Kamnica. Dan veseJja je bila miimla nedelja za vso župnijo, iko se je vtšLIo blagoslovljenie nwe kapele presv. Srca Jezusovega na Bresternici. Popddne po večernicah se je vila iz žnpn'i;|slke cerfcve veliika procesija, v katerii so fantje nasiili kip Srca Jezuvega. Vas Brestemica jebila praznično akrašena in v slavoJokih. Ob blagoslovljenju je bila zibrana pred krasno novo kapelo tisočglava množica. Gamljiv je bil prizoor, ko so vaščani, ki so zjutraj v velikem številu pristopili k mizi Gosipodovi, molili posvetilno molitev, s (katero se je cela vas posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Rosne so posiajalc oči, ko je gospod žnpnlfc v govoru razglašal, da Too vladal mLr, blagoslov, ljubezen in zado\'oljnost v vasi, kjer so postavili prestol presv. Srcu. Blagoslovljem je bil tudi zvon za kapelo, ki ga J« daroval stavbenik. NassLm- beni iiz Maribara. Nova kapela v ssredi vasi je v kras im dast Bresternici. RuSe. Na Jožefovo smo imeli slkioptično predavanje. Predaval je g. profesor Jehart o sfarem in novem Jeruzalemu. Četudi je praz ni!k razikropil Rušane na vse strani — saj je v Rušah v vsakd drugi hiši kak Joško ali kaka Pepca — je bila dvorana vendar polna pazljivih poslušalcev. — Dolgo čaisa je neznan tat kradel po Rušah jajca iz gnezd. Priklatil se je v bišo kar pri belem dnevu, ko so bili doimači ali od doma, aji pri kosilu. Nazadnje je vendar padel v roke pravice: zasačila ga }e domača gospodinja, ko je prinesel ravno njena jajca t trgo"vino na prodaj. Bil je to malopriden vajenec pri kolarju goapodu Cičeku. Seveda ga je gospodar lakoj napodil iz hiše. — V nižavah pada neprestamo dež, na Smolniku pa imajo pol me tra visoik sneg. — Po Rušah zopet razsaja influenca, zlastd otroik se je l-otila mo5no. Št. Ilj v SIov. gor. Proslaivili smio v nedeljo materinski praznik, Ljubke so bile deklamacije 3- in 41etnih malčivov, govofril je vlč. g. svetnik Vracko o duhovnem materinstvu in g. kaiplan je zbranemu občinstvu prečital resolucijo, kjer soglasno obsojamo grozna početja nad mehikansikimi katoličani. Za raz vedrilo so tuikajšnje gdč. dijakinje vprizorile majhmo igrioo. — Umrla je v Strihcvvcu Požganova Cila, rojena leta 1848. Poznala je 6 šentiljskih župnikov in o vsakem je vedela povedati njegove vrline in posebnosti, ki v kronilki nSso zapisane. Pokojna je dolga leta oskrbovala lepšanje oltarjev in cerkve, ter imela v tem izredno fin okus. Nikdar ni o nikamur slabo govorila in za najmanjšo uslugo je bila izredno hvaležna. Pakoj njeni duši! Fram. Pri nas že iima ubog invalid trafiko in ta zadostuj« za naš ikraj. Govorti se nekaj o podelitvd še ene trafiike trgoVki, a upamo, da bodo vila«. Mnogo je bilo truda, predno so nam topiči naznanili, da je stavba dokončaiia in to je bilo 7. marca t. 1. Kdor si hoče ogledati Savinjsko dolino, naj pride na Sevčnik, kjer mu bodc »vila«, ki pa še nima imena, nuidHa streho in iz nje bo lahko opazoval kraje daleč naokoli. Marija Gradec pri Laškem. »DomaviTia« je pred kraitkim objavila dopis od Sv. Miklavža, kjor se dopisnik. krega nad merodajno klerikalno gospodo, ker mu ne popravi cest. Naj bi natn gospod polilični zgodovinar zraven še zapisal, kdaj v občini Mai-ija Gradcc ni, kakor pravi, »regiral klerikalni režim«, in je bila cesta v dobrem stanju. Torej nekaj dejstev kot odgovor na objavljeno kolobocijo v »Domavini«. Prvič: v občini Marija Gradec so vedno od lefta 1873, odkar občina obstoji, zmagovale pri vseh volitvah stranke kaloliškega ali če hočete klerikalnega svetovnega naziramja. Tudi občinski odbor je bil skozinskoz v naših rokah, v rokah mož, kateri se niso nikdar sramovaii vere svojih očetov im besede materLne, in jim »Domovina< dala fcrivico, ako jih hoče drugače označiti. Drugič: cesta, o kateri piše »Domovtnac, to je obfiinsika cesta od Sv. Miklavža proti Rimskim toplicaTn, se je pričela graditi teta 1903 m sicer na potbndo in prizadevamje dnhoAiidka. Kmetje so na costi delali veoinoma zastonj in prostovoljno, le okrajni zastop laški, ki je bii v neTnških rokah, je ¦včasišh kaj malega prispeval. Leta 1911 je prioela abčina Marija Gradec cesto gradili in posiipovati, v kolikotr Se costa ni bila dograjena, in je biila cesta leta 1914 že v preocj dobrem ¦stanju. Med vojno se seveda ceste ni veliko poipravljalo, pač pa po vojni in je sedaj oesta tudi, ako }o primerjamo z občinskimi cestami drugdh magari tudd takozvanih napredniih občin, v preoej dobrem stanju. Mogoče je dopisniik »Domovine« letos zopet slišal, da se bodie cesto pasipavalo, kaT se tu- di bode, in je mislil, naredimo strankarski kšeft, hajd, pa je napisal' omenjeno kolobocijo v »Domovinoc, da bodo ljudje mklili: klerikalci so se ustrašili nas demakratov in so cesto popraVili. Tako za zrele pa tudi nimamo naših demokratov. Sicer pa poje znana pesem: >Vidjela žaba, kako potkivajo koraja, pa i oma podigla nogu.« Pišece. Staršem hvaležna pižečka mladina je tudi letos lepo obhajala očetov in materin dan. Že dne 19. marca se je zbralo mnogo oibčinstva v verandi g. Kostevca, kjer je bilo ubrano petje, mične deklamaoije in govo^i. Se lepše pa smo proslavili matermski dnn dne 25. marca, ko smo vprizorili igro >Sv. Neža in Fabiola«. Vse dgralke so svoje vloge zares dcvvršeno rešile. Po igri se je prečitala resolucija, ki iizraža sočutje mater.i sv. CerkTi, ker njeni oitrooi v Mehiki, naši bra- tje in sestre v Kristusu, prenašajo krvopielitje in muke tako grozne, da presegajo trpIjenje prvih krištjanov. Resohicija j« bila sprcjeta z viharniin navdušenjem. Ruše. Občinski-i volitev v Rušah ne bo že dne 25. marca, arnpak so vnovič preložene, in sicer na cvetno nedeljo, dme 1. aprila t. 1. Na tilio nedeljo je namreč v Rušah cerkveni shod _n pride tudi nekaj frujcev v Ruše. Ako pa bd bile ravno ta dan volitve, bi rnorale bi-ti gostilne zaprte. Kak&no žegnanje pa bo lo, so se gostilničarji vprašali, če nas ne bo zraven? Zato so proKili"gospoda okrajncga glavarja, da preloži volitve, in gospod glavar je uslišal to prošnjo. Hiidomušneži zdaj govorijo- da boimo šli po prvega aprila, ker je cvetna nedelja ravno na dan 1. aprila. Mogoče bo res, kar govorijo, vprašanje pa je, kdo ga bo njel? Tri stranke se bojujejo za čast občinBkega odborništva, vsaka bo izdala oklic na volilte. Naj se nikdo rte da zmotiti po praznih besedah ali penastih obljubah. Vsak volilec naj resno pregleda može, ki se mu predlstavljajo k-ot kaadiidatje za občinski O-Ebor, naj dobro presodi njihovo doseidanje delovanje in bode kmalu spoznal, kdo je njegov prijatelj, kdo saimo volk v ovčji obleki. Talko bo zdrava pamet brez hrup>ne agitacije našla pra^vo škrinjico in tej naj vsak na dan voli.ev zaupa svojo krogljico. Glavno ix>, da vsak stari svojo volilno dolžnost, nobeden naj ne ostane doma. Naš klic boidi: Prijatelj naj voli le prijatelja, somišljenik somišljenika, badiisi da je mlad' ali pa star, bogat ali reven. Sv. Mesto, Koroško. Ker se vršijo dne 22. aprila na Koraškem obči-isfce volitve, bode cerkveni shod na Sv. Mestu ne drugo riedeljo po Veiliki moi&i, ampak na toedo nedteljo, dne 15. aprila. Sv. Barbara v Slov. gor. V nededjo, dne 11. marca, so imeli tukaišnji samostojni svoj shod in dbč__i zbor ikrajervne organizacije. Praj-Bo slamo sta paišla mlatit KirMš in pa Škraber. Udeležba jfe ibHa sijajnau 6 &aimostoj nih, 2 demokrata in 8 naših. Najbolj interesantno je bilo, da niso upali izrvoliti novega odiora, zato so lepo tifao ostali. Predsednik je zoipet žmpan iz Zimnice. Pred; kratikim so tudi zborovali naši demokratje pri Sabedru fer delali raizne sklepe. Menda mjjslijo, da jih bodb naši možj-e pri dkrajtiem zastopu in pri oblaslneim odboru 'poslušali? Gospodje napreidtijaki, hodite prepričani, da bode naša stramika dovolj storila za naše zahteve! Najhujše se demofcratje zagamjajo proti cesti, katera -se bo gradila skozi občino Korena in to zato, ker so pri TOlitvah tukaj pogoreli. Gospod Sabeder, le delajte sklepe in rovarite, kolikor vam je drago, a mi _x>mo naredili cesio skbzi Koreno, vas pa si bodo Tiaši občani praY dobro zapomnili! — Letošnjo zimo naša mladiina v društvih i_-bonio deluje ter prireja igre. Tako je prav! Tudi knjižiica bralnega društva je pridno oblegana. Sedaj se vidi, ikako je bil krvaTO potreben društveni dam. V cerkvi se pridno prenavljajo oltarji, da bo secfaj Tianovo ipreslikana oerkev, nova božja miza in sedaj še prenovljeni oltarji vsa čast g. župniku in požrt-vovalrnn faranam. Sv. Ana v Slov. gor. Dne 14. imarca je po dolgi mučni bolezni premiinul poises.tnik Al. Simoni^č. Pofcojnik je dvakrat prejel zakramen.e za uimirajioče im je poipo-Moma bogiidano zasipal večno spanje. Da je bil zelo priIjubljen, |e pričal njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko število sonodnikov, znamcev in prijaiteljev. -Njego^i ženi in trem oftrokoim izrekamo isfcreno sožalje, pokojnemu Alojzu pa bodi zemljica lahka! Vclika nedelja. V naši otbčini je veliko zeroljišče. katero je skupna last \iseh onih posestnikov, ka.eri so imeli deležne pravioe pri graščini nemško-viteškega reda pri Velikl nedelji Večlkrait se je poiskušalio dpseči sporazum v -nrrho razjdelitve zgoraj omenjenega zemljišča. Največja zapreka glede razde_it/ve je seveda to, ker so soposestnifci raadieljeini takoreboč v tri kategorije; namreč v vel_ke, srednje in male. Soposestniki velikih ddležnih pravic se sklicujejo na iste, a manjši pa zahteYa|o, da se i se tam, kjer zdaj raste le trnje nairedili lepi travmiki- ko^ lik'o več in pa lepše živine bi se lahko redilo, oi katere bi imeM res doMček. Za vzgled si vzamimo n. pr. sosedne Trgovčane. Tudi oni so imeli tako skupno posestw, a so si pred dvema letoma sporazumno iposestw» med seiboj raz(Miil_ in sedaj si naravnost presenečen, aiko pridieš na dotičnio zemljišče. Tam, kjer je prej rastlo edinole divje grmovje in bodeče trBJe, so zdaj lepe njive, kjer krasno uspcva krompir iii koruza. ToTe.j možje so posestniki, ne butjamo s trmasto glavo v zid, kar nam le škoduje, naj že vendar pride v tej zadevi kakor najhitrej-e do sporazuma, kar bo najbolj koTistno za nas. Najbolje bi pa seveda bilo, ako bi vmes poscgla tozadevna oblast ter naredila v _em ozItu že enkrat red m kionec, ker kakor povsod ]e todi med nami nekaj takih, kateri ne morejo živeti, ako ne delajo zgage i-n ovir, čeravno so prepričani, da s tem sami sebi škodTijejo i-n še ceilo mislijo, da s tem svojo bistraumi_w>st kažejo. Loče pri Poljjčajiah. Dne 2G. t. m., to je v piondeljek po tihi nedeiji, je v Ločah veliki živ-i-sk- m kramarski sejm. Vabijo' se <.količaiii m tudi -tujci k veliki udeležbi! Majšperg. Ne bodem vas, gospod urednik, nadlegoval z nepotrelmi-n poroča_ijein v naši župiiiji rojenib, umrlih ali poročenih. Pač pa M Vam na uho ipovedal, da je naš Majšperg sličen Beogradu. Pa ne mislite si, da }e Majš perg tako vcliko niiesto kol Beograd, ali mu je v terenu podobno. Vi bi to brž mislili, če še Majšperga niste videli. Ah ne! Le oibčinska vlada se še bolj pogosto menja, kakor vlada v Beogradii. Glejte! Dne. 8. septembra 1927 je prevzel od Jan. Turkuža g. Švaršnik k-ot prvi svetovalec uradwanje; dne 16. septembra je prevzel zopeit g. Leoipold Leskovar od ofečine izvoljen. Po redni občinski voiitvi je bil izrvoljen Zdravko Sagadin, ta je prosil, ker je že čez 60 let sfar, pri sreskem p»glavarstvu za oiprt)'Sti_ev te islužbe, ker je to pastavni vzrok, je bil oproščen in mesto njega zopet izvoljen natn priljubljeni g. Janez Turk-iž, kaleri je županoval že itak približno od prevrata naši občinL Vse ga spoštuje, samo tistim, kateri bi radi na njegovem stolcu sedeli, nekako ni po »rolji. Mi pa g. Turkuža poznamo, da občinio ddbro vlada, kakor prej njegov oče, kateri je nam župaooval celih 34 let nepretrgano. Jastio Vam kaže župnijsko gospcidarsko poslopjie, sola, pokopališče, o-rglje, stolpTia ura itd., kar ise je vse storilo p'o Tij-egovi zaslugi in tako, da nihče nič ni ¦občutil na plačilu. Celi Majšperg ima sedaj drugo lice, odkar gia je ta predbrazil. Za to njegovo marljiTO in dolgiotrajito žuipanovanje, katero se je potezate še čez vojni čas, mu je 'Mla namenieina ndka dekoracija, a žal jo je vojna piožrla. Slava in čast torej njemu! Ti pa, dragi župan, vedi da smo te hoteli mi imebi. bodi tudi zaTiaprej fiaš dobri oče, da boiš tako vreden naslednik svojemu dragemu in od vseh črslaneinu star>čku očehi! — Sv. misijon smo olbbajali od 26. feibruarja do 4. marca. Pri vsakem opravilu vedao natlačena oerkev. Akoravno se ga še niso hoteli "vsi udeležiti. Hvala gg. kapucinam, kakor tudi goapodu župmiku. Naj M nam bil vsem v veliko dušno korist! fšmartno pri Slovenjgradcu. Umrla sta mla deniča Avgust Lužnik in čian orlovskega od seka Anton Slemanik. Bila sta dika naših fantov. Ob njuncm pogrebu se je zgriril ves mlaidiasiki svet, da se poslovi od nepozabnih tovarišev. Doe 20. t. in. je spremljalo bvaležno Ijudstvo Antomijo Krevb k zadnjemu počitfcu. — PusLni čas je imel znamenito novost v našem kraju. Ko je vse rajalo in norelo v MislinjsM dolLni, je foilo Šmartno forez plesnih veselic. Le naprej, Šmarčani, po tej začrtani poti. — Naš trgovec Mib.olič je kupil tovarno v Stovenjgradcu. — Ivan Sušnik, znani miMjoraar, je prodal svojo žago in hišo g. Ferdinandu Korenu, veleposestniku v Smartnem. — G. Ziegler je prodal v Turiški vasi g. Joštu svojo hišo, ki hoče svoja stara leta preživeti v doimačem fcraju. Sv. Rok na Selah. Nov zvon in nove klopi v cerkvi. S pomoičjo blagih dobrotnikov v domači in sosednih župnijah, zlasti po dobroti veleposestnika in lesnega trgovca ler eerkvemega ključarja g. Jožefa Hovnika, p. d. Zaibarčnika na Gornjih Selah. irn njegove saproge smo dobili tretji zvon za našo lepo cerkvioo. Vlile so ga zelo posrečeno Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Da bi pel s svojim srebrnim glasam dolgo Bogu in sv. Rofku na čast! Obenem smo dobili nove moške klopi v cerkvi, zelo lepo in okusno delo g. mizarskega mojstra Fr. Filača v Kotljab. Po leti doMmo še ženske. Tako bode polagoma vsa cerkvica prenovljena. Sele pri Slovenjgradcu. V nedeljo, dne 18. marca, je blagoslovil domači gaspod župnik Fr. Ks. Meško dot bronasti zTon, ki tehta 265 kg. V mesecu maju preteklega leta smo praznovali isto slovesnost. Takrat je bil blagoslovljen zvon, ki tehta 752 kg. Da so zvonovi mnogo stali, vsakdo ve. Da pa smo ta denar spravili skupaj, gre pred vsein hvala gospadu župniku. Komaj šest let deluje med nami, pa je dosegel, da smo celo cerkev prenovili. Ves ta veliki fcrud naj mu dobri Bog poplača, ki mu naj tudi nakloni še dolgo let delovati med nami za lepolo hiše božje ter za blagor faranov. Sv. Jurij ob Tabom. Na pepelnični dan smo imeli lep in gatJjiv pogreb. Pokopali smo splošno dobrotnioo Homotovo iMrao iz Kaple, skrbno, neutnidljiw ženo našega uglednega, po njegDomcvina«. Cele naklade prinaša pošta v naše kraje, četudi se kar celi svežnji vračajo nazaj kot nesprejete. Ne dolgo od tega, ko sem srečal dobrega gospodarja, ki je nesel to posiljeno spako nazaj na po&to. Rekel mi je, naj še tafco piše, naj se še tako sili, v moji liiši ne bo imela prostora, menda ja ne bom dDomovinac ni za nas.c Imamo pa žal tudi nekaj zakrknjenih in zvestih naročnikov ter razširjevalcev >Domovinec in te najdeš najfveč med tistimi, ki ne gredo nikoli v cerkev, ali mesto v cerkev do cerkve, ali tudi mesto v cerkev na lov in brim očdtom. Z narvdušenkni besedami je praslaTljal naše blage rednike in vzgojitelje. Med drugim je povdarjal, kako važno "vzgojno im kulturno delo vrši v križevski nadžupniji OreiL Blagar družini, ki je prežeta z orlovi&kim duhoim! — Dne 18. mairca j« cnbhajala zgledna Kovačičeva hiša v Dolu gaiiljiv družinski prazinik. Devet člamov ise je posvetilo Jezusovemu Srcu. Orosila so se očesa navzočih, ko st> trije otroci v IJAiibkab. ddklamacijah izražali svojemii novemu Go&podarju ijJubezen in uidanost. Videlo se je, da jitn vrejo besede iz nedolžnib. in pobožnili src. Mala družbica je v spomiii na ipomemiljrTO slovesttost zložila za Zlato knj'igo in spominislko zastavo 110 Din. Kristus Kralj jim bodi plačnik, posebno še hišnemu gospodarju, iki je bil par dmi prej okraden! Najbrž se je ffied večenio molitvijio iprebrisanec utihotapil na podstrešje. Ko so vsi trdno zaspali, se je prikradel v sipalnioo, opdrl omaro ia odinesel 2 mošnji z nad 2000 Din. Mošnji sk> našli prazni v vinogradu, o tatu, ki je moral dobro poznati vsako malenkost v biši, pa ni duha me sluha. Žusem. Dne 1. aprUa t. 1. se bo potegnil zo pet novi zvon v zvordk župne ceaikve na Žusmu. Zy