S tremi samoprispevki smo pridobili ... v Ljubljani V mestu Ljubljani poteka izgradnja objektov iz sredstev samoprispevka od leta 1971 dalje. Vsi trije samoprispevki so bili namenjeni za gradnjo objektov dmžbenega standarda. Osnovni cilj je bil pri tem zagotoviti dvig in izenačitev družbene- ga standarda v občini in med ljubljanskimi občina- Vijpi. S samoprispevkom I in II, to je z združeva- -;;(jem sredstev vseh delovnih ljndi in občanov, smo ,' v Ljubljanizgradili 100 objektov. Skupaj z realiza- cijo programa samoprispevka III pa jih bo zgraje- nih 136: : Zgrajeni so bili naslednji objekti: skupaj I + II S III S I - III - otroški vrtci 46 13 59 - osnovne šole 44 12 56 - zdravstveni domovi 5 7 12 - domovi za starejSe občane 4 — 4 - ostali objekti 1 4 5 Skupaj 100 36 136 Med ostalimi objekti je pri samoprispevku II bila zgrajena vzgojno-varstvena posvetovalnica, pri samoprispevku III pa so v programih: glasbena šola, varstveno-delovni center, Mestno lutkovno gledališče in Center za slušno in govorno prizade-to mladino. Vsi objekti niso bili zrajeni kot samo- ( stojni objekti. Veliko je bilozgrajenih prizidkov k ,|j^e obstoječim objektora. Tc[3b . ¦ - :¦ >. ¦ ¦ ...vnaši občini ¦nq--.: -V naši občini so bili iz programa vseh treh samoprispevkov zgrajeni oziroma so v gradnji na-slednji objekti: Št. IIIS skupaj objek. I+IIS zgrajenv grad. - otroSkivrtci 11 4 2 17 - osnovnešole 10 2 1 13 - zdravstveni objekti 112 4 - domovi za starejše obfane 1 - - 1 - ostali objekti -1-1 Skupaj 23 8 5 _ 36 S prvima dvema samoprispevkoma smo v obči-ni pridobili 1464 novih mest v vrtcih, 102 učilnici, 8 kuhinj in več telovadnic pri osnovnih šolah. S tretjim samoprispevkom pa se bo njihovo število povečalo še za novih 480 mest v vrtcih, 20 učilnic, 2 kuhinji in eno telovadnico. Z izgradnjo vseh objektov bomo bistveno povišali družbeni stan-dard in ga izenačili z doseženim v drugih občinah. Ze sedaj je dosežen 1,1 izmenski koeficietn v šolah, okoli 70 odstotno zajetje otrok v organizi- rano varstvo, zelo so izboijšani pogoji za izvajanje osnovnega varstva ter za oskrbo starejših ob-čanov. Tretji samoprispevek poteče ob koncu leta 1986. Takrat se bodo nehala zbirati sredstva za gradnjo objektov, medtem ko se bodo nekateri objekti gradili v drugem letu in naslednjih letih tega srednjeročnega obdobja. Greza objekte: 2 zdravstvena domova in 3 vrtci. Sredstva za grad-njo teh objektov bodo zagotovljena iz sredstev samoprispevka III, iz posebej zbranih sredstev po posebnem sporazumu za izvajanje negospodar-skih investicij po stopnji 0,5 odstotkov iz čistega dohodka ter iz sredstev SIS. Od 13 objektov, kolikor jih je planiranih za gradnjo na območju naše občine, jih je že dograje-nih 8. To so: WO Ig, VVO Trnovo, VVO Boni-facija, WO Brdo, OŠ Bičevje (prizidek), OŠ Trnovo (prizidek), ZP Velike Lašče, Glasbena šola. V končni fazi je izgranja OŠ Kolezija, ki mora biti po terminskem planu predana uporabni-ku s 1. 9. 1986. V teku je adaptacija in gradnja mladinskega zdravilišča Rakitna, le-ta naj bi bila dokončana do konca tega leta. Začela se je grad-nja WO Lavrica, v pripravi pa je gradnja UP "Škofljica. Tekom gradnje objektov je bilo dogo-vorjeno, da se gradnja WO Viško polje, zaradi zamika gradnje soseske VS-Grba, odloži v sred-njeročno obdobje 1986-1990. Vrtec se bo gradil skladno z*gradnjo soseske, ob pogoju, da bodo sosednje zmogljivosti polno izkoriščene. Sredstva za gradnjo tega objekta so vnešena v samoupravni sporazum o temeljnih plana skupnosti otroškega varstva za obdobje 1986-1990. Med samo gradnjo pa je prišlo do izraza zmanj-šanje potreb po vzgojnovarstvenih zmogljivostih. Zato se je vrtec Bonifacija po odločitvi ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti gradil kot dvonafflenski objekt. Polovica objekta se je na-mreč prilagodilo potrebam izvajanja osnovnošol-skega procesa. S tem so se izboljšali pogoji delo-vanja OŠ Bičevje. Operativni odbor občine je ob tem dal pobudo, da se čim več objektov gradi dvonamensko, to je za potrebe predšolske in šolo-obvezne mladine. S tem bi se izgnili praznim mestotn v vrtcih ob hkratnem pomanjkanju os-novnošolskega prostora. Med gradnjo objektov je bila vrsta objektov, ki so jih reševale strokovne službe v sodelovanju z operativnim štabom občine ter gradbenimi odbo-ri, ustanovljenimi v krajevnih skupnostih. Zlasti so zaviralno vplivale na gradnjo objektov pritožbe mejašev. Svoje pa je prispevala tudi sprememba zakonodaje na področju izvajanja investicij in nji-hovega financiranja. PREDSEDNICA KOMITEJA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI : • TATJANA BRANK