jj Naročnin* $2.00 ' j| Š^^B F^fFI ŠL	^^ JMBP^J BB^	^ CLEVELANDS1CA ||
ji	^__^^^	jf^^B^fBBllB^llB^^i^«	Excellent advertising I j
I St. 94, KO, 94-___"__CLEVELAND* O. PETEK, aa. NOVEMBRA igja.	LETNIK V. i
I Mestne novice.
IV nedeljo zvečer ob 8. uri priredi v Knaipovi dvorani pevsko društvo "Lira" igro, veselico in ples. Ves dobiček gre ubogim ranjencem na Balkanu. Pri veselici nastopijo Srbi v srbskih narodnih nošah ter odigrajo nekaj krasnih komadov. Rojaki, pro-šeni ste, da se udeležite.
—»Najzadncjša poročila o balkanski vojski govore, da Avstrija komaj čaka ugodnega tre niutka, da bi poslala svojo vojsko nad junaške in zmagovite Srbe ter tako z velikansko svo-
- jo silo oplenila junaški narod njih zasluge in krvava junaštva na bojišču. Avstrija, ki podi svoje državljane iz svojih mej, Avstrija zagrizena, stara sovražnica slovanskega naroda, katerega je vedno držala v ne-vedi in zanikernosti, da se ni mogel upreti mogočni nemški gospodi, ta Avstrija bo najbrž še čutila slovanski meč na svojem hrbtu.
Clevelandski Slovenci, nikdar ne bodete imeli lepše prilike, da žrtvujete narodni davek kot v nedeljo, ko se priredi veselica, igra, petje in govori skupaj z domačo zabavo in plesom v Knausovi dvorani v korist ubogim slovanskim ranjencem na Balkanu. Pevsko društvo "Lira" je prišlo na blago misel, da priredi igro in veseli co v korist slovanskim ranjencem v nedeljo, ob 7. uri zvečer v Knausovi dvorani. Vsa čast društvu, in rojaki, kateri ne da. rujejo drugače v plemeniti namen, imajo tudi priliko, da pridejo do lepe zabave in pri tem vedo, da gre njih denar v korist — bratom, ki umirajo za svo;o domovino. Lastnik dvora, ne je isto ponudil društvu zastonj, g. Butala je obljubil svoje sodelovanje kot godbenik. Vsem srčna hvala!
■Nekaj posebnega pa bo nastop Štabov v srbski narodni noši. V naši naselbini se mudi namreč gospod M. Mar kovic, prej ymetniski igralec na kra« Ijevem gledališču v Belgradu. Njegoš krasni in umetniški nastop v srbski narodni noši, s srbsko narodno igro bo gotovo očaral vsakega Slovenca, in g. Markoviču moramo v resnici izreči najtoplejšo zahvalo za nje-gov trud. On ima obilo družino, skrbeti mu je za domače razmere, toda navdušen narodnjak hodi okoli in igra za rodno domovino, za domače ju-nake, ki prelivajo kri, da bi enkrat videli svobodne dneve! Slovenci, že nastop g. Marko-viča je vreden, da pridete vsi v dvorano!
ly - —V torek se je vršil shod v Knausovi dvorani glede nabiranja milih darov za balkanske narode. Določili so se sledeči kolektorji: Od E. 55. ceste do Addison Rd. M. Luknar in !P. Pikš, od 55. do 40. ceste Ivan Vidervol in A. Hlapše, od 40. do 30. ceste L. J. Pire in R. Perdan. Ti imajo polno pravico nabiranja darov za ranjence, imena vseh darovalcev bodo objavljena in svota poslana z izkazilom na pravo mesto. Rojaki sprejmite jih z odprtimi rokami! Pri seji je bilo navzočih več Srbov in dva Bulgara. Vsi so bili začudeni nad navdušenjem Slovencev.
•—Zadnjič smo skazali svoto $4.05 za balkanske ranjence. Odtedaj se je nabralo: Po $5 A. Grdina, po $2.25 Jos Gornik, po $1.25 Jos. Milavec, po $1. Ant. Bobek, J. Rožanc, John Princ, Hinko Bole, Jos. Žele, Math Glavič. M. Luknar, Gab. Meladinoff, Steve Savich, S. Sekkki, Joco Vučič, M. Marko-vič, Milan čurčin, M. Lotin, po 50c Al Turk, Fr. Pikš, Iv.
Bevčič, Uroš Čurcin, Herius, M. Morel, Jos. Stamfel. J. Vidervol, R. Perdan, J. Tomažič,
r2^c M. Vidrih, John šlogar, Mavsar, L. Kuznik, Neimenovan, Frances Lausche, Lazai-Curčič, Širne Pavlov, Fr. Slo-sar, L. Primožič. M. Novak, J. Bizovičar, Elsi Rožanc, Jelena Kapitanovič, M. Zorč, Fr. Majcen, A. Hlapše, po 15c J. Miš-maš, po ioc A. Sukatski, M. Bodnar. J. Žlindra, J. Petrič. Svoto $6.85 je nabral rojak Al. Turk med svojimi ljudmi v tovarni. Zadnjič izkazano $4.05, do danes nabrano $37.30. Srčna hvala vsem. Darove sprejema tudi naše uredništvo. Za Collin-wood sta pooblaščena Math In-tihar in J. Rožanc.
—V nedeljo zjutraj ob 1. uri je umrl Josip Grilc na 61. cesti, v starosti 30 let. Umrl je na-gloma, dasiravno je bolehal nad tri niesece za revmatizmoni, vendar je hodil okoli, da^i je preganjal dolgčas. V petek je šel na lov, v soboto pa na trg, zvečer se je vlegel in za večno zaspal. Pokojni Grilc je bil doma iz Stiske vasi na Gorenjskem, v Ameriki je bil 11 let. V minulem lettu je bil gostilničar, toda bolezen je zahteva la, da je prekinel ta posel. Bil ie član dr. sv. Vida K.S.K.J. in Lovskega Podp. društva. Imel je jako dostojen pogreb v torek zjutraj, veliko prijateljev ga je spremilo na pokopališke. Ranjki zapušča žalujočo udovo in 3 male otroke.
—Vodstvo javne knjižnice na vogalu St. Clair in 55. ceste nam naznanja, da ima še eno lepo sobo, katero odda za Slovence, ki se hočejo učiti angleškega jezika pod dobrim učiteljem. Samo za one, ki se šele pričnejo učiti. Za ženske in moške. Oglasite se v knjižnici.
—V soboto so se slovenski lovci vrnili in so prinesli precejšno število zajcev (???) Za-hvalujejo se farmarju Louis Erštetu, ki je pustil tem junaškim lovcem po svojem dvorišču kokoši streljati! Najbolji je bil Frank Sternisha, ki jih je z enim samim^ strelom podrl sedem, namreč kokoši j, najslabši pa je bil neki Matija, ki je sedemkrat v siromašno putko ustrelil, pa nič zadel, a pozneje so kokoš dobili mrtvo za nekim plotom. Revica se je stegnila samega strahu! Lovci so se tudi jako pritoževali, da imajo zajci preurne noge, mi pa mislimo, da imajo lovci prekratke puške 1	*
—Slovenski Sokol ima v soboto, 30. novembra v Grdinovi dvorani prav prijetno domačo zabavo. Povabljeni so vsi prijatelji Slov. Sokola, in seveda predvsem Sokoli vsi. Igrala se bo tombola za krasne dobitke, ki so ostali od sokolskega fairja med temi so dobitki, ki so vredni do $15.00. Tudi telovadilo se bo in sploh se priredi domača, neprisiljena zabava. Vsi so uljudno vabljeni.
—New Yorsko tamTmraško društvo "Lira" pod upravitelj-stvom g. Vlade Marjanoviča, svetovnega umetnika na tam-btfTi priredi svoj koncert s plesom v soboto, 23. novembra v Popovičevi dvorani, 2537 St. Clair ave.
. 'J§ rJjjg
Zadnja pomoč.
Obupani premogarji v W. Vir-
giniji streljajo s hribov na milicijo, ki je udarila na nje.
ZVEZINE ČETE?
Charlestown, \V. Va., 20. novembra. Milicija je v strahu pred štrajkarji, ki so se zatekli v gore. Ves okraj je že dolgo časa v obsednem stanju. Položaj v okolici je jako nevaren. Častniki milicije so v neprestani zvezi z generalnim adjutan-tom, ker država se boji, da nastanejo resni nemiri med pre-mogarji, V glavno mesto se je vrnil major Pratt* ki* se je izjavil. da je položaj jako resen, in <ia mu nič kaj ne vgaja mir pred viharjem. Guverner ima vso oblast v rokah. f>a les obsodi tri premogarji. ki so ustavili vlak, ki je peljal skabe na delo.
Položaj je tako resen, da se cc-lo zvezina vlada pripravlja, da pošlje oddelek vojakov v nemirne kraje. V Charlestownu se je zbrala zvezina velika porota, ki bo preiskala slučaj, v katerem se je oropal neki vlak, ki je vozil pošto Ziedinjenih držav. Danes sta zopet pripe-I ja'a d v? vlaka skabe na delo. Zastražena sta bila s kompanijo miiicije, ki je imela c?lo strojne puške c seboj.
Rochester, N. Y., 20. nov. .V.nervm Federation of Laboi ima v 'eni mestu jako burnt seje. Včeraj se je vršilo glasovanje iili naj se vodijo posli te največje jmeriške delavske organizacije še po serfajnih načelih. ali r&j se unija izreče za inuustrialno delo. Glasovalo je f0.923 gl«uov, da ostane po starem, 5029 glasov pa je bilo oa-dnnih za industriializem. Predsednika G c m per s a so večkrat osebno napadli delegatje. Pa tudi drugače je prišlo do večkratnih :oopadov. Socijalisti u> precej nočni, vendar ne morejo nikjer preglasovati drug:h dclavskM zastopnikov, ki ne marajo nič-sar slišati o socializmu.
Nekateri delegatje so prero kovali, da pcmeni ta boj vrl:'<j nevarnost za delavsko unijo, ker če med jeiavci ne bo skupnosti in edinosti, tedaj so delavci najlažji plen kapitalistov. V<e -j 1 adovedno, če bo Go".i-pers znj.ct ^voljen predsednikom.
. —Cenjene elevelandske trgovce, ki hočejo imeti v naši posebni božični številki oglas, uljudno prosimo, da nam to sporoče najzadnje do 12. de-cenubra. Na poznejše zahteve se radi obsežnosti lista ne moremo ozirati. Sprejemajo se oglasi od $1.00 naprej. Naročilo lahko izročite našemu za-j stopniku Brezovarju ali pa se oglasite osebno v uradu.
Rojake, ki hočejo poslati božično številko našega lista v staro domovino svojim prijateljem in znancem, opozarjamo, j da to storijo čimprej, najzadnje pa do 10, decembra, da se ve naprej, koliko listov je treba tiskati. Navadno se jih je vedno oglasilo do 500, toda ker imamo 1 etos izvanredno lepo božično številko, pričakujemo večja naročila, Vsaka številka velja ioc. Prinesite naslov, drugo preskrbimo mi.
1
Viljem pri carju.
I
1
Berolin, 20. nov. Nemški cesar je skrivej obiskal ruskega carja. Pogovarjala sta se o Balkanu.
Naša tiskarna je slovenska unijska tiskarna.
Krvavo klanje miruje.
Na obeli straneh to se zjedinili, da se ustavi krvavo klanje za toliko časa, dokler se ne pride do sporazuma med turško in bulgarsko vojsko. Avstrija je Srbiji jako ostro zagrozila, da pošlje nad njo svojo armado, če ne ugodi avstrijskim zahtevam.
Iz Londona se poroča, da to pričeli mohamedanci klati kristijane v Palestini. Začeli so v mestu Jafi. Ruske in francoske vojne ladije so dospele v luko, da zabranijo prelivanje krvi. Kolera strahovito razsaja med turškimi vojaki. V največji mošeji sv. Sofye v Carigradu leži 2000 Turkov, prizadetih od kolere. Ranjenci umirajo kar na cestah.
LonJon, 21. nov. Turški duhovni so tako razjarili moha-tuedansko ljudstvo, da se je bati, da padejo Turki v vseh krajih, kjer so v večini, nad kristijane in začnejo z mesarskim klanjem. Turki imenujejo "sveto vojsko", kadar koljejo kristijane. Prvo to klanje se je pripetilo v n-cstti Jaff, v Palestini.
Minilo je že več ko: en teden, ko jc vrhovni turški duhoven šejk ul Islam, dvignil zeleno zastavo preroka Mohameda in naznanil mohamedan-cem po celem svetu, da dvignejo' orožje proti "nevernikom in koljejo ter morijo kristijane, ne da bi se ozirali na starost ali spol". In temu Turki pravijo "sveta vojska."
Toda Turki so bili tako silne, poraženi in prestrašeni, da se niso mnogo zmenili za povelje svojega najvišjega duhovnega pastirja. Pač pa so se spuntali Turki v Jaffi, v Palestini. Tam se je začelo grozno klanje nad Kristijani; rusKaTcnžhrka Oleg, ki je bila zasidrana v nekem bližnjem pristanišču, je takoj dvignila sidro in odplula z vso naglico proti Jaffi. Tudi Ameri-kanci imajo ob sirskem obrežju velike interese. Od tam prihaja mnogo sadja v Ameriko, torej živi tam mnogo ameriških trgovcev, pa tudi ameriških misijonarjev deluje več v oni okolici. Seveda se nahaja tudi velika množina zidov v sveti deželi, toda vse kaže, da Turki kažejo jezo samo proti kristija-nom, Mesto Jaffa irria do 40.000 prebivalcev, med njimi 10.000 kristijanov. V mestu je osem kristijanskih cerkev in štiri sinagoge, kakor tudi francoski ter angleški hospital. Več tu-jezemskih bojnih ladij, ki so zasidrane ob Bejrutu, 150 milj od Jaffe, se je napotilo proti slednjemu mestu.
Državni oddelek v Washing-tonu poroča, da se dosedaj nobenemu Amerikancu ni kaj zalega storilo. V Solun in Kavali, kjer je mnogo Amerikancev, spoštujejo Bulgari njih lastnino.
Vojska med Turki in Bulgari je za trenutek prenehala. Topovi sedaj ne grme, pač pa se (vršijo diplomatični boji. Mogoče je, da je konec vojske že bli-jzu. Turki, Bulgari in Srbi so I ustavili sovražnosti na vseh linijah, da se pooblaščenci naroda dogovarjajo o skupnem miru.
Turki so se nekako že udali velikim zahtevam Bulgarov in drugih Balkanskih zaveznikov, ker sicer balkanska zveza ne bi dovolila Turkom premirja. Balkanci obdržijo vso okupirano zemljo, dokler se ne podpiše konečni mir. Koliko pa bo Turkom še zemlje ostalo v Evropi, je pa odvisno od dveh stvarij: Prvič od moči in vzdrž nositi Bulgarov pred Carigra dom, drugič pa, v koliko bo kolera uničila turško vojsko.
London, 18. nov. Grozno žalosten je položaj pred Carigradom. Samo vojaštvo, kamor se ozres, puške, konji, topovi, vse namešano. Ljudje ne razumejo drug drugega in nezaupno se gledajo. Skoro nikjer ne vidiš civilnega človeka. Hiše na po-
lju so zapuščene, vdrta so okna, vrata ulomljena, pohištvo leži na prostem. V Carigradu *so zaprta hišna vrata, okna ;vabita. kakor bi vladala — kuga. Siba Alaha je prišla nad Carigrad. Turški vojaki kar za trepetajo, če zaslišijo ime "Bulgari-', plaho in nezaupljivo se ozirajo drug na drugega. Mit vlada v Carigradu, toda ta mir je pred viharjem, moreč in grozeč. Vsa turška armada se plazi, teči ne more več. Dnevi in noči, polni nepopisnih muk, so zmanjšali turške čete. Pota, po katerih se umika turška armada, so posuta z mrtvimi in umirajočimi. £a zadnjimi stražami pa plava v ozračju četa krokarjev. Koder pade ranjeni vojak, se zbirajo krohotaje ter čakajo da izdihne. Psi se zbirajo po planjavah, smrad človeških trupelj jih je privabil in strašno tulenje se čuje celo noč. Na potu proti Čatalji ležt napol snedeni konji in ljudje, ki morejo biti mrtvi komaj dve uri. Ranjenci, ki imajo že puške in municijo, vidijo povsod okoli sebe to divjo zver ter streljajo na vsakega, ki se jim približa. Pogosto zadenejo svo je lastne tovariše. Vojaki, ki so zgubili podplate, korakajo bosi med svojimi ranjenci. Občudovanja vredni so turški vojaki, ki so trpeli lakoto, mraz in žejo skozi 5 dnij, pa so tako vdani. Iz njih ust ne pride pritcužba, udano uklanjajo glave ter čakajo kdaj jim pošlje Alah smrt za njih grehe nad kristijani. Kdor ne more več korakati, se vleze na tla in —■ umre.
Vendar vlada v okolici sultana optimistično mnenje. Še ne vrjamejo sultanovi svetovalci, da bodejo zmagovalci razdelili evropsko Turčijo, Turki še vedno upajo, da bodejo pobili bulgarske junake. Toda tega mnenja turške vlade ne deli tudi ljudstvo, in tudi vsa znamenja kazijo, da si Turki samo korajzo dajejo z besedami, dočini čutijo v srcih velik strah.
Pri Čorlu so se vojaki začeli samovoljno umikati. Vsled lakote se niso mogli bojevati naprej. Turški general Abdulah je hotel pešce s konjenico zadržati, toda konjeniki so se pridružili pešcem. Konečno je moral Abdulah sam izdati povelje za umikanje. Konečno je Abdulah sam bežal 7. dvema častnikoma proti Carigradu. To je pa upljivalo nesrečno na turško vojsko. Neki turški vojak je zakričal: "Bulgari gredo!" in kot bi trenil se je spustita vsa turška vojska na levem kri. lu v divji beg, katerega ni mogel nihče več ustaviti. 2e samo ime Bulgar prestraši vsakega turškega vojaka, kakor je včasih ime Turek prestrašilo Bul-gare.
London, 21. nov. Z gotovostjo se trdi. da so Bulgari zadeli na velike težave pri nadalj-nih operacij. Prvič jih ovirajo težavna pot, drugič pa velika oddaljenost od svojih krajev. Turki pravijo, da s* je kolera naselila tudi med bulgarskimi vojaki, kar je preprdčilo, da bulgari ne morejo s triumfom
v Carigrad. Tudi slovesnega vhoda v mošejo sv. Zolije ne | bo. Turki so namreč nastanili v tej cerkvi dvatisoč turških vojakov, ki so vsi zlwleli za kolero.	'	'
Razmerje nicd Avstrijo in Srbijo se je nekoliko poboljšalo. Srbija je namreč dovolila, da sme Avstrija preiskati, kako ;e bil avstrijski konzul Prohas-zak v Prizrenju zginil. Prvotno Srbija tega ni dovolila. Toda s tem še ni rečeno, da je odstranjena vsaka nevarnost za mir. Kajti Srbija še ni odrekla pristanišču ob Adrijanskem morju, in to zna povzročiti, da nastane resni konflikt z Avstrijo.
Avstrijski vojni minister je danes uradno izjavil, da ni res, da je vsa avstro-ogrska vojska mobilizirana, pač pa neče oporekati mnenju poučenih ljudij, da je pripravljenih nekaj ko-rov vojaštva.
Carigrad, 20. nov. Turški poveljnik čet pri Čatalji je bil i-menovan od sultana pooblaščencem za mirovne pogovor«? med Bulgari in Turki.
Sofia, Bulgarska, 20. nov. Bulgarske čete pred Čataljo so dobile povelje mirovati z oro« žjem, in samo braniti one pozicije, katere so že vzeli. Vrše se mirovna pogajanja.
Dunajj), 20. nov. Avstrijska vlada je poslala Srbiji jako o-stro pismo, v katerem se zahteva natančen odgovor na vsa avstrijska vprašanja. To pismo je pisano zelo grozilno in je, da Srbe prestraši. Srbi seveda ne dajo mnogo za avstrijske grožnje. Pismo se glasi proti koncu: "Ako diplomatični pogovori ne bodejo izdali niče-ar, tedaj smo pripravljeni z vojaško silo iztisniti odgovor od vaše (srbske) vlad?, da dobimo povoljen odgovor." Stari cesar Franc Josip je bil silno ezen nad Srbe.
Budimpešta, 20. nov. Srbska vlada je dovolila, da obiščeta dva avstrijska uradnika mesto Prizrend, da se tam na lastne oči prepričata, če je resnica to, kar je avstrijski konzul poročal svoji vladi o grozodejstvih Srbije. Ta korak srbske vlade se povsod odobrava, ker iz njega odseva pravicoljubnost in prijaznost Srbije.
o . ■ •
Časnikarski poročevalec.
ColunVbus, O., 20. nov. Neki tukajnšni časnikarski poročevalec se je dal zapreti v ječo. Tu je slišal načrt, da hočejo vsi jetniki mahoma pobegniti. Prežagali so omrežje glavnih vrat in celic. Reporterja so še ob pravem času spustili, da je ta načrt naznanil oblastem, ki so ob pravem času nastopile.
-o-
Wilson ne dobi penzijona. •
New Y«ork, 20. nov. Guverner Wilson je zaprosil odbor vseučilišča Princeton, da mu orlkaže pokojnino, ko nastopi predsedništvo. Odbor je pa to prošnjo Wilsona zavrgel Wilson bi moral dobiti pokojnino kot profesor rta vseučilišču. ..
Delavske pijavke.1
Jako zanimiv slučaj, kako zna* jo nekateri zdravniki in advokati pritiskati na re-nega delavca.
PONESREČENI DELAVEC
Cleveland, O. Kno leto nazaj je neki avtomobil od The Winton Motor Car Co. povozil najstarejšega sina Karola Kin-kopfa, ki stanuje na 32. cesti. Avtomobil mu je zlomil eno nogo. Oče je tožil kompanijo za $3500 odškodnine in je od sodnika tudi dobil omenjeno odškodnino. Toda komaj je delavec je dobil odškodnino, so ze planile pijavke po njem in zahtevale za sebe denar. Tožbo proti Kinkopfu j? vložil neki advokat in sicer za $1.400 in dr. Schmoldt /a $1.500.00. In zakaj je dr. Schmoldt zahteval od siromašnega delavca $1500? Naredil je majhno operacijo, in sicer tedaj, ko je bila noga že skoro popolnoma dobra, ker jo je pred njim neki drugi zdravnik operiral in računal za vse delo samo $75.00. Operacija je bila dobro izvrstna. Schmoldt je pa dejal, da ni, nakar je on nogo operiral in še slabše naredil kot je bilo prej. Operacija ni trajala več kot petnajst minut in za ta čas je doktor Schmoldt zahteval naravnost ogromno svoto $1500. Toliko se ne plača nobenemu zdravniku, ki bi operiral v 15 minutah samega ruskega carja, toda toliko se je zahtevalo od siromašnega delavca!!! 28. in 29. oktobra se je vršila raditega sodhiJHca obravnava pred sodnikom Foranom na Common Pleas Court, in omenjeni dr. Schmoldt je dobil zahtevano | svoto, namreč $1500, takorekoč zastonj. Tako se deli danes pravica delavcem! Kadar bi imeli dobiti kak cent odškod- \ nine za svoje bolečine in srage, tedaj pa pridejo odvetniki in zdravniki in mu odvzemo vse. , Kaj hoče delavec z ostalo svo~ to denarja? Sin ima še vedno pokvarjeno nogo. Kakor rečeno je dobil od avtomobil kompani-je $3500, od tega je vzel odvetnik $1400, zdravnik pa $1500. Delavcu pa, ki trpi, pa ostane bornih $fioo!!! In taka pravica it dandanes deli delavcu?!
Dr. Schmoldt je tudi zdravnik pri nekem slovenskem društvu. To društvo je dolino, da se samo prepriča o tem grdem slučaju ter tudi po posledicah« ravna. Delavec ima že itak majhno plačo, da komaj shaja, a-še njegove zadnje denarje mu pobirajo nikdar siti ljudje. Mi- | slimo, da bo to marsikaterega streznilo. Za resničnost tega poročila pa garantira družina
Kinkopf.
*
I
t 'H
Listnica uredništva.
Rojake opozarjamo na dopis elevelandskih štrajkarjev pri Cyclone Fence, nadalje na dopis dev. odjemalcev pri trgovcih.
Vsi dopisi, ki niso priobčeni danes, pridejo prihodnjič da vrsto.
DENARJE V STARO OOMOVINO pošiljamo:
50 kron	..........sa	$ 10.3»
100 kron.......... ia	20.4t
200 kron.......... za	10.80
400 kron	.......... za	81.W
500 kron	.......... za	102.00
1000 kron	..........za	203.50
2000 kron	.......... ia	406.00
5000 kron	.......... »a	1015.00
Poitarlna je vitata pri t ah avotah. Doma a« nakazana avota popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka.
Naie denarna poilljatv* IzplačiiJa c. kr. poštni hranilni urad v 11 do
Denarja nam poalati Je najprillčneja do 850.00 v gotovini v priporočenem ali regiatriranem piemu, večje zna* ake po Domeetlc Poeta I Money Order ali pa New York Bank Draft
82 Cortlandt ^t.. N^ Y0hT n. Y.
Cleyelandsm Amerika.
IZHAJA V TOREK IN PETEK.
NAROČNINA:
Zrn Cleveland po poiti.................. $2.50
PoHBunc itevilke po 3 coni«.
Dopisi brti podpisa in oicbnoili h ne »prejemajo
Vsa pi*mu, dopisi in denar na j *r
CLEVELANDSKA AMERIKA,
•lift ST. CLAIR AVE. N. E. 8 __CLEVELAND, O._
EDWARD KALISH, Publisher. LOUIS J. PIRC. Editor..
ISSUED TUESDAYS ANI) FRIDAYS.
Kca«l by l.'.OUO Blovcnlnti« iKrnlnrm) In the City« (Clcrel.ntl and eltewhfrc, Ad-er-ttalng rutci on rcquent.	»
TEL.. CUY. PRINCETON 169
Bate red ■■ scc^nd-cl*«« matter Junuurr 8th 1B09, at the pout office at Cleveland, O. trader the Act or M arch 8,1870.	1
No. 94 Fri. Nov. 22' 12 Vol. V.
Bp*''' 1	---
I 1' ' \
Delavec - človek.
E . .	i
V listih, ki gotovo niso delavski, beremo o dobrih delih in dobrih delavskih časih, dasi
f moramo sami videti, da plača bas ni sijajna, da je dela sicer dovolj, da je draginja še večja, toda plače v resnici — stare. Nadalje beremo veliko o člo-veski pravici, kako sigurno via- ^ da svet, beremo o svobodi, ki v ; je skupna last vseh Zemljanov, J,1 dasi dobro vemo, da jo ima sa- j I mo nekaj ljudij popolnoma v
oblasti. Z eno besedo: Velika ^ , je razlika medtem, kaj se go* " vori in piše, in med tem, kaj j" p, !§c y resnici dogaja na svetu. ^ Mnogokrat smo že pisali o ^ I Strajkarjih v Massadiussetts N
;afi o premogarskih štrajkih v I West Virglniji, kjer je tudi do-volj slovenskih trpinov. Ne mi £■ ne iskoro dan, .da se ne bi po- . ' ročalo o novih grozodejstvih sl kompanijskih priganjačev.
Guverner West Virginije, /( Glasscock, se šteje naprednja-kom in zagovornikom takozva- |>! nega "plain people", V West J] Virginiji spi danes 4000 premo- [ garjev pod milim nebom, ker ' so jih kompanije pregnale iz njih stanovanj. V West Virgi- st niji vlada že skoro nad pol le- 'K ta obsedno stanje, vojaki ima- m jo nabasane puške in nabru- ™ Jene bajonete. Cemu vse to? \ •Kaj državo briga, kaj zahte- Cl. vajo delavci od kompanistov, »dokler ne pride do prelivanja krvi? Premogarji tam se bori- j\ jo najbolj primitivne svoje M pravice, katere jim kompanije m odrekajo, toda država delavca v njegovi zahtevi ne podpira, pač pa podpira kompanista s tem, da mu pošljejo,tisoče dobro naloženih pušk — delavcem v hrano za smrt !
Poglejmo okoli sebe. Otokro zujejo nas krasne hiše, bogate palače, katerih vrhovi se dvigajo visoko gori pod nebo, da jim skoro ne moremo videti do konca. Poleg nas drve poulične železnice, nad nami, pod nami, v vozovih sede ljudje, ki žele, da pridejo čimprej iz ene ulice v drugo.
Silni ropot velikanskih strojev v tovarni nas skoro oglu-šuje, dim iz velikih in orjaških dimnikov nam seda na pljuča, no saj iz teh pljuč pride vse, kar potrebujemo za življenje.
Danes moremo iz najbolj oddaljenega mesta brzojaviti svojim dragim o našem uspehu, našo nepričakovano nesrečo, našo žalost, vse, vse, in to za malo svoto denarja. Po telefonih govorimo s prijatelji, ki so daleč od nas. naročujemo blago, govorimo važne pogovore, s čimur si prihranijo obilo denarja. Iz vsega tega sledi, da je človeški rod zadnjih sto let silno napredoval, in da še vedno napreduje. In ko tako človek o vsem tem velikanskem napredku premišljuje, mu pride v misel nehote sledeče vprašanje: "Kdo je vse to naredil?"
Ta velikanski svet, kot ga imamo danes, vse je naredil oni stvor, zamazani blatni, črni
Lljenje. Poleg teh velikanskih izumov je marsikateri delavec umrl, za vedno se poslovil
od nas. Ves današnji napre-
X) dek ste naredile samo dve sile: U111 in delavec. Um je za svoj; >0 lazvoj še precej drago plačan,' d oči m delavske srage, ki so iz-' ,|0 vedle in* uresničile um, te pa1 — dobivajo toliko, tla živijo, daj ne uiiiro, a delavsko truplo se,
ceni danes manj kot kadaver;
^ 1 •	1	1
zadnjega osla.
Ali ni to grozna krivica delav-i ~ ceni. njegovi časti, njegovemu človečanstvu, njegovemu člo-j s. veškemu ponosu? Ali ni to sra-l ^ mota v stoletju napredka, v sto-r- letju prave svobode?
(Delavstvo si prizadeva, da si zboljsa svoj položaj., da si otr-ne kri. ki jo daje za napredek, ;n dolžnost v-eh je, da se dela j skupno za napredek onega, ki : _ je danes pozabljen na svetu —• , J ?a delavca — človeka! In ko- : nečna zmaga mora priti.
I
-0--I
Poslana od št raj- j karjev.
d
_	J
i
Poslano od slovenskih štrajkar- € jev pri Cyclone Woven r 1 Wire Fence Co. na ^ i	55. cesti.	3
\ Cenjeni čitatelji! Gotovo so 1
vsakemu nekoliko znane da-' nasilje delavske razmere. Če' pomislimo kaj na današnjo dra ' ginjo, mora delavec gledati na 1 ' vsak cent, kam ga obrne, da mu ne zmanjka za vsakdanji s, kruli. Ni čuda, da postanemo ^ delavci nezadovoljni s tem, da " samo delamo, pač pa hočemo tudi živeti. Delo ni vse, od dela se človek ne more najesti, tre- ^ ba nam je obleke, stanovanja jn P hrane za nas in naše družine. ) Ker pa pri današnjih nizkih J? plačah ni mogoče živeti, je tre-l>a poiskati drugih potov, da ^ si zboljšamo naš položaj. Ka- v ko in kdaj naj zahtevamo boljše razmere? Gotovo ne posa- „ mezno, pač pa se moramo združiti v organizaciji. Mi slo- r( venski delavci smo šli na štrajk s, pri gori imenovani tovarni, za- n htevali smo povišanje plače za n deset procentov. Nas je 41 po ^ številu, in vsi do zadnjega srno ^ Slovenci. Ker smo videli, da štrajk brez organizacije nima a| pomena, da delavec brez orga- zl nizacije je kakor otrok brez 7A matere, zato smo soglasno te sklenili da stopimo v organiza- q cijo I. W. W. Ker pa ta orga a. nitzacija nima denarja na razpolago, smo prisiljeni, da se obrnemo do naših rojakov, da bi nam pomagali po svoji moči, posebno se obračamo na vsa slovenska društva po celih zdnuženih državah. Upamo in se že naprej zahvalujemo za vsak najmanjši dar.
Velikansko je bilo navdušen-•je za štrajk prvi dan in cel prvi teden smo se še dobro držali, misleč, da bo tega kmalu konec, sedaj pa, ko se je štrajk zavlekel že skoro en mesec, nI čuda. da so postali eni že bolj mrtvi ter obupujejo, da iz te-s?a ne bo nič, traja predolgo, in tako eden druzemu podirajo srce. ker vidijo, da je družba najela par profesijonelnih stav* colomilcev, da izzivajo mirne delavce pred tovarno. 'Prijate-ji delavci, pomislite, da štrajk se ne dobi kat tako v enem dnevu, pa je vsega konec. Bili so večji štrajki in bolj na prepadu, pa so bili še dobljeni. Pomislite. da so lastniki tovaren pripravljeni poslužiti se vseh nedopustnih sredstev proti nam.'"samo da bi nas in našo organizacijo razkopali. In ko vidijo, da to ni mogoče, potem se šele vdajo. Zato ni treba obupati, držimo skupaj vsi kot jeden, le na ta način bo zmaga naša. Konečno poživljam vse slovenske delavce, ki žele kakega pojasnila o naši organizaciji. naj pridejo v Kogojevo dvorano na 6006 St. Clair ave! Seje se vrše vsak dan od 7. do 9. ure zvečer.
Strajkarski odbor.
——o-
Pod orožje.
Washington, 17. nov. Grška vlada je izdala oklic na vse one može, ki so služili leta 1896, 1807, 1898 pri vojakih, da pri-c^o nemudoma pod orožje, i^anajst tisoč Grkov je že za-
n_. .
"	Dopisi
j.
ii ,
Claridge, Pa Vidim, da se malokdo oglasi iz nase letp« >j I slovenske naselbine, zato pa poišče m jaz črnilo in pero, da i napišem par vrstic: Delo gre a j tukaj dobro, ker delamo s pol-aino paro. Na društvenem polj>u e,se tudi vse živahno giblje, le >r jžalibog, da smo pred kratkim izgubili društvenega priljubljen
-	nega brata Ignac Kladnikn. u Večkrat se nam je dozdevalo, >-jda ni | j i* i pravem umu, in mese-i-i ca julija je pa ponoči naenkrat >- vstal i7. postelje in se ni več
vrnil. Društva so ga iskala po »i časopisih in sami smo ga is-
-	kali osebno po bolnišnicah in norišnicah, toda ga nismo mo-
a gli najti. 13. oktobra pa je pri-i šlo pismo od avstrijskega kon-
-	zula iz Pittsburga, v katerem
-	se je poročalo, da se jt našel mrtev človek blizu železniške postaje Robin. Pri njemu so bile dvoje knjižice, dva društvena znaka in vse drugo je kazalo, da je l>-il nesrečnež ud S.N.P.J. in dr. sv. Barbare, št. 20 v Claridge, Pa. Takoj smo sklicali izvanredno sejo društva • in poslali od vsakega društva '
■ enega moža do konzula in ko-T ronerja kakor tudi do pogrebni- 1 ka. in tako je prišla udova do ! svoje pravice za smrtnino. Glej- r ( te, kako društvo skrbi za svoje M , brate! Dolžnost je vsakega sir , poiska t i dobro društvo, da je r preskrbljen, kajti kdo ve, kje P njega dohiti nesreča.	1
V prijetne vezi zakonskega f stanu sta se zvezala g. Ivan F Srebrnjak, priljubljeni društve-P ni brat in gdč. Ermina Recher. f Želimo jima vso srečo.	1
Vam, čitateljem tega lista pa 11 želim in voščim vesele božične M* praznike, da bi jih zdravi in 8 veseli praznovali v sredini svo- ® je družine, tebi ljubljeni naš v Ust pa želim mnogo naročnikov po vseh Zjedinjlenih državah.	A. R. naročnik. J
Cleveland, O. Cenjeno uredništvo. Govorilo se je, da bodejo slabi časi, če bo Wood-row Wilson za "kralja" v naši k svobodni državi, toda sedaj se s nam obetajo že drugi časi pri s; nas v Clevelandu. Vsakdo je h bral razglas elevelandskih tr- S govcev, ki žugajo, da plačaj v n 14. dnevih, da dobiš procente e ali zaželjeni kredit, če te pa r< zadenejo okoliščine, da nisi j< zmožen plačati v 14 dnevih, po- S tem si pa izključen iz trgovine, p Obrni se kamor hočeš, povsod " dobiš samo za gotov gr°š- To imamo sedaj za naše "stemp se". Nekateri so dobili že cele "konarja". Dragi odjemalci, vprašali bi vas, ali nismo mi ravno tako Slovenci kakor trgovci. Sedaj si lahko pomislf-1110, koliko se piše svoji k svojim, ne hodite k Judu. Dragi čitatelj, ali moraš iti še z mirnim srcem ktipit ali naročit kako stvar, ne da bi se bal, da tri odrečejo kredit? Saj veste, da dosti se ne zasluži, a brez dela nt je I a, in sedaj bodemo nosili vsake 14 dnij trgovcem, kar bodemo zaslužili. Mogoče ne bo ravno prav za urednika, ker tako pišemo, pa naj končamo in se še priodnjič več pomenimo,, ko bodemo hodili živež kupovati, da procente dobimo. Slovenskim trgovcem pa rečemo, da svoji k svojim ne more dolgo iti naprej, če se bo naj-prvo svoje pritiskalo. — Josip Vogelnik, Anton Zagore, B. Jurca, slovenski odjemalci.
(Opomba ured. Kakor zna no, so cleveTftivdski slovenski trgovci priobčili notico občinstvu glede točnejšega plačevanj ja blaga, ki se jemlje na kredit v posameznih trgovinah. Trgo-ci sami najbolje vedo, če bodejo tako shajali ali ne. To pripustimo njim samim. Toda omenjena notica trgovcev na-11 pram odjemalcem je zadela v sršenovo gnezdo. Mi smo dojili nad 15 dopisov z več pod-1 pisi, in vsakdo jako obsoja ta corak. Da ustrežemo tudi občinstvu. moramo tudi njih dopise priobčiti. Sicer pa mi mi-; slimo tako: Trgovci gotovo ne j bodejo taki, da bi komu, ki ne j more plačati radi bolezni aH j kakega duzega važnega vzro-ca, kar ves kredit ustavili. Tudi njih stari odjemalci se radi-tega ne bodejo čutili razžaljene, pač pa, kakor smo slišali,
I	'
tem mestu, danes v onem, ki
zginejo čez noč, popintivši povsod dolg. Vsak pa ve, da ni-
3e hče rad ne zgubi denarja. Upa-
p8 1110 pa, da stvar pride v red. Od 32 trgovcev pa pričakujemo na-ja tančnejšega pojasnila, ker koli-re kor mi vemo, so ljudje precej I razburjeni. Želeti je torej, da j,u se uredi vse tako, da bo vladale Na splošna zadovoljnost.) m Ravenna, Mich. Cenjeni g. eJ urednik. Prosim priobčite mo-^ jih par vrstic v cenjenem listu q Cl. Amerika. Vreme imamo le-e I po kakor spomladi, letina je lt uspela dobro, farmarji posprav-ljajo poljske pridelka eni pa l0 že orjejo za pomlad. Posebno s Uo obrodila jabolka, farmarji n jih pustijo kar pobirati zastonj, 5 Iker jih ne morejo v denar spra-j Iviti, in tudi čas jim ne pripu-j šča, Tudi jaz sem dobil sto A bušljev jabolk brezplačno.
Rojakom, ki se zanimajo za e farme, naznanim, da je sedaj 0 še čas, da si zemljo ogledajo, j J ker je lepo vreme. Kdor misli e na spomlad seliti, je bolje, da j pride sedaj pogledal. Zemlja je t tukaj posebno dobra, na rav-
0	nem, brez kamenja, podnebje h a je zdravo, kakor t>udi najbolj- ; a ša pitna voda. Tukaj rastejo I
vsi poljski pridelki. Cena zem- j Jljfje tukaj $ro do $15 aker, in h 3 se kupi 40 akrov skupaj, in si-1 s Icer naravnost od farmerja nan • lahke pogoje, lahko se zbere 1 j taka zemlja, da ni treba dosti I J čistiti, tako da je. v kratkem j J več akrov pripravljenih za ora- J
nje. Ta zemlja se nahaja od t postaje Moorland kake dobre [ , pol ure, šola je sedaj v bližini. L . Tukaj je tudi več farmarjev, ki L se pečajo z mlekarstvom, ker L imamo tovarno za izdelovanje £ masla. Kdor rojakov hoče pa L . kaj bolj podrobno zvediti, naj p se pa obrne na mene. John L Schneider, R. D. Route 4. Ra- L venna, Mic.	L
e	la
p
Lopovska Avstrija, k
v
--r
. v
Večjih intrigantov ni nikjer Uj kakor so avstrijski1 Nemci, av- ■ strijski miniiitri in avstrijski ce- n sarski dvor. Avstrija se ima za- -g hvaliti za svoj obstanek samo . Slovanom, nobenemu druzemu /S ne. Slovani jo držijo v vrsti N evropskih velesil, Slovani so ji I ^ rešili južne meje, Slovani ji da- » jejo najboljši vojni materijal, C Slovani so vedno stali vedno ^ prvi v vseh bitkah, ki jih je f1 vodila Avstrija. Toda z umetno \ silo, s skrajno nasilnostjo, hu- ® dobijo in zvijačo neti Avstrija I med Slovani prepir, ker le na | ta način more še ostati v svo- X jih gnjilih vezeh, le na ta način J preprečiti, da ne razpade na ' drobne kose.	G
Svojo posebno pozornost je * obračala Avstrija vedno jugu, f J tam kjer se začenja Balkan. \g Pravi, da ima na Balkanu na-rodne in naravne pravice, ki ji J> gredo po milosti božji. Leta (jj 1878 je poslala svoje vojake v > Bosno in Hercegovino, da "0s1-k> vobodr' omenjeni deželi tur- -škega jarma, da upelije kulturo, s kakor se je sama izjavila. Pod / to pretvezo se je polastila o- U menjenih pokrajin. Toda Av- Lg strija je imela tedaj druge na- VJ mene. Videla je, da soseda Sr- m bija ni dovolj močna, pač pa uj da se pripravlja na boj Ce bi ^ Avstrija tedaj čakala,' tedaj bi |j> lahko tudi Srbi zasedli Bosno p in Hercegovino, kateri deželi pripadate njim po vsej pravici. Toda kaj je Avstrija do danes U naredila v Bosni? Prebivalstvo (fj je ravno tako' siromašno kot ^ prej. Kulture je ravno toliko jU kot pod Turkom, nasilja od Ki strani vlade je pa še več kot ^ pod Turkom. V Bosni je nekaj p nad 500 učiteljev, toda 2000 O orožnikov. Vojaška vlada je še ^
1	vedno v Sarajevu, ljudstvo ni- /j ma druge pravice kot da en- VJ krat na leto izvoli deželne po- tfj slance, katere pa vlada potem, k ko se zberejo k posvetovanju, K
I takoj spodi domov. Vse kar je VJ boljših mest in uradov, je zase- V jdeno z Nemci in Mažari, ves T denar imajo v rokah Mažari, fi ljudstvo, siromašno in pripro* j sto je na milost in nemilost pre- fl pttščeno oholim tujcem, ki kra- N dejo ljudem vse, kar imajo. M I To je tista slavna avstrijska 1 j kultura in plemeniti a-vstrijski Ig nameni, ki povsod pokradejo ^
)- dmi lahko vlada.
i- takoj po okupaciji je začela
1- avstrijska vlada intrigirati v d Belgradu, glavnem mestu Sr-1- bije. Neprestano so plačani av-i- strijski agentje provokatenji
1 j vznemirjali ljudi, jih razdva-a jili med sdboj, in konečno je i- prišlo do tega, da je srbski narod ubil svojega kralja in kra-f. Ijico. Srbski listi so edini v 1- tem, da je to-bilo delo Avstri-u je, ker je kralja tako vzgojila, i- tako zapeljevala, da seje izne-e veril svojemu narodu, katere-
-	mu konečno ni preostajalo dru-a zega kot da šiloma odstrani 3 svojega vladarja, ki je zapeljan i od podšuntanih ljudij, delal v , pogubo naroda.
Pa so se kmalu odprle oČr
-	tudi Srbom. Začeli so se tes-3 ne je med seboj organizirati,
narodna zavest se je rodila v 1 srcu najbolj preprostega roja-j ka, tako da se je čul po celi , Srbiji klic edinstva in sloge i ter moči. Avstrija se je tega 1 zopet ustrašila ter je zaprla ; svoje meje proti Srbiji, da broi
-	niso mogli več uvažati svoje-: ga mesa v Avstrijo. -Mislili so
-	avstrijski lopovi na Dunaju, da » bodejo tako'Srbe Jzstradali ter
prisilili do pasje pokorščine napram Dunaju. Pa zmotili so se. Avstrija je zopet ugriznila v kislo jabolko, in je bila konečno prisiljena, da je odprla svoje meje proti Srbiji, ker je imela sama več škode kot Srbija.
iPa to še niso vse avstrijske intrige. Avstrija je po svojih agentih znala vedno prav izvrstno čuvati, da se balkanske države niso medseboj združile ter stopile v eno zvezo za skiupni namen. Dokazovala je, Bolgarom, da nimajo ničesai skupnega s Srbi, da Srbi hre-* penijo po njih ozemlju in skri-vej proti njim intrigirajo. Pa laž ne more konečno zmagati, pač pa resnica. Odprle so se oči tudi Bolgarom, stopili so v zvezo s Srbi, pristopili so Črnogorci, in kot naravni zavezniki so postali tudf Grki. Tako se je strnila skupaj vojaška moč nad 600.000 rzvežba-nih vojakov, ki so zagroziTi, da Balkan spada Balka.ncenT, da
____^^zzzr^riZTirrzizzizrrrzz—___ ———-—------------------I
Vsem naSitn starim odjemalcem in prijateljem naznanjava, da sva nakupila najboliega žlahtnega grozdja ter da bodeva iranla v zalogi pristno domače vino.
Rudeče vino iz Concord grozdja, Belo vino Kiegar* in Ktttavba, Belo vino Delavare, Salen in kalifornijski rizling.
John Jerše & Mihael Jalovec
6424 spilker ave., cleveland, ohio
J* S. Jablonski,
MM SLOVENSKI im FOTOGRAF.
IpifflRi 6122 ST. CLAIR AVE. N. E.
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj.' Vse delo je garantirano.
CORK TIP
BPMItlGARETTES
Kvaliteta, ki zadovolji najbolj kritičnega kadile m	Narejene iz najboljega turškega tobaka
«	za vse kadilce.
lepa
SATENASTA DARILA.	/
kraljev, Indijancev	j
in narodnih zastav v~~~7
v TMkS ikatljici
r ^fito	j
10 «1 5c. I	•
PRODAJAJO vm PRODAJALNE S K ^	^ARFI^S
Kupite IkfctUo. ki bo pre- H ffi" ^ "A	_ Jj
prKala. Saten«.ti pti« In ct»«v ^ ^	j|
P. LORILLARO CO.
Cjudska hrana.
V zadhjih letih so zdravniki posvečali največjo paznostr vprašanju, kako naj se hrani truplo od; mladinskih let do starosti. Strinjajo se v tem, da se lahko prepreči mnogo boleznij in tudi ozdravi, če dobiva truplo pravo hrano. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Potrebno je samo, da izberete hrano, ki vam ugaja, in da s poskusom določite, koliko hrane potrebujete. Ce je apetit slabi ali prebava počasna; rabite
Trinerjevo Ameriško
GRENKO YIN0. m
To znano, zdravilo daje moč oslabelim organom pri prebavljanju in uravna njih delbi Očisti prebavljalne organe in jih naredi močne in čiste. To zdra>-vilo priporočamo^, če imate
j 1
zaprtje,
bolečine in krče, neprebavnost,
(S^g^j	glavobol,
■ bledAMt in ^^
Ce ne more spat),
z guba apetita, nerazpoloženo«! po jedi.
Trinerjevo ameriško grenko vino se naj rabi kakor hitro zapazite najmanjši nered pri prebavljanju. Dajte to zdravilo deklicam in ženskam, ki imajo hrbtno bolezen ali glavobol, ki so nervozne, revmatične in slabe. Dajte to zdravilo onim, ki potrbujejo moči. Po lekarnah.
JOSIP TRINER,
Importer in exporter.
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL
j Slovenska Dobrodelna Zveza
Ustanovljena 13. I.ŽSŽpl Glasni sedež: novembra 1910.	Cleveland, O.
Predsednik: JOHN GORNIK,, 6106 St. Clair Avenue. Podpredsednik: MARTIN COLARIC, 1188 E. 61et St Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1243 E. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 1284 East 55th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spllker Avenue.	r
Nadzorniki: ANTON OfiTIR, 6030 St. Clair Ave.; PRANK tORIC, 1366 East 66th St.; MIHAEL WINTER, 6030 St Clair Avenue. JOHN MAJZELJ, 6128 GlaaB Avenue. Poretnlkl: ANT. AHCIN, 6218 St. Clair Ave.; FR. ŽIBERT, 6124 Glasa Ave. ' Pooblaidenec: ANTON GRD1NA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SELISKAR, 6127 SL Clair Avenue. Val doptei ln druge uradne stvari, naj se pošiljajo na glavnega tajnika, M'-	denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika.
Zvesino glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA"
Avstrijci nimajo tam ničesar iskati, da Turek mora iz Evrope.
Dunaj in Berolin sta se smejala tem grožnjam. Na Dunaju so očitno govorili loposki Svatbi in lopovski avstrijski uradniki, da ušici Srbi še sebe ne morejo krotiti, pa se drznejo nad Turka! Norčevali so se iz Balkancev kot iz ljudij najnižje vrste. Vendar je Berolinu in Dunaju kmalu zmanjkalo »ape. Srbske in bolgarske čete so se borile tako hrabro, napredovale so tako dosledno in s takim junaštvom, kot se avstrijskemu dvoru, avstrijskim vojakom še nikdar niti sanjalo ni. To pa raditega, ker Srbi, Bolgari in Črnogorci niso šli v boj iskat osebnih interesov, kakor išče Avstrija, kadar se oboroauje, pač pa ker ta narod ve, da se bori za svobodo, za svojo staro zemljo, za sv^je stare pravice. Mesto za mestom je padalo, prebivalstvo teh osvobodenih mest je hitelo zmagovalcem nasproti, povsod so jih sprejemali z največjo gostoljubnostjo. Saj vendar pri« haja srbska in bolgarska armada med svoje ljudi, med svoje ljudi, med svoje rojake, ki so doslej tičali pod turškim jarmom, kamor jih je deloma tudi Avstrija uklenila s svojo politiko.
Avstrija kar kipi jeze, ker se je % Srbom posrečil njih bojni poHod. Zaloga njenih intrig se je spraznila, prav nič več ne vedo lopovi, kako bi Srbiji preprečili nadaljne zmage. Enkrat so že zarožljali z orožjem, toda Srbi so jim takoj odgovorili, da je Avstrija pustila vsako misel na vojsko. V Pragi so se vršile velikanske demonstra. ctje proti temu, da bi Avstrija pošiljala slovanske vojake na jug proti Srbom. Teh demonstracij se je Avstrija ustrašila. Ne v,e, komu bi zaupala Stari, blizu groba stoječi France je bil v torek tako jezen, da je s H pestjo tolkel po mizi in kričal: '"Mi hočemo mir, toda mira ne damo za nobeno ceno!"
Srbija hoče dobiti pristanišče ob Jadranskem moi^i. Srbija je upravičena do tega, prvič s * svojo vojno slavo, drugič ker je najbližja Jadranskega morju. Junaštvo "vsakdo občuduje, in kar bo Srbija dobila, bo dobila s krvjo svojih sinov, ki gredo v smrt vsak dan zh svo jo domovino. Avstrija pa, ki niti ganila ni z mezincem, pa hoče imeti sama za sebe isto ozemlje, za katerega so Srbi prelivali svojo kril Sramota in škandal, da bi Avstrija s pomočjo srbske krvi se obogatila!
Toda nova sila na Balkanu bo znala uničiti avstrijske intrige. Srbi so kratkomalo zapodili avstrijske priliznence, ki so se pritšli pogajati s Srbi. Cr-nogorski kralj Nikola je pokazal avstrijskemu poslaniku vrata. Iz tega se vidi, da imajo Balkanci zavest, kakor še nikdar prej, ter da se stare in gnjile Avstrije, kjer imajo sa* mo Nemci svoje pravice, prav nič ne bojijo !Pač pa se zna zgoditi, da dobi tudi Avstrija zasluženo plačilo, ker brska in dreza v ogenj, katerega ni ona zakurila, da bi pekla kostanje v njem. Pomniti je tre<ba, da je polovica avstrijske vojske napravljena s Slovani, da Slovani, tako tepeni in ponižani v Avstriji, ne bodejo streljali in morili brate po rodu. Stari topovski gTešniki na Dunaju pa bodejo prejkoslej obžalovali svo- '
je intrige na Balkanu. , -
naDrodai? Ali b/*radi orodalP * i
Vojna na Balkanu.
Mesto treh mesecev tri dnij.
Zavzetje Lozengrada, (turško Kirk Kilise) je dogodek, ki ostane trajno zapisan v zgodovini, in osvojitev te trdnjave bo pričala vedno o junaštvu Bulgarov. Svet se ne more načuditi, kako je bilo mogoče zavzeti trdnjavo v treh dneh, o kateri je rekel nemški general von der Goltz, da bi jo cela nerruška armada morala oblegati tri mesece.
Lozengrad je imel najmodernejše utrdbe. Tri največje so zidali nemški inženirji in sicer tako, kakor zahteva najnovejša vojaška veda. Dozdevale so se sploh nepremagljive. Trdnjave so bile oborožene s kakimi ioo topovi. Poleg tega je bilo še dve vrsti manjših utrdb, forti, okoipi, kule in nasipi, vse oboroženo s poljskimi topovi. Vrhu vsega pa ima mesto po naravi tako lego, da se je lahko 'braniti.
Trije napadi. Dva odbita.
Kurdi.
Skoro noro podjetje se je zdelo — tako pripoveduje neki . očividec — napasti višave utrjene, zaraščene z vinogradi in zastražene z izvrstnimi strelci, i Toda Bolgari so vedeli, kaj ho-; čejo. Brez ozirov so napadli.
Sprejel pa jih je tak ogenj pušk . in topov, da so bili vrženi nazaj. Proti večeru so že drugič začeli napad. Zopet so se morali umakniti. Najhuje so se , borili na turški strani Kurdi. , Tatari in druga divja ljudstva, ki so jih Turki pripeljali v boj proti kristijanom. Ti divjaki so , tudi prav po mohamedansko delali z ranjenci. Ko so se morali Bolgari umakniti, planili so -Kurdi na ranjence, iztaknili jim oči, odrezali nosove, ušesa in mnogim prerezali trebuhe.
Tretji napad. Osvojitev vino-■ gradov. Bulgarska junaštva.
Ni čuda, da so taka grozodejstva razljutila Bolgare. Napadli so tretjič in takrat s tako silo, da je morala pasti odločitev. Bilo je grozno klanje, bo-renje moža z možem v vinogradih, ki so čuvali doslej branilce pred bolgarskimi napadi. Noži, kopita pušk, tartarski biči, pesti in slednjič zobje so služili braniteljem, da so ovirali napredujočega napadalca. Našli so mnogo Bolgarov s pregriznjenim grlom. Mnogo so jih nataknili na kole. Popisati se to klanje sploh ne da.
Toda Bolgarov ni ustavilo nič več. S strašnim navalom na vinograde in kasneje na utrdbe so pokazali, da 400 letno suženjstvo pod turškim jarmom ni izčrpalo njihovih mo-čij, ampak da se je njihovo navdušenje, njih moč le še pomnožila. Ta zmaga priča o nad« človeškem bojevanju, je nekako čudo v vrsti drugih zmag. Vojska, ki ji poveljuje general Dimitrijev, eden najdrznejših in najizobratženejših generalov, je kakor leteča kolona; nič je ne ustavi. Dasi je bilo vojaštvo ž?jno in lačno, niso zato napadi prav nič prenehali. Ko je bil odbit eden, začel se je drugi.
1
Zaprti župan.
Little Falls, N. Y., 17. nov. , Tukajšnja sodnija je zaprla socialističnega župana iz Schenectady, N. Y. ker je prekršil neko mestno postavo. Obsojen je bil na 30 dni-j zapora, toda
I Mali oglasi.
Plinova peč za gretje se proda prav poceni. Greje tri do štiri sobe. Vprašajte pri J. Špehek,
885 E. 137th St.	(94)
ZAHVALA.
Nemogoče nam je dostojno se zahvaliti za iskreno ljubav, katero ste izkazali vi, vrli Slovenci in Hrvati, našemu predragemu pokojnemu očetu. Pokazali ste, da ste ga odkrito, iskreno ljubili, in da ste z njim izgubili osebo, ki je bila močno v zvezi z vsakim gibanjem slovenskega in hrvatskega življa.
Srčno se zahvalujemo častiti duhovščini, gg. Grškovič, Lav-rič, Smrekar, Lesinsky, za prelepe cerkvene obrede, posebno d on Niko Grškoviču za krasni, ginljivi govor ob krsti pokojnika. Iskreno hvalo smo dolžni cenjenim članom društva "Triglav" in "Prosvjete" in ostalim pevcem za turobne, v srce segajoče nagrobnice. čast in hvala g. P. Kogoju za spretno vodstvo društvenega, kakor tudi -cerkvenega petja.
Hvaležni smo tudi g. A. Grdimi, pogrebniku za tako točno in skrbno urejejn pogreb. Hvala članom društva sv. Janeza Krstnika. dr. sv. Vida, hvala slovenski godbi za svi-ranje lepih žalostink, hvala in zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so nam na ta ali oni način lajšali bridkost in žalost v teh teŠkih dnevih.
Družina Zorman.
Opomin!
Spodaj podpisani opominjam vse one, kateri so mikaj dolžni na blagu ali na posojilu, da se zglasijo pri meni prostovoljno, ker sem sicer primoran sodnij-skim potom postopati. Poprej mlekar in saloonar Frank Za-krajšek, 6400 Varian St.
Zahvala I
Slovenski Sokol se zahvaluje najtopleje igralcem, ki so pripomogli k igri "Detektiv" do uspeha. Posebno nedruštveni-kom in nedruštvenicam, kakor Tonici Grdinovi, Ani Qrdino-vi, Alice Grdinovi, Mary Kun-steljnovi, Fany Dormiš in Ani Brzjak, gosp. Mat. Grdini kot izvrstnemu maskerju in igralcu iskrena hvala. Društveniki Sokoli pa so storili svojo dolžnost ter so svoje uloge častno rešili. Za opravo odra ;e skrbel Anton Grdina, trgovec s ;poK&tvom. in nam je dra<ge volje posodil za ta večer popolnoma novo opremo. Čast in hvala njemu. Obisk je bil srednje povoljen, pričakovati je bilo boljega v primeri s trudom. Vendar zahvala občinstvu, ki se je zanimalo za moderno šaljivko. K. Armbruster
Ne samo za kašelj.
Severov Balzam za pljuča (Severa's Balsam for Lungs) učinkuje na mrenice grla, pljuč in zračnih prehodov. Ni samo koristno za kašelj, ampak tudi za bolno grlo, hripavost, vnetje sipnika, oslovski kašelj, krčevito davico. in veliko drugih nepravilnosti dihalnega u-stroja. Ponavadi olajša tesnobo in bolečino v prsih, ki je učinek prehlada. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena 25 in 50c. Pristni nosi napis: W. F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa.
Dobro v trgovini izurjeni Slovenec išče službe. Mlad in ifro-čan mož. Zeli takoj nastopiti pošteno delo v poš'teni trgovini. Kdor želi imeti izurjenega trgovskega pomočnika, naj se oglasi na 6400 St. Clair ave.
-*--- (96)
Kurjena soba se odda v najem. Jako čec^na. Oglasite se na 5602 Carry ave.
POZOR!
Tajnik društva Lunder-Ada-mič nam sporoča, da je premestil svoje stanovanje na 5602 Carry Ave. da se vedo društveniki ravnati potem.
Najboljši naročnik je oni, ki vestno vselej prebere ves list. ga priporoča drupm in vsdei
NAZNASILO.	,
Hiša naprodaj na St. Clair h ave. Ima dve trgovini, velik h hlev in še prostor za 3 družine, ;j Velika kl$t in podstrešje. V ] sredi slovenske naselbine. Pro- * dati s« mora ker je last/nica u- ] dova. Rent $60 na mesec. So- } dnijska oena $5800. Naprodaj i še mnogo drugih hiš. Vprašajte " pri John Zulič, H197 & 61. st- ! St. Tel. Princeton 1326 L. " -.(98) :
Naznanilo in priporočilo.
Cenjenim rojakom v New- -burgu naznanjam, da sem od- ■ pri prodajalno na 3536 E. 8oth i St. Toplo se priporočam za ' nakup zlatnine. Imam vsako- i vrstne ure in verižice, prstane, ■ fonografne stroje in plošče, ■ sploh vse, kar spada v zlatar- ■ sko stroko. Vsa popravila iz- « vršujem točno in poceni Imam ; tudi zalogo čevljev vsake me- ; re, za može, žene in otroke. Postrežba vedno točna in ulju-dna. Posebno se priporočam botram in botream za nakup birmanskih daril. Rojaki podpirajte svojega domačina, ne pa tujca.
St. 88-x	Jos. Marinčič
,	3536 E. 80 St
NAZNASILO.
Članom dr. "Novi Dom", št. 7. S.D.Z se naznanja, da bo 7. decembra glavna seja. Bratje upoštevajte to in pridite vsi na sejo. Na dnevnem redu So važne točke in volitev odibora. Dolžnost vsakega je, da se udeleži, da ne bo potem nepotrebnih besedij o novem odboru. Začetek seje točno ob 9. uri dop. v navadnih društvenih .prostorih. Z bratskim pozdravom
(94)	J. Berkopec, tajnik.
Hiša naprodaj v Colli-nwoodu v jako lepi okolici. Pripravna za mesnico ali grocerijo. Proda se, ker ima lastnik še drugo hišo in potrebuje denar za zboljšanje iste, v kateri sam vodi obrt. Hiša je velika, ima prodajalno in stanovanje za dve družini. Renta za oba st*-; novanja $20.00 na mesec. Za ■ hišo velik hlev za konje in > vozove. Lot 80x138. Poizvejte pri Jos. Zajec, 1378 E. 49 St. ----— (97)
KX<OOO<<OSOOOQOOOOOOOOOOOOO'
Najnovejše za rojake
Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje i popolnoma zrastejo in n« bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogab in knžicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC,
1092 E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO.
_ __ «
Aostro- Americana
s. s. co.
Dlrelitaa vožnja med < Mow Y(»f> on* lu AvHtr«<Ograku
NIZKB CENE.	;
Fina podvOrba, električna < luč, izvrstna kuhinja, pros- < to vino, kabine tretjega raz- ; reda na ladiji Kaiser Frans -Joseph I. in Maftha Wa» ; shiugton. Govorijo se vsi ; avstrijski jeziki.
Kompanija ima sledeče dvovijake:	< Kaiser Frani Joseph I., Martha <
Washington, Laura, A lica, Aryen-	<
tina, Ocenia, in nove ladlje se le	| delajo. Za vsr podrobnosti se obr- | nite na generalne agente.
Phelps Bros. & Co.;
2 VukiagM St New hrt, O. :
ali pa na pricnane agente ▼ Z. D. in Canada
- .
ROOSEVELT j
lepe zobe, radičesar jih ka. J žie, ko se smeje. Ali vas J je sram pokazati svoje? J Ali pokrivate usta z roko, ! kadar se smejate? če je < tako, bi vas rad videl. Sla- < bii zobje veliko pomenijo; ! kakor slab želodec, slaba < sapa, glavobol, upljiv na -oči, rak na jeziku, gnjiloba < ustnic, pege na obličju in ; več drugih boleznij. Tudi zastrupljenje krvi nastane. Moje cene so najnižje v Clevelandu za izvrstno delo. Z vsakim delom gre desetletna garancija. Samo pošteno delo je pri nas. Nizke cene. Driigi zahtevajo do 50% več. Prosta preiskava, ženska postrežba, govorimo v različnih jezikih. Vaš sosed je najbolje spričevalo za nas. Noben slučaj ni preteža-ven za mene. Zdravstveni urad. Prvi slovenski zobozdravnik v državi Ohio. Ne poslušajte posnemal-cev, ki vas lahko presle-parijo. Glejte, da pridete v slovenski urad.
Dr.A.A.Kalbfleisch
WhHe Cross zobozdravnik.
6426 m. Clalr-av.
Odprto od 8. do 8,
POZOR MOŽJE.
Prvi slovenski trgovec vshod-no od 55. ceste na St. Clair ave. Naznanjam, da sem kupil od naj boljših tvrdk veliko zalogo modernih in trpežnih čevljev. V zalogi »mam tudi vsakovrstne moške potrebščine po najnižjih cenah. Se priporočam in zag'o-tavfjam, da bo vsak odjemalec ki pri nas kupi, najbolje postfre-žen.	(12)
LOUIS GORNIK 5823 St. Glair Ave.
Ne pozabite zgorejšnjega naslova.
CANDLER'S COAL CO.
Tu si lahko prihranite denar pri premogu, pesku, pepelu in opeki. Imamo tudi vozove na razpolago za vsa prevažanja. Telefonirajte Park 209 W. Naš urad je 16311 Sa-ranac Rd. Collinwood, Ohio. "Brick Yard".	(4)
Teelind Better Already
iwrrumttQ	^jj ^
g
I Največja Slovenska trgovina i
I X3ST POaBEBNI ZJS-TTOID I
■	Raadeljena ▼ dva dela in ▼ polni meri * najflnejita! |-*r 1* I
;	preskrbljena. Trgovina zn nakup pob litra, orodje, premog, rim sin. Z
1	barve, stekla in drugo. Pogrebni zavod Je t naJfinejUmt |hI|ms»m< V
•	preakrbljen. Ml preskrbujemo naJIepfte sprevoda v isiirsljenel S ,	Vudlj, lakar Imamo brez fitevlla zahval. Za vsaki slata| t- dve •
•	ambulance In fine koCiJe. Trgovina odprta not ta dfca. Be pe4p»- 1 ;	rofiam vsem 8k>vencetn In slovenskim drufttvom.
I	Tal. Princeton 1381 a rf}||g|\jj| TRGOVEC tn POttflEBMIK, Z Bell Eaat 1881	UKIHll/l*	sY. CUU* AVIMtig i
—^— — n ir nrnciooians^
Skoro vsakdo
rabi plin.
\ '
Skoro vMaka družina v Clevelaadm raka p
▼ hiši in trgovini.
Zakaj?
Ker plin je cenejSi kot premog ali les, ne dela nesnage v hiši, se hitro prižge m ugasne, hrani denar, Čas in udobnost. Če ne rabite plina, pridite ▼ naS mad ia povejte, ktij hočete imeti.
The
East Ohio Gas Company
1447 EAST 6th STREET
Vi se bodete Ittdiff
kako velike koristi za človeiko zdrav)* jc
Fatter Kneipovo grenko vimr
To grenfco vino je eno najboijSifc, kar j* je bilo dosedaj narejeno. To grei*o vino je narijrn it najboljših gorskih zelišč in korenin, ra4iteg» najboljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodene aft- . dalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo se bo sam prepričal o njega pristnosti
Zahtevajte Ktteipal
katerega dobite po najboljših lekarnah ia g»-	1
stilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo gm-	!
ko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, k*>	■
kor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vai gostilničar afi	<
lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker nso m	{
edini glavni založniki in razprodajami Knezovega vtna.	|
Prva Slovenska drnibm <
5 OHIO BRANDY DISTILLING š i
6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
[ACID 7CT C SLOVENSKI POGUB. JUiJlr ZwJDJUE, NIK IN TRGOVBC. x
Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga pose ti eb vsaki priliki, fl Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen a najfinejšo opravo in fmifi kočijami, f Zaloga pohištva, železnine, posode, barve stekla itd. Oprto noč in dan.
JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE.
iiiinMiiiiiiiniiTrTTTTTriimiiirimiiiiiiinm
JOHN noRNiK,	^
Priporočam aa vaeu rojakom v nakup leplk. iilsili m Up si	« Bih jeaenaklb ln slmeklh oblek ter sukenj. Prodaja« rtltTt	" po meri ln ia narejene. Priporočam aa slavnim društvom	I v napravo uniform ln hivriujem vsa draga krojaška aareCUa.	h Priporočam tadl svojo veliko uiogo raek ssadkOi jutiHIfti	^ ____H
GP Edini založnik vseh sokolskih potrebščin. 11 -
T»| PrinMifmi —in	CVnf V CUATTkf i
lllvCwn A V*. j-. .	d V UJ n S« viiMI J
ju atvia I |C| Vrl ■■ A	j-i IJ
^^^^	FRANCOSKO SPISAL VICTOR HUGO.	^^
ZA TXEVELANDSKO AMERIKO** PRIREDIL L. J. P.
To so bile strašne besede, s katerimi so se končale te žalostne ceremonije. Na to znamenje popade ljudstvo na ko-
"Kyrie elejson!" pojejo duhovni.
MKyrk elejson P odgovarja množica.
"Amen!" reče arhideakon.
Proti obtoženki obrne hrbet; glav« se mo povesi na prsa, roke je prekrižal: zajedno z drugimi duhovni koraka naprej, v svitu sveč, pred križem, in žalostni glasovi pevajočega zbora se počasi zgufoivajo; le odmevi »e prihajajo do vrat: *Omnes gurgites tui et fluctus, tai super me transierunt."
Mecftem pa je stala deklica | |jred vrartmi katedrale nepremi-! eno, čakajoč, kaj naredijo z njo. Tu da mojster Jakob Kar-j mak znamenje; dva rabljeva pomočnika v rumenih oblekah »t približata ciganki in jo zve-irta.
Nesrečna stvar pa, v trenutka, ko je morala zopet stopiti v voz, je najbitž dobila zopet fccljo po življenju. Svoje suhe, vnete oči obrne proti nebesom, proti solnou, proti srebrnim o-Wakom, potem pa jih zopet povesi po množici, po cesti, po, kfciti.
Naenkrat pa, ko so možje v rumeni obleki zvezali njene roke, začudeno zakriči — za-kriči od veselja. Na balkonu liiie nasproti cerkve je opazila' njega, njenega prijatelja, nje-nrga gospoda, njenega Febusa, ravno tacega kot bi bil živ. Torej ji je sodnik lagal! Du-Tiovnik je lagal. Da, on je bil, 1>re* dvoma je. Tam stoji živ, premikajoč se, oblečen v krasno uniformo, s Čelado na glavi in z mečem ob svoji strani.
"Fetrosr zakllče "moj T*e-bos," in stegnila bi proti nje-imi svoje roke, vsa tresoča se ljubezni, toda zvezane so bile.
Potem pa vidi, kako nagne kapitan trepalnice. Mlada len-»t pripogflt k njemu in ttru neltt) rtiepece. V istem trenutku se pa oba Umakneta od okna, in okno se zapre. •*Febat*\ kriči Esmeralda divje, tudi ti vrjames?" Stra-ina misel se pojavi v njeni notranjosti. Spomnila se je, da ao jo obsodili k smrti radi omota kapitana Pebusa. Dose-daj se je upirala vsemu. Ta zadnji udarec jo je pa popolnoma uničil. Nezavestna pade na cestni tlak.
"Hitro," priganja Karmule, *ne*i|e jo na voz, dovolj je ie lega."
Nobena oseba pa še dosedaj n» opazila obraza čudne bsetie, agorej v srednjem delu stolpa, obraza tako spačenega, pol endečega, pol vijolčastcga, s stegnjeno gia-vo, da bi človek mtdH, da spada kameni ti polasti nad cerkvenim pročeljenf; Ta obraz je opazoval vse dogodke, ki so se godili že od poldneva pred cerkvijo Notre Dame. V prvih trenutkih, ko so pripeljali deklico pred cerkev, je neopaieno privezal spleteno vrv ob močan stolp tako, 4a je konec dosegal tla. Potem je pa skrbno opazoval vse dogodke pred seboj. Naenkrat pa, ko je mojster Jakob Kar-nmte izdal povelje, se je vrgel iz svoje skrivalnice, zgrabi vrv z rokami, koleni in nogami, se opasti navzdol kakor kaplja dežja, teče z brzino mačke proti ofcema pomočnikoma rablja, podere oba na tla z mogočno pestjo, zgrabi ciganko z eno toko kakor dekHca svo ju punčko, z drugo se brani proti napadalcem; tako odnese deklico visoko nad svojo glavo v cerkev m kriči s strašnim glasom: "Svetišče! svetišče!" To se je »godilo hitro kakor blisek.
Ta dogodek je spravil Esmeraldo zopet k zavesti.' Odpre oči, pogleda Kvasimoda in jih takoj zopet zapre kot bi se prestrašila obraza rešnika. , Mojster Karmule je bil kakor začaran, ravno tako tudi »flSfeis,'',; - . & : • f ' : -ji
ralbfji pomočniki. Ciganka je bila v notranjščini Notre Dame varna pred zasledovanjem. Katedrala je bila mesto pribežališča. Človeška pravica se ni drznila prestopiti praga te cerkve.
Kvasimodo postoji na pročelju cerkve. Njegova široka noga je bila navidez ravno tako dobro stoječa na tlaku kakor nad velikanskimi stebri, ki so podpirali cerkev. Njegova velikanska glava s strašnimi lasmi, kakor levja griva, je jezno se sukala na vse strani. Kakor je trdo držal deklico, vendar je ofojedme-m tako skrbno pazil, da jo ni ranil, da se je zdelo, da drži pero v roki. Čutil je da tako delikatna stvar, tako izvanredna, tako dragocena, ni 4)i]a narejena za take loke kakor so bile njegove. Včasih se je zdelo, da se boji zadeti jo celo s svojo sapo. Naenkrat pa jo je zopet stisnil k sebi, kakor svoj (dragoceni zaklad, svo je* vse. kakor bi znala narediti edino mati te deklice. Njegovo Kiklopovo oko, nagnjeno proti njej, je razprostiralo nad njo celo povodenj mehkdbc, usmiljenja, žalosti. In pri tem pogledu so se ženske smejale in kričale, množica je kar divjala navdušenja, ker v tem trenutku je bil Kvasimodo res krasen. Da, bil je krasen — on. ta sirota, ta najdenček, ta izvrženec človeške družbe; čutil se jc samega sebe navdušenega in vzvišenega; gledal je na to človeško družbo pred seboj, ki ga je izvrgla iz sebe, a sedaj jo je premagal; gledal je na te sodnike, katerim je odvzel njih žrtev vso to kraljevo čredo, katero je on, najslabši med ljudimi, premagal z božjo pomočjo.
In po nekaj minutah trkml-/a je Kvasimodo hitel, v notranjost svetišča. Ljudje, ki so radi imeli i z van red ne dogodke, so mu sledili s svojimi očmi, kako je izginjal v notranjščini, Naenkrat ga pa zapazijo na galeriji, visoko gori nad pročeljem. Hitel je kot blaznik, držeč svoje breme v rokah in kričeč: "Svetišče 1" Ljudstvo ga pozdravi z noviim aiplavzom. Konečno se pa prikaže na vrhu stolpa pri velikem zvonu. Tu se je zdelo, da gleda celo mesto s ponosom na njo, katero je rešil, in njegov gromo-vit glas, ki se je oglašal le redko, je neprestano grmel nad ljudmi: "Svetišče! Svetišče!"
"Hural Mura!" kričijo ljudje spodaj, Daleč po mestu so odmevali ti klici.
OSMA KNJIGA.
Prvo poglavje, Mrzlica.
Klavdija Krota ni bilo več v cerkvi Notre Dame, ko je njegov zvonikar tako nenado-'* ma vzel posvetnim in cerkvenim oblastem ciganko. Ko je prišel v zakrstijo, je pometal svojo duhovsko Obleko raz sebe začudenemu postrefcniku v roke, nakar je odšel pri postranskih vratih na prosto, naročil čolnarju naj ga pelje preko reke ter potem korakal po mestnih oddelkih. Vsak trenutek je srečaval ljudi, ki so hiteli na trg Greve, da bi videli, kako bodejo obesili čarovnico. Bled in shujšan, bolj slep kakor sova, katero preganjajo pri belem dnevni poredni dečki, ni vedel, kje je, kaj dela, ali sipi ali je čuječ. Korakat je, bežal je, zatekel se je v vsako ulico.
Na ta način je kmalu pri mestnih vratih sv. Viktorja, kjer je stopil ven iz mesta. In dokler je videl mestne stolpe, mestne hiše, je neprestano bežal naprej. Toda ko je sovražno mesto popolnoma zginilo izpred njegovega pogleda, ko je mislil, da je že ,sto milj odaljen. na deželi, v puščavi, je počakal ker je čutil, da še komaj diha.
nost svo'e duše in se je tre- f sel Mislil je na nesrečno deklico, ki je njega spravila v nesrečo on pa njo. Mislil je na blaznost večnih obljub, ne ne-čimernost čistosti, vede, vere in čednosti. Radevolje je planil k slabim mislim, iz katerih je vstajal s satanskim smehom.
In ko je tako brskajoč po svoji duši spoznal, kako veliko prostora je narava v njej pustila za strast, se je še bolj grenko sme»jal. Iz dna svojega srfca je dvignil vse sovraštvo in zlobo; spoznal je z mrzlo in-diferenco zdravnika, ki preiskuje bolnika, da je vse to sov-ra&tVo in zloba pogubna ljubezen da je ljubezen, vir vsake čednosti v možu, spremenjena v strašne stvari v srcu duhovna. in da kdor se da zapeljati ljubezni, naredi iz samega sebe (pošast. In še bolj ostudno se je smejal, ker se je spomnil, da je njegova ljubezen enenuu pomagala na vislice, drugemu pa je bila v pogubo.
In smejal se je zopet, ko je mislil da Febus ni mrtev, da je bil še vedno živ, vesel in razuzdan, da ima lepšo uniformo kot prej, da ima novo deklico, kat?ro je vzel s seboj, da vidi. kako staro obešajo. In smejal se je še bolj prisrčno, ko je mislil, da mu ciganka, katere edine ni sovražil, ni ušla.
Mislil je, kako je bila stvar izpostavljena javnemu smehu Parižanov, stvar, katero je on 'jubil Vil je roke nad glavo pri misli, kako je ta ženska, ta krasna deklica, ta deviška lilija, to bitje vse zmernosti in čistosti, kateremu se ni upal približati brez tresenja, kako je bila kazana pri beletn dnevu ljudstvu, najbolj surovemu ljudstvu v Parizu, tatovom, lakajem, vagabundom in lum-pom. Jokal se je iz jeze nad za-puščenostjo, radi zavržene ljubezni, onfcčaščene, za vedno, za vedno.
In ko se je domislil sreče, katero bi lahko užival na zemlji, da ni bila ona ciganka, da ni bil on duhoven, da ni bilo Feibusa, in da ga ni ona ljubila, ko je pomislil, da bi tudi on lahko imel jasno življenje pred seboj, da bi po božji volji lahko bil sklenjen z njo v zakon, tedaj se je njegovo srce krčilo obupa in tesnobe.
Zopet mu pride pred oči drugI trenutek, ko se je satansko režal, dogodek, ko je prvič zagledal Esmeraldo, vse živ Ijenje, vse skrivnosti, vse veselje, oblečeno in okrašeno, liivahno, plešočo, in sedaj, ko je videl Esmeraldo v zadnjem trenutku, napol golo, vrv okoli vratu, kako je počasi stopala no stopnjicah proti vešalom. Ta dvojna slika je tako grozno odmevala pred njim, da bi si izkričal usta, če bi si mogel.
In ko je lvurikan divjal, lomil. tresel, podiral in izkore-ninjeval vse v njegovi duši, je viselo njegovo oko ob prirodi ki se mu je nudila. Pred njegovimi nogami so kokoši pobirale zrna ali pa iskale črvov in žuželk med grmovjem; lahni sivi oblački so s? podili po nebu in hiteli za stavo za ažurnim nefbom. Daleč, daleč tam doli se je svetil vrh stolpa opatije V. Viktorja. Vse je delalo, organiziralo, toda bilo je tiho življenje, v tisočih oblikah, vse mu je dajalo bolečine. Zopet je pričel bežati.
Ta beg od narave, od življenja, od samega sebe, od moža. od Boga, od vsega, je trajal do večera. Včasih se je vrgel z obrazom, na zemljo in grizel prst pod seboj, včasih se je pa zopet ustavil v kaki zapuščeni vaški ulici, in njegove misli so bile tako grozne, da se je z.gra_ bil za svojo glavo z obema rokama, kakor bi bil namenjen jo odtrgati od trupla in jo zagnati po tleh.
Solnce je že skoro zašlo, ko se je začel znova iizpraševati in je skoro pripoznal, da je blazen. Nevihta, ki se je dvignila v njegovem srcu v trenutku ko je zgulbil vsako nado, da reši ciganko, ni-pustila v njem ene same misli ali ideje. Njegova pamet je bila popolnoma razdejana. V njegovi misli ste plavali samo dve stvari še: La' Esmeralda in vislice, vse drugo, je bilo črno. Te dve podobi s it tvorili strešno skupino, in
• SalTo™ kakor roka'brez ^esa
Zdelo se mu je, da vidi odprto peklo, kako ga požifa.
Dan se je vedno bolj nagibal. Živ4§enska iskra, ki je še vedno tlela v njem, ga je naganjala, naj se vtrte. Spoznal je, da je daleč od Pariza. Obrne se torej j>roti mestiu, se izogiblje vso pot vsem ljudem. Tako pride dO brega reke Seine, kjer dobi čolnarja, ki ga za nekaj, vinarjev prepelje prav do mesta. EnoKcno zibanje čolna in pljuskanje vode ft nekoliko pomirilo razburjenega Klavdija. Ko ga je čolnar za pustil, je ostal kakor neumen na mestu, gledajoč naprej. Vse, kar je videl, je plesalo pred njim, kakor fantastična predstava.
Polmrak je nastal. Nebo je bilo belo, voda reke je bila bela. Ko stopi na tlak pariških tilio, so se mu zdeli na cesti kot prikazni, neprestano hodeče okoli njega. Čuden ropot je odmeval v njegovih ušesih, izvanredne misli so preganjale njegovo dušo. Ni videl niti hiš niti tlaka, niti moč, niti žensk, niti vozov, pač pa neko mešanico, pehajočo se ena z drugo.
Ni vedel kam gre. Kmalu je dospel do mosta sv. Mihaela. V oknu neke nizke hiše zapazi luč; priblttža se ji. Skozi špranjo opazi slabo stanovanje, ki obudi različne misli v njem. V tem stanovanju, slabo razsvetljenem od borne luči, opazi lepega. rudečeličnega fanta, ki se glasno smeje z mlado žensko. BIrzu hiči pa sedi stara žena. ki prede in poje. Med presledki, kadar sta mlada dva nehala se smejati, je duhoven čul petje starke. Glas je bil kričeč in oduren.
Stara žena je bila Falurdel-ka,, deklfca je bila tujka, mladič, pa je bil njegov brat Ivan. Duhovnik jut opazuje. Videl je, kako koraka Ivan proti oknu na drugem koncu sobe, ga odpre in gleda ven na breg, kjer se je bliskalo v daljavi tisoče razsvetljenih oken. Arhideakon je tudi slišal Ivana vzklikniti: "Pri moji veri temna noč je. DHžavljani prižigajo svoje sveče, noč pa zvezde."
Dalje prihodnjič.
Samo $a.oe za celo leto, in dobite "Clev. Ameriko*' v hišo vsak teden dvakrat.
Pozor oktinsU.
Slovenski elevelandski trgovci naznanjajo občinstvu glede prihodnjega reda v trgovinah.
GLEDE PLAČEVANJA.
Zadnje čase smo bili jako prizadeti od naših kompanij, kjer blago kupujemo. Kar smo blaga dobili od kompanij, nam je vsaka kompanija vedno dala 30 dnij časa da ga plačamo, da dobimo kaj popusta, polovico smo pa morali veeno z gotovim denarjem plačati, kar je vsakemu dobro znano. Sedaj so se pa kompanije medseboj pogovorile in odločno zahtevajo od trgovcev, da mora naše blatgo biti plačano v 14 dnevih brez ugovora. Naši cenjeni odjemalci se pa raditega ne smejo razburiti, ker mi isto zahtevamo od njih, ker pod drugim pogojem sploh ne more noben trgovec svoje trgovine nadalje voditi. Naše odjemalce pa trgovci zagotovimo, da bodejo zanaprej še bolje postreženi, če se udajo našim zahtevam, kakor smo se morali tudi mi udati konvpanijam. Z začetkom prvega decembra pridejo do-tične zahteve v veljavo za naše odjemalce. Blago, ki se vzame na knjigo, mora biti plačano v 14. dnevih, in takrat ima odjemalec pravico zahtevati proren'e od svojega trgovca. Kateri pa plača v 30 dneh, zgu bi svoje procente. Kdor pa v 30. dneh ne plača svojega blaga, ne dobi pri nobenem trgovcu več kredita. Da se odjemalci ne bodejo razburili, moramo omeniti, da pride to v veljavo brez ugovora pri vsaki I trgovini za vsakega odjemalca.
Clevelandski trgovci.
(Adv. to. No. 96) t . .''t ,,, . /.-, -, _ . ..</.
w 4	* a
II _ I _ _ J -
Dobro delo
po nizkih cenah
Nase delo je izvrstno naša postrežba
je boljša naše cene so vedno nizke«
. . . \ EAST M25 L Oba taUfonai f c£m ^ |r
Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
IZDELUJEMO NOVE OBLEKE PO PRAVIH CENAH.
F. H. MERVAR,
1336 EAST 55tfa ST.
Starejša ženska dobi takoj do-b'o službo pri slovenski rodbini, da^iazi na otroke in pomaga pri gospodinstvu. Vprašajte pri A. Arko, 1306 E. 55. cesta.	(94)
pfl
Fine iinportirane plošče, narejene od Glasbene Matice v Ljubljani:
Prijatlji, zdaj vesel bodimo, Ti si ure* zamudila, Jaz pa pojdem n« Gorenjsko, Kje so mnje rožice? Plenice »e prala, Ljuba si pomlad zekna, Prav lepo mi poie črn ko«. Ko pr šel sem na sred vasi.
PST PIŠITE ZA POPOLNI CENIK
Transatlantic Record Co 25 W. 42nd Street, New York, N. Y.
Coy. Telefon Wood 58
Harold E. Emerich,
javni notar
Zavaruje proti ognju. Prodaja hiše in lote.
16205 St. Clair Ave., Cor. Holmers, C0LLINW00D
EleWtrlh« prl»»^«o	,
Ali ste zdravi in veseli? Ce ne, ali ste voljni žrtvovati $2.00, da poizveste, kaj vam manjka in kako postanete zopet močni in zdravi?
Po celem svetu so prišli slavni zdravniki do spoumanja, da zdravila sama brez druge pomoči ne morejo ozdraviti bolezni in bolečin, torej dajejo svojim bolnikom, vedno manj zdravil. Predno se začne zdraviti bolnika, morate naijprvo vedeti, kako je bolan, kaj je vzrok bolezni. To se pa lahko zgodi s pomočjo največje zdravniške iznajdbe tega stoletja, s čudovitimi X žarki, skupaj 'z analizo urine in krvi.
Naš laboratorij je posebno pripraven za take obširne in znanstvene preiskave, da lahko pozitivno spoznamo vzrok vase bolezni, in ko najdemo vzrok, lahko zdravimo z zbolj-šano metodo, ker imamo vse moderne električne priprave, kot statiko, vrbriranje, ozon. X žarke in drugo za zdravljenje kroničnih bolezni j. Mi se ne oziramo na zdravila in pilule, o katerih se dvomi, če prinesejo zdravje.	1
Velika zdravilišča kot Karlove Vari, Nauheim, Mt. Cle- ~ mens Hot Springs in druga 1 imajo čudovite aparate za I zdravljenje kroničnih bcrieznij.J 1 Toda ni več potreba, da zaptt-8! stite dom rn potrosite toliko denarja, ker v naših velikan- ; j skih uradih imamo vsak aparat, Jj znan zdravniški umetnosti, in, | zdravili smo že na tisoče slu-čajev zadnjih 17 let z velikim f uspehom. Lahko pridete k nam 1 in z neprevelikimi stroški se | lahko tukaj zdravite kot v ve- ' Hkih zdraviliščih.
Onim, ki trpijo in potrebuje* I
jo zdravljenja, rečemo, naj ne odlašajo, ker to je nevarno. Zima je tu, mraz, ki vam lahko vzame še tisto moč, ki jo J imate.
Za nedoločen čas vam ponu- 1 dimo preiskavo telesa z X žar- J ki, z mikroskopom in kemično analizo za svoto $2.00.
'Povedali- vam bodemo, če 1 morete aH ne morete biti ozdravljeni, tudi koliko vas bo | veljalo in kako se morate zdra. ^ viti. da ste zopet zdravi in veseli.
DR. L. E. SIECiELSTEIN,
746 Eftclld Ave. blizu 9. ceste.
Uradov ne ure od zjutraj do 4. popoldne. Od 7. do 8. zvečer.
Ob nedeljah od 10 — 12.
------------ —---—--.——————. .
NAJBOIJ OKUSNI KRUH!
Ali veste, kje ga dobite? Pri prvi slov. pekariji
1126 E. 68th ST. • ,
Sveži piškoti, sveže slaščice vsake vrste, posebnost pa je
TORTA ZA POROKO
Priporočam ae vsem slovenskim društvom, posebno pa tudi ženinom in nevestam. — Naročila aprejemata'tudi gro-ceija Spech in Samich na Glass ave.
Išče se čevljar, ki se dobro razume na svoje delo. Dobro in stalno delo za pravega moža. Vedno dosti dela. Oglasi naj se zvečer po 7. uri. Jos. Kos. 15406 Calcutta ave. Collinwood, O.
---(95)
Deklica dobi takoj delo v zlatarski trgovini. Oglasite se pri riueter Jewelry Co. 5372 St. Clair ave.	(X92)
Saloon na najboljšem prostoru se proda radi odhoda v staro domovino. Poizvejte na 4034 Sit. Clair ave.	(94)
Naprodaj je pohištvo za štiri fante ali pa za srednje veliko družino. Renta je $10.00, proda se radi odhoda v drugi kraj. Kdor želi kupiti, naj se oglasi na 5904 St. Clair ave. (94)
»T^ n\ «n rn ' n »n »f> »n	T«	*T ...........» - . i
I	KDOR HOČE PELA
I	l@r Veliki Slotontiko > AngleAkl Tolmftd "81
C	da se bo l.itako in hitro brc« uHtel)« priučil UnjlcMinc. Knjig« obsega dOT.
'	angt. ra*K0V0r is vaakdunto potrebo, m rodil* 11 angi. pisavo, splsoran)e
'	unglelkih pisem m kulto ■« postwne amerikanfki driarUnti. Vrhntega kqjlga
f	Ima dnsdaj ilajTe«!« slo t. angl. In angl. bJot. sloTar. Knjiga trdo lo okusno V
f	platnu v«aiiH (nad UHO strani) stane »3.00 In se dobi pri!
\	V. J. KUBELKA, 5» W. 1« St. New tat, M. T.
I	Bdino in najre^e »aloiniitTO slor. angl. In rasrilh sIot. W*. Pilite po cenik.
ZA BOŽIČ IN == NOVO LETO
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem ozirn je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : 2 : : : vse hitro in točno odredi. : : s : :
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E, CLEVELAND, O.
, '	;	v,.	. ■	■ ■ ::	-i .	± ■	-rfži