# Anerkennung des Fiihrers libermittelte Staatsminister Dr. MeilSner. Er iiberreidite dern Jubilar ein in herzlidien Worten gehaltenes Hands chreiben djs FUhrers sowie das ihni vom Ftilu'er in Wiirdigung seines persiinlidieri Einsatzei in den Frontgebieten des Ostens und des V/estens verliehene Ritterkreuz des Kriegs-verdienstkreu7.es m t Sdiwertern.
Reidisverkchrsminist.er Dr. Dorpmiiller bradite in seiner Dankanspradi<? zum Ausdruck, dafi die Leistungen, die er ira Dienste dw mitteleuropai-schen Vekehrs ha.be vollbringen diirten, nicht ohne die treue und unermudliche Mit-arbeit seiner Gefolgschafc moglich ge-wesen waren. In einem Oberblidi iiber sein Leben und seine Arbeit zeigte dcr Minister die Etappen dcr Entwickluni* de» groftdeutsdien -Verkehrs aus partikulatristisdier Zerrissenheit zu der heuticen unter einheitlidier Leitung stehenden und daher iederzeit sdilagkraftigcn Gemeinschaftsorganisi-tion auf. Die Sdilagkraft des groRdeutsdien Verkehrs gewahrleiste. daR alle Anforderungen der totalen Kriegfiihrung und Kriegswirtschaft restlos erfiillt werden konnen. Dies sei der Beitrag der im Verkehr sdiaffenden deutsdien Manner und Frauen zu dem Endsieg der deutschen Waffen, der unj eine glucklidie Zukunft sidiern werde.
Zur Landung der Amerikancr aul Guam
Tokio, 28. Juli. Dcr I.andung dcr Amerikaner auf Guam am 21. Juli sind schwere Luftangriff« und Bombardcmcnts durch Schiffartilkri« aller Kaliber vorausgeganoen, Schon in den letzten zwci Wochcn verging praktisch kaum ein Tag, an dem Guam nicht I.uftangriffen ausgesetzt war. Inzwischen tauditen immer wieder USA-Kr':ss-sdiiffe auf, die verschiedene Punkte der Tnsel unter Fcuer nahmen. Zur Ablenkung von den jetzigen Landungsunternchmen fuhrten die Ame-rikaner audi I.uftangriffe auf zahlreiche andere Inseln durch, und zwar die Bonin-Inseln, die Inwl Mimian, die Palau-Gruppe und die Insel Wotj« dcr Marschall-Gruppe.
Sdiwerter fUr Generalleutnant Bayerlein
FUhrcrhauptquarticr, 28. Juli. Der Fiihrer verlich am 20. Juli 1944 da.t Eidtcniaub mit Schwertern rum Ritterkreuz des FJscrncn Kreuxes an Generalleutnant Fritx Bayerlein, Kommandcur der am 26. Juiii 1944 Im Wchrmachtberldit genannten Panzer-Lehr-divislon, als 81, Soldaten der deutschen Wehrmacht.
Mit dem Dewtmchpn Krnuz in Gold aiisgezeichnet
FUr vlelfacli bcwahrte, auKcrgewShnlldi« Tap« fcrkelt wurde der am 22. MSrz 1944 als Ober« Icutnant und KompaniefUhrer In finem Greni« dler-Regiment bel den schweren AbwehrkSmpfen an dcr Ostfront gefallene Sohn des Meisters der Gendarmerie Frledrlch O g ris In Techendorf am WelKensee, Hans Ogris, .nachtriiglich vom I'iilircr mit dcm Deutschen Kreuz In Gold aus^e-zcichnet und vorzugswelse zum Hauptmann be-fordert. Am 11. Juli 1944 bat der Standortalteste von Splita! Im Auftragc des Oberkommandos d«i Wehrmacht Im Bel.sein ven Vertretern der Part«! und der Gemelnde von Techendorf dles« hoh« Auszelchnung dem Vater des Gefallenen felerllch iiberrelcht.	«
Dor. Filhrer hat damlt nachtrilgllch elnen tap-feren Kiirntner Olfizicr geehrt. der wle die .ahl-reicheii Feldpostbrlefe der Angchirigen seiner Kompanle zelgen, selnen Mannern šteta In '' I-tune, Geslnnung und Tttkraft, «1« leuchtendai yoiU14 VU.
Einzelheiten zur neuen Arbeitsmeldepilicht
Erster Aufruf erfolgt am 1. August - Frauen, die »unbeUannt wohin« verzogen
Im „Reidisarbeitsblatt" werden jetzt in einem ErlalS KinMlheitcn zur Durdifiiluunj der zwciteii Meldcpflidnverprdnimg bckanntgcjscben, Danadi sind alle Manner, die seit dcm 30. Janncr 1943 das 16, una alle I'rauen, die seitdem das 17. Lebensjahr vollendet habcn oder kiinftig vollen-den, meldcpfliditig. Es gibt also von nun :b ein „Hinelnwadisen" in die Meldepflicht bel Erreiclien der Mindcstaltersgrenze, dagegen scheiden Manner, die das 65., und Frauen, die das 45. Lebensjahr nach dem Stichtag des 29. Jiinner 1943 vollenden, nicht aus der Meldepflicht aus. Die A rbeitsamter werden die Meldepflichtigen laufend dazu aufrufen, elch bci ihnen zu melden. Dcr erste Aufruf wird er&t am 1. August 1914 erfolgen, damit die Arbeitsamter ше Mclde-pflichtaktlon sorgfaltig vorbereiten konnen.
Wer schon nach den friiheren Vorschriften meidepUiditij! w.ai, abet, bisher noch keine Mel-dung erstattet hat, ist nochmals ■ zur Meidung verpflichtet. Auf dicse Weise l^onnen einzeliie VoUtsgenossen, die es bisher verstanden haben, ihrer Meldepfliclit zu entgchen, nochmals erfalSt werdcn. In manchen Fallen H^ben >sich insbeson-. dere Frauen dem Arbeitseinsatz dadurch entzo--gcn, daR sie unbekannt verzogen sind. nachdcm sie sifh gemcldet hatten. Auch sie konnen nochmals zur Meldung aufgerufen werden. Grund-satzlich mufi sich ieder Meldepflichtige bei dem Arbeitsamt melden, in dessen Bczirk er seinen Wohnort hat. Danach habcn sich die infolge Luftgcfiihrdung umquartierten oder sonst abgi-wanderten Volk,sgenos9cn bei dcm'Arbcitsamt zu melden, in dessen Bczirk sie nach der Abwande-
DK F. Л. ТлЛим
AuwohneMw I ABflislwii!
DEUTSCH METHODISCH UND PRAKTISCH
Nemško metodKno in praktlino
17. STUNDK
LosiiiiK der AufKaI>e:
I. Pie Rute Beleuchtunp. Diese falsche Fr»undln. Der gute Kinfall. Das hclle Llcht. Der »chone Ausfiug. Da« bequema Zlmmer. Daa relchhaltige FrliliatUdt. Die hBfllchen Dlenatm&nncr. Die dunkle Nacht. DIo Ecnauen Lancikarten.
II. Dam schOne Land, dcr hohe Berg, der tapfcre. Soldat, da.s blonde Нааг, die gute Mahlzelt_ der «chlechte Film, die lee re Klasche.
III.	Mtt den Blelstiften, nilt den Freunden, JTiit den Freiindinnen, den Kaufleuten, auf den HUgeln, In den Klieten, auf den Fahriken, bel den Ar?,ten.
IV.	1. Kako se vam godi? Hvala, dobro ae nil godi. 2, Na svidenje! 3, Kako se pl-Scte? 4. Od kod sto? 5. Naprej (noter)! Izvolite sceti! e. Sem vam na voljo. 7. S kom Imam Cnut govoriti? 8. 8 čim vam lahko postrežem? 9. Ali je tu какјпа banka? Rad bi menjat svoj denar! 10. Govorite рго«1ш glanno In poCail, ne razumem dobro. II' ćesa želite? Rad bi *1 dal umiti glavo, o.strlfi ia«e In brltl. 12. Prosim kosil finiigtt mila I Imate 11 dobavni list? — Da. tu
Pridevnik z nedoločnim Clonom atojl p*ed fimoetalnlkom.
Pomni: Pridevnik se uporablja ravno tako, Ce stoji pred njim evojllnl zaimek; (meln, dein Itd.), ali p* waa fUr ein ali keln.
3. Fall ein itkrkir Mann — (nek) močan mož
2.	Fall pIncH atnikiMi Mnnnc.s — (nekrga)
mnfnr?a mofa
3.	Fall elnem ntarken M»nne — (nekemu)
moCnemu možu Ж. FaU •inm tt^rkra Mana n (nekega) iu)£aeg» moZ*
1.	Fall ein bravea Kind — (nek) priden otrok
2.	Fall eines braven Klnde« — (nekega)
pridnega otroka S. Fall einem braven Kind(e) — (nekemu)
pridnemu otroku 4. Fall ein bravea Kind — (nekega) pridnega otroka
1.	Fall eine scUbne Frau — (neka) lepa žena
2.	Fall einer schtinen Frau— (neke) lepe žene
3.	Fall einer acliOnen Frau — (neki) lepi ženi
4.	Fall eine scliiine Frau — (neko) lepo ženo.
Kari bat elnen neuen Regen-mantel. Ich mUcbte elnen guten Sitzplatz bglm Fcnstmp in einem Abtell fUr Nlchtraucher. Hier 1st ein schoner Platz frel. Dlesei Меадвг hat elnen bequemen Griff. Warum verkauft er sein achones Haus? Weil er Geld Braucht. Kin freundllcher Schaffner! Wixs fUr ein groBes UnglUck! Wir machen eine herrllche Fahrt durch die Alpen. Daa La.stauto fiibrt Uber eine groCe BrUcke. Na, heute hat der Schnell-zug wieder eine schOne Versptttung! Wlevlel * denn? Ich glaube ungeftthr 40 Minuten. Ver-zelhung, wo kann Ich hier elnen neuen Fahr-plan ka'ufen? Gleich hier reclits In der Trafik, Von hier aus hnt man "eine herrllche Au.sslcht auf den See, Was fUr ein passcndes Geschcnk soli Ich melner Tante zu Welh-nachten kaufen? Das lat ein teurcs Geschtlft, hier kaufe Ich lleber nlchts. Das 1st ein guter Wirt, er bedient seine G gate sehr hOfllch, Ein guter Fotoapparat kostct vlel Geld. Sle hat eine klclne, zajte Hand. Ich habe melne elgene MiMnung von dieser Roche, Rr wird einer iinilpren Htunde koiiinicn. Mit elnem Uber-flllllcn	will ich nil lit gei ne verriilsfii.
I' ll hOre sehi gi'ine elnen inter« aaanten Vor-trag des Deutschen Volkablldungawerkes. Heut# wW der BrleftrHger elnen sehr wlcA-W&em Brief Ш micb brisket. Ein gut*« Bucb
Ist immer ein (juter Fieuhd. Im Somraer werden wlr wieder eine scbone Reise an die Ostsee machen. Meln lilelner Bruder spielt gerne Soldaten. Alle Geschftfte sind flchon ge-schlossen, ich kann mir keine neue Krawatte kaufen. Mein Onkel schenkt mir oft ein Inter-esgantes Buch. Hast du ein BChone« Zlmmer? Ja, Ich habe ein кгоИее und schones Zlmmer. Ich mochte gerne ein warmes Nachtmahl. Doine neue Wohnung geffillt mir sehr gut. Was kostet eine neue Uhr aus Gold? Karl ist Gin auggezeichneter Scbachspieler, er besucht die Schajchkurse dee Deutschen Volksbildungs-werka, Konnen Sie mir ein gutes Hotel oder Gih« gute Pension In Hamburg empfehlen?
Der niMiMobllche KHrj'Pr
Der monschliche Korper teilt sich In drel Hauptteiie: der Kopf, der Rimipf und die Glieder. Der obere und der hlntere Tell des Kopf eg 5gt rnlt Haarun bedeckt. Die Haare der jungen Leute kOnnen schwarz, braun, rot Oder blond sein. Die Haare der alten Menachen sind melst grau. Die Manner verlleren im Alter meistens die Haare. Sie sind kahl, sle ha-hen eine Glalze. Frauen wollen gerne jung blelben; lessen sich die Haare fiirben, Der vordere Tell des Kopfes hellJt Gcsicht. Im Ge-sichte beflnden sich; die Stirne, die Augen, die Wangen, die Nase^ der Mund, das Klnn und die Ohren. Im Munde sind die Zahne, die Zunge und der Gaumen. Mit' den Augen sehen wir die Form und die Faibe der Gegenstlinde, Mit den Ohren hOrt man die TOne, die Ge-riiusche und den Liirm. Mit der Nase rlechen wir. Die Zungc und dor Gaumen dlenen zum Wahrnehmen des Ge.schmackes der Spelaen und der Getriinke. Wer nicht sehen kann, 1st blind, wer nicht hOren kann, ist taub und wer nicht sprechen kann, 1st stumm und wer weder sprechen noch hOren kann, Isttaubstumm. Wer schlecht sleht, 1st entw<4ler kurzslchtlg o<ler weltslchtig, Kurz.4!chtlge und Weltslchtlgc mtlssen Brtllrn, Augcn-IUser ojrr Zwlckor irnncii. Die iibiigon Telle des KBrpers; Der Hals, die Biu.sl, aer Bauch, die Arme, die H&nde mit den Flngern, die MBe mit den Zehen, die Schenkel, die Wadea, der EU«n-bogen,
England gibt „Verheerungen" durcli „VI" zu
Weitere AbschuRbasen — Noch keiiie Bekainpfungsmethodeii gefundeii
Btrao 4> — iter. 89.
KAKAWANKEN BOTE
•obota, se. ЈиВЈа 1M4.
Najuspešnejši nemški lovec:
Dvaindiajsetlftni imetnik mečoif
Lovskega letalca Oberleutnanta Hartmanna strmi vzpon do najvišje vojaške slave
s podelitvijo odlikovanja Schwerter zum Eichenlaub des Ritterkreuzes des Eizernen Kreuzes (mečev k hrastovemu listu vitežkega križca železnega križa) Oberleutnantu Erichu Hartmannu kot 75. vojaku nemške oborožene sile, je bil uvrščen najmlajši v zbor vitezov tega visokega odlikovanja za hrabrost. Odlična dejanja tega letalca, ki je postal v aprilu iele 22 let star, ki je v primerno kratkem času prišel na čelo najuspešnejših nemških letalcev, so dobila s tem svoje priznanje. Med vedno bolj in bolj ogorčenimi obrambnimi boji v levem odseku vzhodne fronte je številka odstrelov Oberleutnanta Hartmanna skokoma brsnila proti še ne dosegljivem številu 300 zračnih zmag. Se pred štirimi tedni sta vodila Major Rail in Major Barkhorn, ko je Oberleutnant Hartmann, boreč se v krdelu Oberstleutnanta Hrahaka, z več kakor 270 zračnimi zmagami prišel na čelo elite.
РК. Letalski potek življenja tega vitkega, strumnega Wiirtemberžana Oberleutnanta Ericha Hartmanna se je začel šele v 4. letu te vojne. Rojen 19. aprila 1922. kot sin zdravnika, v švabski vasi Weil v Schdnbuchu doma, je bil Oberleutnant Hartmann v mladosti s starši nekaj let na Japonskem. 2e po vrnitvi je • bilo za mladega Hitler Ju^end-Gefolg-(chaftsfiihrerja odločeno, da mora postati letalec, in nagon za to mu je bil v krvi kot nasledstvo po materi, znani športni letalki. Dne 1. oktobra 1940. je potem pristopil Hartmann k zračnemu orožju. Točno dve leti potem je vstopil kot nadomestni mož v lovsko krdelo, ki je obvladalo južnovzhodno fronto. V začetku decembra 1942. leta mu Je uspela prva zračna zmaga nad IL-2 v bojnem prostoru pri Kubanu.	#
Izrecni »vrtinčar«.
N1 se pa še najmanj moglo predvideti, do kakšnih uspehov se bo razvil mladi lovski letalec. Samo ^počasi je naraščalo število uspešno zaključenih dotikov s sovražnikonl. Pozneje pa se je v velikih potezah pokazala neka specializacija: Hartmann je bil pravi »Vrtinčar«, letalec, ki je nad popolnim obvladanjem svojega Me 109 imel veselje in ki se je trudil, da bi se stalno v tej smeri dopolnjeval. Zračni boj z enakim sovražnim lovcem, je bil njegov element.
Ko je leta 1943 vojaški položaj povzročil, da je bilo njegovo lovsko krdelo od mostišča pri Kubanu prevedeno na sever na kopno zemljo, se je začel pravi veliki čas za takratnega Leutnanta. Pri napadalni bitki v poletju pri Belgorodu in pri tej sledečih bojih v prostoru pri Harkovu je v kratkem času postalo 69 sovražnih strojev žrtev njegovih cevi. Pri odstopnem odmikanju nemških čet čez Mius in Dnjepr je dosegel v nekaj tednih 75 nadaljnjih zračnih zmag. In vedno so bila pretežno lovska letala, ki si jih je Hartmann iskal kot nasprotnike. V vijugastih bojih ga ni nobeden prekosil v vztrajnosti, v gnanju šumečega stroja v odločujočih odlomkih za enega izmed nasprotnikov zadnje sekunde je Izigral vso zagrizeno trdovratnost, ki mu Jo je njegova ožja domovina poleg temperamenta položila v zibelko. V oktobru 1943. leta mu j# bil podeljen Ritterkreuz (vltežkl križec).
Med boji na Krimu
Spet smo ga našli pri zaključnih bojih za Krim. Z zavihanimi rokavi, dne 4. marca 1944. leta podeljeni mu Eichenlaub (hrastov list) v odprtem izrezku srajce, uščiljeno čepico postrani potisnjeno na plave kodre, tako je pohajkoval po letališču, svež, brez skrbi, v svojih vitalnih življenjskih nazorih letalec, ki je nedostopen vplivom, ki mu je dnevni ples na ostrini nbža vtisnil popolnoma določen nastop moža, ki se hitro odloči. Pristopil je, da bi sprejel sovjetskega pilota, ki so ga bili potegnili ravno iz vode, ki ga je njegov mladi Katschmarek sestrelil kot tretjega v zračnem boju premaganega.
Tukaj se Je pokazala nadaljnja sposobnost
med tem za Staffelkapitana povišanega lovskega letalca — vodstvo svojih manj izkušenih - tovarišev. Ko so kolesa njdgovega vzletelega Me 109 zepustila vzletišče, postane Hartmann trd, neizprosen vojak — proti sovražniku, proti sebi, proti onim, ki so zaupani njegovemu vodstvu. Potem tuli svoja povelja in navodila po krovskem glas-nogovomiku, da bi spoznanje njegove visoko razvite tehnične sposobnosti prenesel na druge, da bi jim včasih popolnoma prepustil zračno zmago, ki bi bila za njega povsem sigurna, v interesu skupine v smislu skupnosti.
Med zadnjimi dnevi na Krimu in pri poznejših napadalnih bojih pri Jassyju le ]e krivulja med tem z nadomestnim vodstvom skupine poverjenega 22 letnika nadalje povzpela: v teku 16 dni službe ni bilo nič manj kakor 59 premaganih sovražnikov. Od-strelitev v serijah je značilna za sedaj po mnogih skušnjah povečano znanje Oberleutnanta. Šestkrat je bil uspeh dneva S zračnih zmag, petkrat jih je bilo šest, dvakrat sedem in enkrat celo 10 z neba zbitih nasprotnikov. Leteti in bojevati se, bojevati se in leteti — najbolje od jutranje zore do večernega mraka, to je najljubša živčna hrana tega, do sedaj skoraj ne prizadetega, ki je doživel že vse največje nevarnosti. Enkrat — to je pač njegov najbolj dojmljivi spomin te vrste — ga je pa le doletelo. V prostoru pri Belgorod— Harkovu je bil sestreljen. V dveh nočeh, ki so zahtevale od njega zadnji napor vseh duševnih in telesnih sil, se je prebil Hartmann do svoje lastne čete.
Hrabakovo krdelo zaznamuje po Oberst-leutnantu Grafu, Majorju Rallu, Majorju Barkhornu in že preje padlemu Leutnantu Steinbatzu petega imetnika mečev v svojih vrstah. Možje tega kova določujejo duha, v katerem se nemški lovski letalci bojujejo neumorno in prezirajoč smrt proti številčno nadmočni bojni sili na najbolj nevarnih točkah vzhodne fronte.
Kriegsberichier UIrich Fiedler.
Ič na vzletišču »V 1«
Poročilo očividca iz bunltarjev in poveljniškega stana
p. K. N« Zapadu. Nekje v Franciji je poveljniški stan »V 1«. Globoko v zemlji je zakopan bunkar, iz katerega se izdajajo povelja na moštvo povračilnega orožja. Častniki tega štaba so trezno misleči in delujoči vojaki. So izvrstni topničarji in obvladajo prav tako območje tehnike zračnega orožja in različne probleme motornega leta. Zraven so pripadniki generalnega štaba, ki imajo izkustva pri četah in mladi častniki, ki so le odlikovali na frontah.
Stene bunkarjev so pokrite z zemljevidi in, tabelami, zemljevidi velikega obsega, ki predstavljajo London i vsemi predmestji, železnicami, cestami, industrijskimi napravami, podzemeljskimi železnicami in vojaško-obrambnogospodarskimi posameznostmi.
Na vsaki steni so nabita uporabna povelja za posamezna mesta izstrelov, za strelno delovanje posameznih podrejenih enot. Beremo: »Izstrel ob 19.01 uri... izstrel ob 19.40 uri... izstrel ob 20.54 uri« in tako dalje. Iz vsega se vidi, da je londonsko prebivalstvo pretekle noči imelo 2 uri mira. Potem je istočasno prišumelo veliko število razstrelil in alarmne sirene so pretrgale kratek mir.
Potem so Londončani čakali 39 minut do naslednjega udarca In uro kasneje je sledil drugi, in četrt ure potem sledeča serija.
Grem dalje do dvorane za montiranje globoko pod zemljo. Vodja pokaže na zapestno uro: »V dveh minutah je ,Paula 3' na drugi strani.« Gledamo na sledeče »Letalo brez vodje«, ki je pripravljeno za polet. Zadnji prijemi, uravnave, male spremembe na skrivnostnem mehanizmu, na električnem orodju v notranjosti ogromnega razstrelila. Za to ,Paulo' čaka že drugi. In potem zadaj dolga vrsta razstrelil, ki bodo še to noč nastopila dolgo zračno pot proti Londonu. Tako delajo vojaki »V 1« neutrudljivo. Od večernih ur 15. junija, ko so iz tega izletišča prvi »V 1« nastopili divji polet proti Londonu, so ti možje spali le nekaj ur. Nepopisno so navdušeni in so fanatično vneti za delo. Naj poroča eden izmed podčastnikov, ki izvajajo
kontrolo računov in uravnav, 45 let start berlinski motorni ključavničar iz Weddinga: »Najtežje je bilo za nas čakanje... Mi smo poznali in imeli zaupanje v naše orožje. Hoteli smo končno že streljati, ker smo vsi imeli poravnati svoje osebne račune z Angleži. Nisem samo zgubil svojega stanovanja. Moja žena in moji trije otroci so pred enim letom pri nočnem napadu bili ubiti. Potem je prišel 15. junij. Bili smo kakor mrzlični, ko je bilo proglašeno povelje za nastop. Ko je bila naša ,Paula' prvikrat zunaj, smo leteli vsi gor in smo jo videli, kakor se je zgubila v daljavi.
To je bilo za nas potrdilo, da bo, naša ,Paula' dobro opravila. Komaj smo imeli toliko časa, da smo napisali pisma. Jedli smo med tem v bunkarju, včasih smo pa pol ure polegli ob naši ,Pauli', smo potem garali dalje — imeli smo tako vnemo do dela, da nobeden ni hotel in mogel nehati. In za sedaj tudi še dolgo ne bomo končali.
Nekega dne Je prispelo do mož »V 1« radijsko poročilo Fuhrerja, v katerem se jim je izreklo najvišje priznanje za njihovo delovanje. Nepretrgano delo zahteva ogromne telesne in duševne napore, posebno med možmi, ki na posameznih mestih izstrelov besno road seboj tekmujejo: Kdo bo izstrelil največ razstrelil?	'
Zaboj s kredo sloji v oglu. V začetku so možje pred izstrelom na vsako razstrelilo napisali kakšno geslo: »Maščevanje za Bo-chum«, »Maščevanje za Frankfurt«. »Posebno lep pozdrav od TUnnes in SchSl«. Potem piše nekdo na gladko kovinasto telo »V 1«, ki bo v sledeči minuti odšumelo, s kredo: »Pozdrave iz Berlina — Paula maščuje Wilmers-dorfsko cesto in Charlottenburg.«
Kriegsberichter Hans Theodor Wagner.
Tekstilna centrala v Beogradu Je dosedaj izdala okoli 40.555 izkaznic za nabavo oblek perila in klobukov. Tekstilne nakaznice so dobili ljudje, ki so bili prizadeti pri doseda Tilih Iptfllsklh nmnadih na Beonrud
Novi brezuspešni sovražni параШ v Normandiji
Oberkomando der Wehrmacht )• dn* 27. julija objavilo:
Južno od Caena smo včeraj nazaj pridobljene položaje utrdili in držali proti ponovnim krajevnim napadom. Vzhodno od Caena nared stoječe oklopnjake smo razbili s strnjenim topniškim ognjem. V prostoru za-padno od Caumonta je sovražnik dosegel nekaj malih vdorov, ki smo jih, odstrelivši 48, oklopnjakov, zajezili. Ameriške skupine so т prostoru zapadno od St. Lo z močnimi silami nadaljevale s svojimi napadi. Sovražni napadalni skupini 20 oklopnjakov, na katerih je sedela pehota, se je posrečilo suniti v prostor pri Canisyju. Pet oklopnjakov izmed njih smo odstrelili. Silni boji še trajajo tukaj in r prostoru pri Marignyju. Severno od Periersa so naše čete držale svoje položaje proti vsem sovražnim napadom. Cilj učinkovitih napadov naših bojnih letalcev so bile ponoči to-vražne nared stoječe čete v prostoru pri Ca-enu in ladje ^evernovzhodno od Cherbourga. Sovražnik je v zračnih bojih agjibil 11 letaL V francoskem prostoru smo v boju ugonoblU 40 teroristov.
Povračilno obstreljevanje Londona ie traja.
V	Italiji nasprotnik v prostoru južno od Florence tudi včeraj ni imel nobenega uspeha kljub vsem napadom, da bi predrl našo fronto, z uporabo močnih skupin pehote in oklopnjakov je sovražnik, podprt po topništvu in hudih zračnih napadih, vedno znova navalil na naše položaje, ali obležal x visokimi zgubami. Krajevni vdor, ki ga je mogel sovražnik šele po najhujših bojih doseči jugovzhodno od kraja Figline smo zajezili.
Na vzhodni fronti smo v odseku Stanislav-Lvov zgubonosno za sovražnika zavmiH številne napade Sovjetov. Jedro mesta Lvov drže naši grenadirji še nadalje proti vsem boljševiškim napadom. V prostoru pri JarW slavu in Lublinu še traja močni sovražni pritisk. MeSlo Lublin smo po srditih bojih zgubili. Na obeh straneh Brest-Litovska, pri Bia-lystoku in vzhodno od Kovna smo razbili vse prodorne poskuse boljševikov In zajezili krajevne vdore. Pri Ponevfšu se vrše bofl s prednjimi sovražnimi izvidniškiml četami in oklopnjaki. Med Dvinskom in Finskim morskim zalivom so se krvavo zrušili številni napadi Sovjetov. V izpostavljenem loku fronte ležeče mesto Narvo smo po ukazu izpraznili, ko smo izvršili že dolgo pripravljene porušenje vseh vojno važnih naprav. Sovražnikovi napadi proti našim skrajšanim, neka) kilometrov zapadno potekajočim novim položajem so ostali brez uspeha.
V	hudih bojih v prostoru pri Luesen »e je s posebno vztrajnostjo odlikoval 32. bataljon strelcev, ki mu poveljuje Rittmeister p). Hey-debreck. Hrabri poveljnik je padel junaške smrti v prvih linijah. V razdobju od 24. junija do 24. julija ao čete vojske In Wai<en-ff ter letalske skupine in protiletalsko topništvo zračnega orožja uničile v mevernem odseku fronta 924 sov|tttsklh oklopnjakov. Močni ocU redi bo'nth letalcv so v odsekih s težišči bojev učinkovito posegli v kopenske boje in razgnali sovražne kolone. Pri tem so sestrelili 35 sovražnih oklopnjakov in nad 400 vozil. Ponoči so težka bojna letala izvršila napade na sovražne v prostoru pri Lublinu nared stoječe čete.
Severnoameriški bombniki so napadli kraje v Jugovzhodni Nemčiji In v Romuniji. Sile zračnega orožja so uničile 42 sovražnih letal, med njimi 35 štirimotornih bombnikov. Romunski bojni letalci so v boju z neko skupino severnoameriških lovcev sestrelili devet sovražnih lovskih letal. Ponoči so sovražna letala odvrgle bombe ла hamburški prostor in na mesto Tilslt. Sest letal je bilo zbitih.
411 govorite evropsko?
Napisal Michel Herbert Mann.
Kakor pripoveduje neka stara legenda, )e nekdaj Bog kaznoval ljudi s tem, Фа je njihove govorico razdelil na mnogo jezikov. Njegovo lastno besedo so morali pozneje oznanjati v številnih različnih jezikih. Nobeden nI bolj trdo občutil te kazni kakor moderno evropsko človeštvo, ki prebiva na tem najbolj obljudenem delu zemlje in v tej stiski govori najmanj 50 različnih domačih jezikov In je kljub temu navezano na najbolj živahen medsebojni promet. Ze desetletja velja torej jezikovni problem sploh kot jedro evropskega problema In so prenagljeni idealisti ponudili različne patentirane rešitve. Esperanto, Ido in volapUk so samo le še spomini, ker so bil! mrtvi mehanizmi, katerih iznajditeljem ni uspelo, da nikoli nI moglo uspeti, da bi svojim sintetičnim bitjem vdahnili življenje. Ravno sedaj, ko je začelo telo starega sveta, oživljeno po zmagujoči sili modernih idej, spet v sebi utripati, potrebujemo skupen prometni jezik za trgovino, tehniko, poročevalstvo In organizacijo. Kaj moramo v prvi vrsti zahtevati od tovrstnega »udruženja prometnega sredstva«? Mora se dati lahko priučiti, njegove plsmenke morajo biti jltljlve za vse, mora imeti kolikor mogoče veliko početno razširjenost, mora biti dovolj bogat z Izrazi, da bi se v njem živo zrcalila mnogoterost našegk modernega obstanka.
Kateri jezik izpolnjuje te pogoje? Da ne bi nobenega od današnjih evropskih narodov razžalili, so predlagali latinščino. Ali njegova velika doba je že davno minila. Danes je mrtev jezi^ Sicer ga še razumejo vsi učenjaki sveta, ali v njem se ne da prlspodo-bltl resničnosti vsakdanjosti Kako bi se v latinščini povedalo »Sechsrčhren Allstromm empfinger« aH pa »Luftschutzblockv/art«? Morali bi te besede tudi šele sintetično stvorltl. Nr, biti mora živ jeziki Morda francoščina) Ni »avno lahko, priučiti ## )#,
je zato gladka In elegantna. Njena razširjenost v Evropi ni mala, ali ona stalno nazaduje. Odločujoče pa je, da je ugasnila njena časovno se Izobllkujoča moč, ki jo je vsebovala. Ne, francoščina je svojo nalogo izpolnila. Angleščina je preveč očividno nastopila kot orodje politike, ki hoče razkosati Evropo, da bi jo obvladala. Njen — popolnoma nameravan — učinek je bil vednp, da pri Evropejcih na kopninl vzgaja komplekse manjvrednosti.
Resnični evropski prometni jezik 20. stoletja ni treba šel# znajti ali uvesti; In že cvete v polni moči in lepoti sredi med nami. Govori ga, kot materin jezik več kakor 100 milijonov Evropejcev, 25 milijonov ga razume kot soroden dialekt, najmanj toliko se ga
je priučilo kot tujega jezika, in v vseh državah našega kontinenta ga uče v šolah kot obvezni predmet ali predmet po volji: nemščina. Ta se lahko priuči, posebno sedaj po uvedbi normalne pisave. 2e desetletja se vedno bolj razširja, je jezik znanosti, tehnike, socialne politike, da, kdo bi dvomil, da je jezik napredujoče civilizacije naših dni? S tem je tudi jezik dozorevajoče kulture od jutri.
Kdor potrebuje kot trgovec, zdravnik, uradnik ali strokovni delavec ta prometni jezik, ne dela nič drugega kakor radlotele-grafist, ki se s spoznanjem Morsejevih znakov vključi v veliki tdk dogodkov In uspehov. Ze danes rabijo milijoni Inozemcev med seboj evropski prometni jezik. Izven Relcha je'nad 1000 strokovnih listov v nemškem jeziku, ki jih izdajajo Inoiemcl a inozem-cel fja zadnji svetovni konferenci Inženirjev je bilo 188 predavanj v nemščini, м»у v angleščini in 34 v francoščini.
Napoleon zahteva balet v Egiptu
Ena Izmed najvažnejilh ustanov te vojne ]e vzorna In mnogostranska kulturna oikr-ba naših čet na vseh frontah, najsi bo v pustih pokrajinah skrajnega Severa ali na obali Sredozemskega morja, v pozadini ležečih stanih kakor v zasedenem ozemlju, v laza-retih in tudi v domovini. Povsod so naši umetniki na poti in se ne boje napora, da nudijo vojakom nekaj veselih ur zabave in odpočltka Se ni dolgo lega, kar je bila objavljena 250.000. prireditev, številka, ki smo ponosni nanjo — saj ona najbolje dokazuje, koliko ogromnega dela In truda je bilo na tem področju izvršenega in se dnevno in vsako uro le vedno izvrši. Ta ustanova je bila znane tudi 4e v prejšnji svetovni vojni, ali takrat so jo smatrali samo za posledico dolgotrajne pozicijske vojne in, kar se tiče zaposlitve umetnikov, je bila nasproti današnjim riTmeram prav majhna.
Kljub 1ежм* frontna gledališča mi#o Imajd*
ba novega časa, ampak so to sredstvo že v oremični vojni prejšnjih časov rabili za raz-Vedrilo In bodrilo vojakov. Vsi veliki vojskovodje so znali ceniti dobroto dobre zabave za svoje ljudi. 2e Aleksander Veliki je poklical v Ekbatano grške igralce. Posebno je skrbel saksonski maršal, da so prirejali vojakom med vojno gledališke predstave.
Napoleon je v nekem poročilu iz Egipta zahteval »kuplno Igralcev, baletni zbor in lutkovno gledališče. Pozneje med rusko vojno je preskrbel, da je Louise Fusll spremljala »Veliko armado« Kasneje je ta pripovedovala v svojih »Spominih Igralke«, kako je pod kadečlml se ruševinami Moskve prirejala predstave. Pri z^bonosnem umiku je spremljala v vozu maršala Lefebra, pol mrtva od Iflkote in mraza, declmlrane čete do Berezine, In |У1 tem nI zgubila samo vse prtljage z oblekami in kostumi, temveč tudi vm nakit. Kljub t#mu j* vedno apet akuiala, da popol-
noma demorallzlrane vojake navdahne z novo hrabrostjo, s tem, da jim je v tej greaotnl okolici pela vesele pesmi, dokler je md padla neka zahrbtna bolezen In se I# mrtva kakor živa vrnila v domovino.
Marianne Mew#«.
Ali že veste .. .T
... da potrebuje naša kri, da bi octala zdrava, dnevno 15 miligramov železa?
...da Je moderna vojna umetnost sploiaa znanost, ki vsebuje tudi področja višje matematike, medicine in godbe, da cel6 teolooiie in filozofije?
... da je bil zgodovinski dr. Johemnea Faust, če ne upoštevamo Leonards Vlncije, prvi padalec? Po pričanju slavnega teerfoga in humanista Melanchtona se je hvalil, da )• letel po zraku in cel6 s padalom odsko&il.
• •. da so raki, ki lahko radi posebnih bakterij umrjejo »svetlostne smrti«?
... da je slavna knjižnica v Pergamon« kn*-le nič manj kakor 200.000 del?
-..da Je bil H. C. Andersen, slavni danski pravljičar v najboljših prijatetjakih stikih i uspešnim kiparjem Thorwaldserjem?
... da ja neki reichanhallakl krojaški mojster, ki je bil postransko zaposlen kol grebeo, v teku 40 let nič manj kakor VQOO ljudi prenesel do groba?
... da so miši izrazito вИетшта iivaM Ako Jih daš pred ogledalo In Jih prepusti# samim sebi, se začnejo preglbati sem In tj*. In začnejo plesati.
... da prezlmujelo vzhodnomoraki čopaatf ponirki v bližini Cmega morja? Tja morajo preleteli zračno progo okoli 1600 km.
Diplom Optikmi C« KKOMFUSS Klagmmturt, lafinholstrol^« 1' Bk mt чмкшт late VoolUai
Sobota. M. julij* 1844.
KARA^ANKEN BOTK
stran K. — iter. Л.
Sodobni iirobleiii našeqa rokoiielslva
Njegov povečani pomen na kmetih in v malih mestih
Kreit Krainburg
Kiwlnburg. (Izpoved zvestobe FUh-rerju.) Киког v V8ch mestih velikoncmSkega Reicha, so se 22. t. m. tudi v Kralnburgu zbrali v strankinem domu Politische Loiter stranke in njenih oddelkov, predstavniki države in oborožene sile ter vsi nemški uslužbenci na velikem apelu, da eo mogli izraziti svoje iskreno veselje zaradi Fiihrerjeve rešitve. Krelslelter Pg. dr. Pflegerl je v drameCih besedah pozval vse navzoče, naj še bolj kakor doslej pokažejo .svojo neomajno zvestobo do FUhrerja. Tudi Standortftltester je v živih besedah zavzel stališče glede tega dogodka In v imenu vseh pripadnikov oborožene sile znova Izjavil neomajno vero v FUhrerja.
Kralnburit (HJ Slngschar učiteljišča je imela slavje). Ravnatelj učiteljišča v Kralnburgu Pg. Dr. Koschier je priredil g Hitler Jugend - Slngschar učiteljišča Krainburg pred kratkim v strankinem domu slavje pod geslom »boj za usodo Evrope^, pri katerem sta govorila tako en nemški kakor tudi en slovenski govornik. NavzoCl so bili Krelslelter, predstavniki stranke, države In oborožene sile, nemški uslužbenci in velik del slovenskega prebivalstva. Z zvoki fanfar se je začelo slavje. Po predvajanjih zborov in spregovorjenih rekih je povzel Krelslelter besedo.
V	živih besedah je govoril o sedanjem položaju vojne in pozval vse navzoče, naj zvesto in trdno vztrajajo pri Flihrerju in Reichu. Nato se Je Pg. Humer obrnil do navzočih Gorenjcev v slovenskem jeziku. Tudi on je poudaril, da je izid vojne odvlsea. od vedenja vseh evropskih narodov. Kakor v vseh deželah, so se tudi na Gorenjskem naSll pogumni možje, ki nastopajo proti boljševlški gonji banditov in branijo domovino, je izvajal; prikazal je njihov možat nastop za domovino kot zgled in pozval navzoče Gorenjce, naj pomagajo v obrambnem boju proti boljševizmu. Pg. dr. Koschier je opozoril navzoče, da nas vse v bodočih usodnih urah veže samo ena zapoved dela do skrajnosti, kakor se tudi fronta bojuje do skrajnosti. Obe veže ena vera vera v zmago. Z zborno pesmijo »Herrgott steh dem Flihrer bel« (Bog pomagaj Fuhrerju) je bilo zaključeno dojmljivo slavje.	(NSG)
Krainburg. (Iz delovanja Krels-s p a r k a g 8 e.) Te dni se je pod predsedstvom stv. Landrata za Krels Krainburg, Ministerial-rata Dr. jur. Virgil Schoora vrSlla v sejni dvorani Landratsamta druga bilančna seja Kreis-^parkasse Krainburg. Udeležili so se je v zastopstvu Krelsleiterja Krelsa Krainburg Kreis-organisatlons- und Kreispropagandalelter Pg. Burger, poslovodja zveze Ostmttrkischer Spar-kassen- und Glroverband, Wien, zvezni ravnatelj Dr. Richard Domes Iz Wlena, ravnatelj Gii-ozentrale der Ostmarklschen Sparkassen v Wienu Dr. Richard Schwarz, poverjenik za hranilnice na Gorenjskem, namestnik ravnatelja pri Karatnerische Sparkasse Klagenfurt, dr. Wilfred Ta us Iz Klagenfurta In člani upravnega odbora Krelssparkasse Krainburg. Kakor ■se posname iz poslovnega poročila, izkazujejo hranilne vloge zavoda v preteklem poslovnem ietu povišanje RM 2,4«8.2.М.1в, kar ustreza «3.1 e odstotkom. Hranilni žiropromet je bil prej ko slej zelo marljivo negovan. Na tem poslovnem področju upravlja Krelssparkasse Krainburg znatna denarna sredstva domačih tvrdk, rokodelstva, hišnih posestnikov, kakor tudi denar občin In mnogih drugih uradov In uradnih mest. Promet v hranilnem žiru (brez gotovine) je v zadnjem letu znatno narastel. Celotni promet Krelssparkasse se je nasproti lanskemu letu zvišal za okroglo 70 milijonov na 270 milijonov. Ker je dajanje posojil zelo ovirano po obstoječih vojnih razmerah in po-prbnih prilikah na Gorenjskem, Je razmerje izposojenega denarja proti celokupnim vlogam zelo majhno; le-te so koncem decembra 1943 znašale RM 12,371.242,43. kar je dalo čisti dobiček 21.981,31 RM. Daei so se razmere v zasedenih ozemljih Gorenjske poostrile, bo vendar vodstvo Kreissparkas-^e Krainburg te naprej izgradilo začeto delo,- poneslo misel Sted-nje v vse plasti prebivalstva in zavodu prldo-ijilo vedno naraščajoč pomen, da bo še nadalje delovalo v službi narodnega občestva.
Krainburg. (>S a Iz burger Schram-m e 1 n«.) V dobro uspeli, zabavni večerni prireditvi KdF so ■« pred kratkim mogli Kraln-buržanl zopet razveseljevati. Harmonika, duo, domače pesmi, narodni plesi so razveseljevali navzoč#. Sijajni napovedovalec Otto Blenko se j* Izkazal tudi kot komik. Mlrzl Schlldt je temperamentno in samoniklo prikazovala narodna predvajanja., Hennerl Hoppbergor je bila s svojimi jodlarjl prava vlrtuozinja. Walter Slanic je bil mojster na harmoniki. Zabavno sodstvo pri katerem so bile vloge po večini razdeljene med občinstvom, je povzročilo veliko veselostl. Zelo je ugajal tudi nastop treh Blenk< v aketichu na neki bayernskl vaški toll. Vs# skupaj J« bila v resnici večerna prireditev polna veselja In razvedrila.
(Prosvetna prireditev.) Oe bo lepo vreme, se bo dne 6. avgusta vršila prireditev vaške skupnosti s srečolovom In keg-lanjem z dobitki. Ob Izrazito slabem vremenu bo t* popoldanska prosvetna prireditev preložena na 13. avgust 1944. leta. čisti dobiček dobi Mmska pomoč. Pridite vsi!
ШПеШ. (Vaška kronikah Po vpisih pri Standesamtu se je .Tospfu Sorrmannu v Ranndorfu r.arodll tretji, Kmetu Johannu Ar-chu v Tupaljtiichu 4e.stl in kmetu .lohuimu Dc-lawet* v Katzendorfu prvi otrok. ■ Gospodinja Marianne Polschnar, stanujoča v Kanker, j* n* tragičen način umrla v slanosti 54 let.
V	IHMlelnu J« umrla kmečka hči Franelska Arch.
Gorenjska zate m ii Ju Je v	oil
2$. du MO Julija od %1.4Л ure do 4.4.Ч tiir (li I HI ga f'iiKU). Ге xudoiil iiUuNliOiil mIkiiiiI opo/.o /.orltev iitt /rill III! Ill varnimi all »I llrgi r alarm« (letalnkl aJarin) ob času, ko se zmrači, s# mora tudi lavan odrejeneg« бжж* satemnje-
Na veeh. področjih življenja je vojna pokarala nove probleme, ki jih je treba obvladati po nenavadnih potih. Da eo pri tem v ospredju VSa vpraSanja tehruke, je po'sledica civilieator. nega stanja naSega veka V tej vojni bo soodločalo. kateri naioii ima najsposobnejše ianaj-ditelje In katera Industrija največ proizvaja, da zadosti zahtevam bojujoče se fronte. Dočim so bile armade vojskujočih se držav ob koncu 41,2 letne borbe 1914—1&18 v bistvu oborožene z istimi orožji kakor ob začetku vojne, so se v tej vojni orožja spreminjala skoraj od ofenzive do ofenzive S tem je postala potreba po nadaljnjem povečanju vojne proizvodnje 2 mo-biliziranjem vseh rezerv, ki zahteva od človeka in stroja nove metode aluSbe.
Mi smo danes polagoma prišli do spoznanja, da nakopičenje industrije v majhnih centrih, ki so nujno povzročila tvorbo velikanskih mest, nt bila koristna za našo narodnost Вгек dvoma je bila dokazana nesmiselnost krilatice o nevkoreninjenemu proletariatu velikega mesta, ki smo ga prenagljeno uporabljali Hrabra drža nemških velemeSčanov pri ponovnih bombnih napadih je občudovanja vredna. Radi imajo svoje mesto, da, svojo staro ulico, ki so jo vzljubili in ki jim je v letih postala domovina, kakor je kmetu njegova gruda. Četudi Je s te strani vprašanje velemesta pozitivno, stavlja vendar problem Se drugo, veliko pomembnejše vprašanje. Zdravo življenje, ki ga zahteva nacionalistična država, naleti v velemestu na veliko pomembnejše težave, kakor v malem mestu, ali cel6 na kmetih. Ohranitev zdravja našega naroda je pa ena Izmed glavnih zahtev, pri kateri vztrajamo brez kompromisa Mnogi ljudje mesta, ki so bili danes preseljeni na kmete, se bodo čim prej mogoče zopet podali tja nazaj, drugi pa si bodo kljub svojemu nagnjenju do mestnega življenja prizadevali ostati za dobrobit svojih otrok tudi Se ћаргеј v kakšni vasi, ali v kakšnem malem mestu. Navsezadnje se je mesto šele v zadnjih osmih desetletjih razvilo do takšne velikosti. Ljudje pa, ki stanujejo v ogromnih hišah in kamenitih puščavah, ki jih liberalna doba ni mogla preprečiti so prihajali s kmetov in imajo danes deloma Se prav ozke zveze z njimi. Nemški narod je torej v temelju tudi Se danes narod, ki je navezan na vas, to ae pravi na naravo. Iz Vasi In malega mesta so prisil začetki in-
V londonnikih vojaikih krogih prtc*| brei pridržkov priznavajo: Montgom»ryjeva ofenziva v odseku pri Caenu, ki te ]• začtla t najhujšim zračnim bombardiranjem v zgodovini, se je ustavila. Ofenziva, ki ** j«
čela v torej zjutraj in ki je ie v sredo in četrtek oslabela, se je v petek popolnoma zaustavila.
Frontni zastopnik »Dally Expressa« pri angleških napadalnih četah poroča, da je r prvem začetku ofenzive šlo vse »vzorno«, ali potem so začele operacije pešati. Rommel je pregruplral. Niso mogle biti zavzete nobene nadaljnje vasi. In tedaj so nemške čete, dobro vkopane, na novih položajih. To je veliko razočaranje. Zastopnik »Daily Tele-grapha« je razvil svojo kritiko nad Mongo-meryjem v obliko opazovanj, ki jih je podtaknil nemški itrani. On je Izdal tvojim ljudem spričevalo, da nikoli niso znali napadati. Vedno se začne s strašnim topniškim ognjem in zračnim bombardiranjem, da zatem napade pehota in oklopnjakl, zasedejo malo ozemlje in se tu vkopljejo. Nemcem je pri taki taktiki samo treba, da puste v fronti samo ozko črto pehote, da bi se zmanjšale zgube. Ali takoj po tkončanju zapornega ognja je nemško vrhovno poveljttvo imelo navado, da je bliskovito vrglo r boj gibljive rezerve, da bi izključilo angleške oklopnja-ke in pehotne čete.
Na nemški strani, tako očita angleški frontni poročevalec lastnim generalom, te navadno za oklopnjake, ki to predrli v prvi črti, prav nič ne brigajo, da jih potem bolj zadaj uničijo. Ce pridete dva angleška o klopnjaka, prvega tpuite dalje In uničijo drugega. Vodeči oklopnjak je potem izoliran in se lahko brez posebnih težkoč likvidira. Nemci navadno pošljejo naprej oklopnjake brez pehote. Na nemški ttranl te čutijo prej ko tlej tehnično nadmočne nad zavezniki.
Angleška kritika ni slednjič zato zanimiva, ker so do sedaj na angleški atrani radi %a trjevall, da se cel6 nemške generale potekali. Samo zastopnik »Dally-Expressa« ima, kakor je videti, drugo mnenje. Stično velja za Lyddel Harta, ki piše v »Dally Mail«, Ce prav nobeden ne imenuje neposredno ime Mont^^omeryja, se jasno vidi Iz vseh komen tarjev. da so r njegovo taktično metodo nezadovoljni in da dolga obrabna vojna v Normandiji ne bo izzvala splošnega zadovoljstva, četudi jo nekateri zagovarjajo.
Ta kritika pa te ne omejuje samo na Angleže. Tudi v Zedlnjenih tevernoamerikan-sklh državah so sllčne preiskave v teku, ki sprašujejo po vzrokih radi Izostanka b«ha /o napovedujočih sploino pričakovanih od ločilnih uspehov. V Zedlnjenih severnoamerl kansklh državah priznajo, kakor te to še ce-16 ugotavlja v nekem Reuterjevem poročilu, da •pnMot]« M freaoMkea #*##*#1#
dustrije, k: se je razvila if rokodelstva. Vemo, da se niti danes niti v bodoče ne moremo odreči veleinduStriji. Vemo pa tudi — In ta razvoj pospešuje vodstvo Reicha že danes z vsemi sredstvi —, da bo v bližnji bodočnosti rokodelstvo imelo zopet velik pomen, že iz zgoraj navedenih narodno bioloških razlogov. Kajti v sredini vseh naših stremljenj stoji vedno človek. življenje na kmetih ali v malem mestu sta pri tem pogoj. Nacionalistično vodstvo ljudi ne bo oklevalo, uveljaviti načela socialnega Obratovodstva tako v industriji kakor v obratih rokodelstva.
Reichsorganisationsleiter dr. Ley je ta problem nekoč izrazil z besedami, »da ne bodo več spravljali delavca in njegove delovne moči k stroju in k delu, ampak delo in stroj k človeku.« Brez dvoma se nudijo že s tem danes velike možnosti za mobilizacijo velikih delovnih rezerv, ki jih uradna mesta zelo visoko cenijo kot dodatne moči. Našli so potemtakem sintezo med zahtevami našega zdravstvenega vodstva in onimi gospodarstva, čeprav se s tem pojavljajo na novo drugi problemi, kakor n. pr. prevoza. Kjer pa je mogoče, peljati vsak dan tisoče In zopet tisoče ljudi v mesta in na delovna mesta z železnicami avtobusi in drugimi prometnimi sredstvi, bo brez dvoma tudi mogoče spraviti proizvode teh ljudi na zbirališče oziroma do končne dovršltve. Gau Kftrn-ten na tem polju že zaradi tega lahko zavzema velik pomen v tem novem razvoju, ker se tukaj itak še niso razvila nobena velika mesta in industrijski centri, ki bi jih bilo treba raz-Ijuditi. Gorski značaj našega Gaua nam je prihranil nesrečni razvoj preteklosti. Naši ljudje pa so marljivi in dovzetni za zahtevo sedanjosti In bodočnosti. Dežela Karnten bo zato ko. rakala med prvimi, če bi Slo za to, nastopiti nova pota rokodelskega ustvarjanja.
7. deželnega itrpljanja v Inimbrucku se je udeležil tudi 86 let stari Michael Bildstein iz Dornbirha in si je priboril a streljanjem s pu-Sko ZR WehrmH.nner Gaumeiaterzelchen in Gold mit Eichenlaub (zlati mojstrski znak a hrastovim listom^- Stari mojstrski strelec je po-кам! kot zanimivo listino poročilo o П. zveznem streljanju v Innsbrucku iz leta 188S., pri katerem je Izšel kot nagrajenec na tekmi.'
za določenim časovnim nafirto m.« V višjih vo|aikih krogih Zedlnjenih severno-amerikansklh držav se poudarja, da to nI merodajno. Res je, da ne stoje amerikanske Čete tam, kjer bi po pred invazijo določenih načrtih morale že stati, ali po mnenju častnikov se mora pri tem vzeti v račun več člnltelftev. Prvič, da so teki načrti samo teoretične podlaga za nove pošiljke in da so v temelju preoptlmistlčnl, drugič da se nikoli predtem ne more točno izračunati, kakšne nasprotne poteze bodo sledile z nem (ke strani.
Torej tukaj te prizna, da niso bile vreme ali drugi činlteljl, ki so prekrižali načrte Montogemeryja in Eisenhowerja in napravili zmedo v sploinem sovražnem vojnem »voz-"em redu«, temveč nemške nasprotne mere. Poročevalec »Tlmesa« pri četah Zedlnjenih aevernoamerlkansklh' držav v JJormandiji ugotavlja, da se omejuje »osvoboditev« blst-veno na poruienje mest in vasi, In da se zdi invazijskim četam ozemlje bolj nevarno ka-*0r pa džunoM.
/
O predoru ni govora
Zgube Montgomerya previsoke
Madrid, 38. julija. V Londonu očitajo Mom-®?'?®''yju, da se da preveč vplivati po ve-Г .*9ubah ljudi in materiala pri svojih naredbah, poroča londonski dopisnik lista »Ya«. Angleški frontni poročevalci °P^sell, da so se znašli angleški oklopnja-tKi oddelki v torek zvečer na Orni trenutno pred ogromno in neprodorno čr te nemškega pro 11 o k 1 o pnj a 8 ke • ® ° o ž j a in da so imeli tako visoke zgube, da je Montgomery moral dati takoj znak za obustavo ofenzive.
Christofer Buckley potrjuje v »Daily Telegraph« dejstvo, da to visoke zgube preprečile ofen-*lvnl načrt M o n t-In zahteva od angloamerlkan-skega vojnega vodstva, naj se manj ozira na zgube. Nikoli ne bodo prišli do uspeha, ako napad ustavi vedno ravno v kritičnem momentu.
O »močnem zapornem ognju protioklopnja škega topništva« južno od Bourgebus kakor tudi vzhodno od Cagryja govori poročevalec •Daily Heralda« pri britanskih bojnih silah in nadaljuje, da se uspeh zadnje ofenzive Montgomeryja ne more označiti drugače, kakor razočarujoč. Kljub ogromnim pripravam po topništvu In bombardiranju, se je v »manj kakor petih urah« ustavila. Nemci so namreč J)rl strelni pripravi slutili, kaj se bliža in hitro ootpfintll večji del čet nazaj in pu stili samo o'ko in uspeAno (гмз protioklop njaškega orožja Kakor hitro je potem zače' topniški napad, so njihovi prekleti 88 mili metrov topovi naše oklopnjake sprejeli z ogni««. TI tt aeUioMirakii	ao џл ваШ
:ft9ortnt ifor0icvale€ .
Wiencrski lahki atletiki so na Športnem igrišču v Pretru ob težavnejSih pogojih ugotovili svoje prvake Gaua. So to možje: 100 m: Wester 11,3; 400 m: Gefreiter Huppertz 52,5; 800 m: Henselin 2:00,4; 1500 m: Beck 4:21,6; 5000 m: Groyer 16:12,5; 110 m ovire: Soldat Nocker 16,8; 3000 m ovire: Groyer 10:44,4; 4 X100 m: Cricket 46,6; 4x400 m: Wiener AC 3:38,8; višinski skok: Georgieff 1,70; višinski skok s palico: Georgieff 2,80; akok v daljavo: Soldat Nocker 6,55; met krogle: Ober-gcfreiter Beimgraben 12,36; metanje diska: Obergefreiter Beimgraben 36,84; metanje kopja: Feldwebel Pektor 56,43; metanje kladiva: Dollner 35Т68. Boj petorice: Georgieff 3206,24 točk. Boj desetorice: Georgieff 4799,0 točk. žene: 100 m: Maria Trosch 12,9; 80 m ovire: Adi Kopper 12,6; 4 X100 m: Da&ubla &2,2; višinski skok. Herta Wiedermann 1,45; tkok v daljavo: Lucie Schirmer 5,41; metanje krogle: lise Boltzmanii 11,24; metanje kopja; Herma Bauma 43,86 (now najboljši uspeh leta!); metanje diska: lise Boltzmann 86(94; boj peto. rice: Herta Wiedermann 268 točk.
Vesti, iz Ljubljane in okolice
Velike Izgube komunistov v provlantu. Kakor poročajo v ;iiSlovencu«, komunisti dan z& dnem izgubljajo velike zaloge živil, ki so jih naropali po- vsej Dolenjski. Njihove izgube seveda niso velike samo v živilih. Veliko jim popada ljudi pogosto morajo pustiti mnogo mu-nicije in orožja ter poleg živil tudi zaloge drugih potrebščin, ki so s; jih nabrali, koder eo se potikali. Ko je zadnjič moral bežati >šta.b kor-" pusa« iz Dvora pri Žužemberku, je pustil ogromne količine živil pripravljenih za tvojo boljšo kuhinjo in za komunistično svatbo komandanta Pera. Zaloge pa s tem še niso bile izčrpane, čeprav je bil plen velikanski, kakor smo že podrobneje poročali. V ponedeljek se domobranci iz St. Vida odšli na pohod v Žužemberk. Ker poznajo komunistično Strategije panični beg pred domobranci, kjer koli ae pojavijo, so domobranci vzeli kar s sabo 14 prašnih voz, da bi nanje naložili plen, ki ga bodo dobili od komunistov. Komunisti so bili v žužemberku popolnoma presenečeni. Pokazalo se je pa, da so se domobranci ušteli, ko so vzeli sabo 14 voz. Plena je bilo toliko, da so ai morali še 6 voz izposoditi. Med plenom je bilo poleg municije in orožja posebno veliko živil in usnja, kat^eg^ zalogo so si komunisti napravili v žužemberku.
CzitžCALO ČASA )
Na morju zaptdno od Bresta je bil glatom
poročila OKW od torka poškodovan Bovraini rusilec. Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji in nad mostiščem je sovražnik zgubil 21 letal.
Nemiki brxi čolni so v ponedeljek pred dalmatinsko obalo težko poškodovali n*k britanski torpedni brzi čoln.
Na fronti od Dvinska do Finskega morike-
ge zaliva so se v ponedeljek zrušili številni po oklopnjakih in bojnih letalcih podprti napadi sovražnika, pri katerih je imel velike izgube. Odstreljenlh mu je bilo 6S oklopnja* kov. Zračno orožje je, podpirajoč čete nt kopnem, uničilo v zapovrstnih nizkih napadih, 59 sovjetskih oklopnjakov. V zračnih bojih in po protiletalskemu topništvu je sovražnik zgubil 54 letal.
Po prvih letalskih napadih na Beograd, je
začela beograjska mestna občina graditi varnejša zaklonišča, za kar ji nudi lega mesta dovolj možnosti. Novo zaklonišče so pričeli kopati v hrib dne 17. maja. Beograjsko čaio* plsje poroča, da je sedaj to zaklonišče že gotovo ter bo v njem varno pred letalskimi bombami več tisoč ljudi.
Kriminalna policija v Stockholmu je prišla
na- sled velikanski tatvini živilskih nakaznic, v katero je zapletenih več uradnikov stock-holmskega vojno-gospodarskega urada. Živilske nakaznice za 40.000 kg racioniranega blaga, zlasti masti, sladkorja in pšenične moke, so bile ukradene in polagoma prodane na črni borzi.
Na veliki manifestaciji v Sevilji so izročili osvoboditelju Andaluzije od boljševiškega gospostva generalu Oueipu de Llanu a 517» brlljanti in 500 drugimi dragulji posejani veliki križ lavorjevega venca San Ternanda, ki ga je zaslužnemu generalu podelil pred ne-kr časa državni poglavar Španije. General Oueipo de Liano je pozval prebivalstvo, naj v Ko'"	ne popusi'
nasih nioi. Oni jim vedno zaprejo pot.« Tako tudi tokrat niso predrli, in to tem bolj, ko so prispela nemška ojačenja v bojne območje.
O prodoru zaveznikov ne more biti 0OVft-ra, brzojavlja posebni dopisnik »Dally Telegraph« iz Eisenhowerovega glavnega atana. To je mogoče britansko javnost razofiarelo, v angleškem narodu si morajo predvsem predočitl, da je nemško oboroževanje še vedno nedotaknjeno. Močni oddelki eo vedno za fronto pripravljeni, da hitro poaežefe vmes
Škandalozne razmere v angleškem mestu
• Berlin, 28. julija. »Tisoči šolskih otrok ne dobe nobenih oblek in čevljev, ker njihove matere prodajo oblačilno nakaznico aa v&e@ ke cene,« piše londonski »Daily MaiU т odkritju škandaloznih razmer, ki obstajajo r mestu Durhamu v Srednji Angliji in kateri nnsproti je policija brez moči. Starši se opravičujejo z Izjavo, da so prisiljeni prodati oblačilne nakaznice la otroke, ker nlmaj# dov«!! denerite aa
№rioina krllika nad Monlqomcryjeiii
Razočaranje na Angleškem in v Zeillnlenih državah nad počasnim napredovanjem ofenzive*- Kljub težkim žrtvam ni nobenega operativnega cilja
Stockholm, 28. julija. V Angliji in v Zedlnjenih severnoamerikanskih državah se je začela polagoma širiti govorica, da so doadevni prodorni uspehi, ki da jih je baje prejšnji teden dosegel Montgomery, a svojo ж veliko reklamo začeto ofeniivo, prevara, in da je resnično z ogromnimi napori začeta oienxiva, na kateri so bili vezani veliki upi, ie nekaj dni v zastoju.
etrae в. — Štev. 59.
KAKAWAMTKKir BOTS
Sobota, S9. Julija 1944.
SiiAtspiete
AJIgptiifine t<'ilmtr<.-iihiiiid U m h B.
Zweigatelle Sudost
ASSl-lNG
28., 29., 30., 31. Vn.
Der ewige Klang Jugrend'iche uniei 14 Јалгеп nicht zugelassen: 1., 2 , 3. Vin.
Der laufende Berg F4ir Jugendliche zugelassen!
KKAKNBl RG
28.. 29., 30., 31. vn.
Reisebekanntschaft	^
Fiir Jugendliche zugelasaen!
1., 2., 3. VIII.
Tanz mit dem Kaiser
Fiir Ji^endliche nicht zugelassen!
LAAK
28., 29.. 30. vn.
Gefahrlicher Fruhlimg Jugendliche unter 14Jahren nicht zugelassen! 1., 2.. 3. Vni.
VergiBmeinnicht Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen!
RADMANNSDORF 28., 29. 30. vn.
... und die Musik spielt dazu J4ir Jugendliche nicht zugelassen! 1., 2., 3. vm.
. UngekilBt soli mari nicht schlafem gehn Ftlr Jugendliche nicht zugelaeeen!
VELDES
28., 29., 30. vn.
Lache Bajazzo!
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
ai. vn., 1., 2., 3. vm. GroIBstadtmelodie
Fiir Jugendliche nicht zugelaesen!
NEUMARKTL 29., 30. vn.
Das Mftdchen vom Moorhof
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
2., 3. vin.
Du bist mehi Gliick
B4ir Jugendliche zugelassen!
STEIN
28.. 29., 30.. 31. vn.
Die Wirt in vom weiBen RoBi lugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! 1.. 2., 3. Vin.
Serenade
Fiir Jugendliche nicht zugelaeeen!
ST. VEIT
29., 30. vn.
Zirkus Renz
Fiir Jugendliche zugelaasen!
LITTAI
29., 30. vn.
Das Ferienkind Fiir Jugendliche zugelassen!
2.. 3. vm.
Heimatland Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugplassen!
MIESS
29.,, 30. vn.
Nacht ohne Abschied
Fiir Jugendliche mcht zugelaseenl
SCHWARZENBACH 2®., 30. vn.
Tanz mit dem Kaiser FUr JugendUche nicht ^gelassen!
£u Jedem FIlm die Oeutectae Wochenachau:
Warnung!
Am 17. vn. vurde am Bahn-hof der Fa. Sittler in Krain-burg, Bahnhof, ein 3-PS-Elektromotor No. 481.336, 380 bis 660 Volt, 1400 Umdr.. 50 Per. entwendet. Wer Angaben machen kann, die zur Wider-findung des Motors fUhren oder denselben bringt, erhalt eine Pržimie. Nachrlcht an: Bauftrma Ing. Sittler, Krain-burjf. Alte Str. 5. Tel. 340.
Opozorilo!
Dne 17. Julija je izginil na skladišču Ing. Sittlerja v Kra-Inburgu na kolodvoru elektromotor 3 PS. No. 481.336, 380 do 660 Volt, 1400 obr., 50 per. Kdor bi dal potrebne podatke za najdbo motorja, ali ga prinesel, dobi nagrado. Obvestila poslati na: Baiiflrma Ing. Jakob Sittler, Kralnburjf, Alte Str. 5. Tel. 340.	5893-23
Als Prflferin
fiir Luffschufzgerate
fotig sein und doch noch Haus-holt und Wasche m Ordnung holfen? Das i:t moglich — denn Henkel'j Reinigungsmiftel sind uberall als flinke.arbeifsporende Helfer zur Hand
Herko.SiliMi.ATA
oi. ■. den Persil-Werken.
Werlf^cM fi&er falsche Azmel ?
Hefuhd
Sfatvaidet
finden sich an samllichen Kohl-arten. VernichM lie durch das un-gefahrlichc, well quaeksilberfreia, wngiAig#
GewiS, eehr schon elnd ArmelBchUt* zer nicht, — aberpraktlechlWeree einmal ausprobiert hat, um wievlel langer Hemden und Blusen sauber bleiben, wie eehr Klelder und Anzuge geechont werden, der wird sle nicht wieder missen wollen. Und wenn einerlachtuber,,falsche Armel", dann laQt ihn. Haupt-•ache ist, wer zuletzt lacht. Und das bist Du,
denn;
oForbiat
еентшс« вм
Ostmiiik. Pllanzenschutz-
Gesellschaft ш. b. H. Wien VII., Mariohilietstraee 88 a
Die SeifenkaTte
dankt es Dir!

QUI dem WECK-Gle» lil im Winter richf mvf 9#>ond, »ondern t> q»bt dtn Hov)lfov#n ouch dit Mogl'cK ktit, «in# qonz# Reih# ichmock^ КвИег MohUeiltn zu b«f«"»en. Ail# Ob^loiten Io»i«n »ifh ..•inwtcken", d. h noch dem WECK-Vtrfohien (m WfcC<-Olo»»rn einkod^eo. Genouf Anieitvngen iym „Einw#ck»n" eni« hdll d e „Kitine lehranweliunq". Diest wird kostenlos von ollen WtCK-VtrkeofiJl«llen ebgegeben od«r 9«gcn kintondung dieter owl #ine Poitkort# geklfbfe« An^eipt von d«r Of »•?rf. Konjervenglei-KG SroJtr&Co .WitnI, Stodtongoiit 5 (G#n#fotf#pfo& d#f MorVf WECK).
Jt
Der Crfoto kd#r Mthrieistung wird noch g#ifeig#r4 durch hau*hal$#n* den Verbraud) dererzeugten Otiter. Wenn desheib nlemand mehr keuM* •Is er breucht, denn werden nicht * wenlge elles, sondern eile genug erhallen. —- Diet g«M ebenso (tif OARMOL« des euch heute im fteigendem Mefje hergesteIH wird.
DARMOLWERK DlicLKHMIKAU
WIEN
DU Kohlenklauep-ear4a
MeHi rreund. Dir sei'i hitrniit ge U(t — die Kbhlenkl*u«rgtrde tagt — Ttrvtcckt sucht sic DIch zu um-0ЖММД — drum Dick drimgenW »or Mir warneo — ipir Kohl«, Llcbt ■ad Ammi — daim l«t'i mil Ihre^ Maqht »orbcl. — FlUUt Du *•-
»в№*ЈШ«|| Did) wohl — dans, eund, ayar aucb da* CHINOSOL doch wann erkiaskt Dein Nachbar III — 90 da: audi Du telthrdat Mat — dam iti u Ztll, dann ictiUti Dtoh wohl — und {uiflt ктат ait CHINUSDL.
^iaksicMui akđi mL den
Dai heiOf: Die Sehoffens-Icraft jetzt nicht durch Leichf-fertigkeit gefahrden. Die bekonnten Mittel zur Er-neuerung der Kroftreser-ven und zur Vorbeugung gegen Aufbrouchschoden, wie z. B. Kalzan, tind erst noch dem Sieg wieder in jeder Menge zu haben.

л\у
J o H A N N A, Vv O i. F И- G
BERLIN
Zw«i alt« Handschu
; man m Schutt u. Oiot u SchmutE lind alte Hondschuh quter ScKutz. , Wenn man im Sch«rben dann mal fafel %f> b^nnc^t mon nirKt qU»cK
Hrankheit'
Jader Kronk* IdBl »int L0<*« m d*r KampHront der Hiimot offan. Dw Will* zur schnellvn G»«undune i»t d«»holb Pflicht; •r muft di» Kunit d«r Ari»« und di* Wirkung b«wahr1« Arin«imitlel un»«ritOtl»i»l
AS TA
ARZNEIMITTEL
&glU'jekhi^
fristheier-
dnmiftmViCfiirđm Miiiftikfnmntiinddeii kgfmntamkinfi^igin
1/f/f гП/и


Ifi Gaianftl yitn # Per iilier 1№!
Oženjenega hišnika, ki zna u-pravljatl parni kotel in razume vrtnarstvo, išče za takoj firma Pflciderer,' Olwtwerk, Podnart, OberUrain. Pismene ponudbe poslati na naslov firme v Podnart.	5818-1
Išče »e starejda, »nažna in zanesljiva ženska, da bi stregla bolni ženi. Plačilo po dogovoru. Oskrba v hiši. Ponudbe na K. B., Krainburg pod >Po-strežnlca na deželi« 3717-1.
Za gospodinjstvo sprejmem post režnico v poldnevno zaposlitev. Naslov pri K. B. Krainburg pod 3743-1.
Brivskega vajenca in pomo^ai-lia sprejmem takoj.. Osojnik Stefan, Georgen 11. pri Krain-burgu.	3740-1
Vajenca sprejme takoj: Franz Perschin, Autolakiprer-Werk-stiitte. St. Velt-Save. 3734-1
Kravo, težko, mlado, po drugem teletu, dobro mlekarico, prodam ali zamenjam za brejo. Tscherne Matija, Krainburg, Vogelweideg 22 .	3688-6
Prodam kravo po teletu, dobro mlekarioo! .Cena po dogovoru. Mrak, Seelandstr. 110 (Gorenje), Krainburg.	3672-6
2rebeta, konjiča, priHlam, eventuelno zamenjam. Vprašati v Ober Fernig: 90. Poet Zirk-iach.	3699-6
Prodam 6 mladih pra&lčltov.
Benedičlč Franz, Laufen 5, posta Podnart.	3719-6
fta£f oftesi
Službo dobi
E r o d a m
Otrobi športni voziček, dobro ohranjen, prodam za RM 230. Naslov pri K. B. Krbg. pod 3696-6.
Prodam gitar-čitre. Naslov v K. B., Krainburg.	3707-6
Vsied pomanjkanja krme pro-ilam 4 zelo lepe prašičke po 11 tednov »tare. Naslov v upravi K. B,, Krainburg pod št. 3714-6.
Prodam skoro novo mlatilnico brez trosila zia 300.— RM. Wart 192 ('Stražišče) pri Kraimburgu.	3712-6
10 mladih praAlčkov po 6 ted-nov starih, zelo lepih (Irodam. Jakob KerilC, Unterdorf 17, Rlrkendorf. ,	3718-6
Xa prodaj: 1 đesnoro<!nl %ev]j. stroj, 1 ievoročni čevlj. stroj, I Singer >Flaclimaschine<, 1 Ris!»maschine za podplate, 1 šivalni stroj u podplate,-1 dvodelna lepilna stiskalnica. Naslov pri K. B. Krainburg pod Dnevna vrednost« 3744-6.
Klektričnl kuhalnik, dobro ohranjen prodam. Naeiov pri K. B. Krainburg pod 3735-6.
Kupim
Kupim radio, Vo|k№*iHpfanger,
aH dam zanj nov otroški športni voziček. Kolmann, Krainburg, Am Vlehmarkt 1
ЗТ2в-7
Kupim iitmreJAegK konja, Va-K-nHn Oiiltot, Podgier SI, Pont Sfpin. OberkrHln.	3713-7
/elpr.en Atfdllnik, v uporabnem mtanju kupim. Johanna Koficc, F16ding 5, Obericrain.
3724-7
I\Oad xakoneki par lAAe enomki-nontanovnnje s kuhinjo all vsaj 1 večjo sobo. Kupi tudi dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco. Ponudbe na K. B., Krainburg pod »Nujno rabim« 3727-7. kuptan voliTod 3 let naprej, /.n vprego. Jeraj Barth., Seebach 10 pri FlCdnlg.	3721-7
Kupim tudi staro, dobro "ohranjeno hromatično harmoniko ^11 zamenjam za lepo peiho s tremi ogledaU. Dopisi na K. B Krainburg.	^M-7
ivioAko Soio kupim. Vidmar r<'ranz, St. Georgen St. 113 pri '<ralnhurgu.	3742-7
Odda v naj e m
SmlnJ« vrllko knn'i'Ko ixmo-Ktvo (za 12 glav živine) dam pod ugodnimi pogoji v nnjfiti h11 vzamem oskrbnika! Ponudbe na K. B. Kibg. pod >Oko-llra Ki-flinburRn« 3723-13.
M e o j a m
Svinjo. 11 l<4liiov br«'j(), Kiiiiit'-iijaiii 7.a kravo-nilckaric«. Ra%. like JoplaCam. Tschinnchar, Ob. Vellach. No. H. P. Hbfleln.
__3881-15
.illiid" kravo K (elHoin rami -пјнт ГЛ brejo kravo нИ dm m v rejo. VpraAatl prt K. B Krainburg pod 3697-15.
EnoateBovMijeke Шв v Indu-etrlj«k«fn kraju Gorenjeke dani v najem «11 jo umenjam za enako v bližini Kralnburga ali T Kftrntnu. Ponudbe na K B. Krbg pod 3687-15.
60 leg krompirja zamenjam za novega. Romschak, Goldenfeld 8, bei Krainburg.	3701-15
Kompletno spalnico, lepo izdelano in skoro novo, zamenjam za pogrezljiv bivalni stroj ali za elektromotor 5 do 7 Ph, Eventuelno jo tudi prodam. Pung-erschek, Wart: 109 (Stra-žišče).	3715-15
Kupim dobro harmoniko ail dam v zameno lepo mo^ko obleko. Razliko doplačam. Ponudbe na K. B., Krainburg pod »Invalid« 3716-15.
Zamenja se kratka zimska suknja, podložena z kožuhovlno za trodeln« omaro. Osojnik Ste. fan, Georgen 11, pri Krain. burgu.	3740-15
Zamenjam večjo, rabljeno, si. cer dobro ohranjeno dinamo na istosmerni tok. Rabim pa za izmenični tok 15 20 Ps. Na. slov v upravi Kar. Bote Kla-genfurt pod št. 5832-15.
Dobro ohranjen otroški Si>ort-ni voziček zamen j im za damr sko kolo. Razliko doplačam. Ponudbe na: Valvasor Pl. 5./I. Krainburg,	3674-15
ženske nizke dobro ohranjene čevlje št. 40 zamenjam za enake št. 39. Naslov pri K. B. Krainburg pod 3738-15.
Zamenjam delovnega, 450 kg težkega vola za žrebe 4 mes. do 2 let staro. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3737-15.
2 e n i t V e
Osamljen, brez otrok, 46 let star, iščem gospodinjo. Prednost imajo delavke ali kmečke služkinje od 40 let naprej. Dopisi na K. B. Klagenfurt pod Ste v. 5786-21.
Omamljena želim spoznati gospoda srednjih let, poštenega, hrepenečega po čisti ljubezni in ne flirtu. Vdovci z enim otrokom niso Izključeni. Dopise pod >Tema« na K. B. Krbg. 3703-21.
Goepodiftna, 19 let, želi radi pomanjkanja znanja spoznati gospoda v starosti 20 do 26 let. Ponudbe s sliko, ki se na željo vrne, poslati na K. B., Krainburg pod »Poletje 44« 3729-21
StareJBl Gorenjec želi skleniti novo življenje X mlajfto vdovo
ali ločenko. Dopise pod JPolet-.ie mine ...« na K. B., Krainburg pod St. 3732-21.
1 г g o b I j e n o
v ere<lo, 1». julija sem na poti od Krainburffa do Laak izgubila denarnico z nekaj denarja In Kennkarto. Najditelj se naproša, da Kennkarto vrne, denar pa kot nagrado pridrži. Oddati naslovnici ali na K. B. Krainburg pod 3741-22.
Dne 32. julija v nolHtto dopoldne sem na glavni pošti v Kralnburgu pozabil denarnico 7. 100.— RM. Oseba, ki je denarnico prisvojila, ' se poziva, da denarnico v izoglb kazni vr. ne na K. B. Krbg. pod 3739-22.
Razno
Klcidi-rliarta na iiii« Konitm'hfr Marin, Ober Swland (M, se s tem preklleuje kot neveljavna. Trgovi'i pa se naprošajo, da Isto, če bo predložena, obdi-že In obvestijo naslovnika -nagradi. M KrnlCar, Ob. See-land. _	3720-23
V iuMlflJo 16.'VII. je Nlo v Wart (ftmaiino) pred cerkvijo \-7/et<> ienHko kolo, skoro novo znamke Klektra. Kdor ga vrne ali sicer o njem kaj ve, naj spo-
roči proti visoki nagradi na K. Bote, Krainburg. Pred nakupom se svaH!	3692-23 Oseba, ki je zadnjo soboto" v večernem vlaku Klagenfurt — Cilli našla tuj kovček, se naproša, da ga v redu vrne na dani naslov. Za nagrado si lahko pridrži jestvine. Grintschi-tschar Jakob, Radmannsdorf 12 b. Burgsteig 2. 1533-23 Pozivam ono osebo, ki mi je 12. julija na št. 79 v Podhomu izmaknila dinamo od kolesa, da mi ga takoj vrne. Drugače sodni postopek. Polack Johann, Reifen 55. 3736-23 ivojzka! Dvigni pismo ljul»ezni pri K. B Krainburg 3733-23
flrztilclier sonntagsdienst
Krainburg: Am 30. JuU 1!)44: Dr. Rudolf Oman, Krainburg, Veldeser Strasse 21, Tel. 153.
20 J A N R E WUSTENROTER BAUSPAREN
AUikunft und BHdpiospcItI Beratunqsstelt« Klagenturt, Domgasvc #, Ruf 21)53 M«rburg/Drau, Schllierstral|e 6
Der Keichsminister fiir Kii-stung und Kriegsproduktion Chef der Transporteinheiten Speer, Berlin NW 40, Alsen-straBe 4, Telefon 1165 81, sucht Kraftfahrer und Kraft-fahranlernllnge, Lohnbuchhal ter{-innen), Stenotypistinnen und Kontoristinnen, Einsatz im Relich und In den be-setzten Gebleten, Servlere-rinnen und Reinemache-frauen, Einaatz auBerhalb Berlins. Unterkunft etc. wird gewahrt.	(57791
Die Organisation Todt auoht
fUr kriegswichtlge Eins&tze Im Relclisgeblet und.in den besetz-ten Gebleten technleclie und Verweltungwkrafte аПег Art, Mitarbeiter fUr die Gefolg-schaftsbetreuimg', Lagerfuiirer, Bau- und Betriebsfernsprecher, Sekret&rinnen, Stenotypistin-nen Schreiblcrfi.fte, Nachrich-tenhelferinnen und Nachrich-tenm&delfiihrerlnnen. — Bexol-dung nach TO. A, auBerdem In den Elnsatzgebieten Wehr-sold, freie Dienetkleidung, Ver-pflegung und Unterkunft. — Schriftliche Bewerbungen an das Personalamt der Organisation Todt, Zentrale, Referat P 21, Berlin-Charlottenburg 9.
POZOR!
NE РОАПЛЛЈТК V PISMIH DENARJA!
PoMljaii Iji plmiHPnih пагоЛИ za	piNinom
vnčkrat dpiiarn« zni жкг. Opozarjamo 1Ш to, <Ia Jp t« p r f . p o v p d a II o In da raz* n povzroča znatno vpf dela pii uhrafiinanjii. Ker bp z ozirnm IIa razpoložljivi prostor ок1а%1
Itak IIP morejo takoj objavIH, ne * tt-m np prihrani nlA ?вки. Pošljite t^m j zaželeno lieweilllo oglasa in Afi lx(| ,i„„ dohitp od nas iinS naprejAiiji račun. SIcer pa priporočamo, da predaNte oglase naAlin piwlovalnlcam. »K.\RAWANKKN BOTE« Vnzelgenalitellung.
Po dolgi In mučni bolPKtil je umrl dne 16. Julija v AMilng-u naš dobri etric, goepod
Michael Tsdiop,
toxariilAki imijttter v p.
K eadnjemu počitku »mo ga položili v Lew toe IS. julija f)b url.
ZAHVALA
Viem •orodnikom, atanevikim tovarišem, prijateljem In znancem, Id šo pokojnika кгорШ In apremlli na njegovi tadnjl poti, m* poklonili toliko vencev In cvetja, Izrekamo najprl-arčneJAo zahvalo.
Aaaiing, Kronam, L # * b # n, Ж o a # a-bach-Suetacha^cb.
I.«lw<r Taohop, atifmk v Imenu oJitallh norodnlkov.