28. oktober 2011 Vinotok Medij Mestne občine Ptuj, leto XVII, številka 10, ISSN 1318-8550 cena 0,42 EUR, poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj MARTINOVANJE na PTUJU 2011 Življenje je prekratko, da bi smeli izpustiti priložnost biti v družbi žlahtne kapljice, dobrih jedi, vesele pesmi in dobre volje ljudi. V času ptujskega martinovanja vsega naštetega ne bo zmanjkalo niti za hip. PROGRAM PRIREDITEV PETEK, 4.11. 2011 Lokacija: Dom krajanov Grajena 17.00 - Martinovanje Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice na Grajeni z imenovanjem kletarja in razstavo martinovih jedi Društva kmetic Mestne občine Ptuj TOREK, 8.11. 2011 Lokacija: Grajska vinska klet 14.00 - Muzejska scena: gostje mag. Anton Zafošnik, Franc Emeršič in Stanislav Kocutar, predstavitev mladih vin VTC 13 PETEK, 11.11. 2011 Lokacija: Mestni trg 10.00 - Tradicionalno srečanje FECC Slovenija v sejni sobi Mestne hiše 10.00 - Kulturno - zabavni program 11.00- Prihod princev karnevala 11.11 - Inavguracija 13. princa karnevala Kurentovanja 2012 12.00 -15.30 Kulturno - zabavni program 15.30- Pospremimo mošt h krstu 16.00-Sveta maša in blagoslov mošta v cerkvi Sv. Jurija na Ptuju 16.00-17.30- Kulturno-zabavni program z ljudskimi pevci ter pevko Elo in Šarmerji 17.30-Zdravljica župana Mestne občine Ptuj in predstavitev letnika enologa Bojana Kobala 17.45 -18.15 - Šegavi krst mošta: humorista Luka in Pepi 18.15 - 24.00 - Zabava z ansambli: Ela & Šarmerji, Ansambel bratov Gašperič, Holliday Band PETEK, 11.11. 2011 Lokacija: Ptujska klet Ob 14.30 in 15.30 - Vodeni ogledi Ptujske kleti ob kozarčku mošta Opomba: karte po ceni 2 EUR dvignete v vinoteki na Vinarskem trgu od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter v soboto med 8. in 12. uro. Karte bodo na voljo od ponedeljka, 24.10.2011. Število kart je omejeno. SOBOTA, 12.11. 2011 Lokacija: Mestni trg 10.00 - Kulturno zabavni program 11.00 - Razglasitev četrte ptujske vinske kraljice 12.00 -13.00 - Vinogradniške igre - kotaljenje sodov 13.00 -14.00 - Kulturno zabavni program in pozdrav vinskih kraljic iz drugih krajev Slovenije 14.00 - Razglasitev rezultatov vinogradniških iger in podelitev priznanj 14.30 -15.00 - Mehanska glasba SOBOTA, 12.11. 2011 Lokacije: Mestni trg, Krempljeva ulica, Lackova ulica, Novi trg Od 10.00 do 15.00 - Martinova tržnica - ponudba martinovih dobrot na stojnicah NEDELJA, 13.11. 2011 Lokacije: Mestni Vrh, Krčevina pri Vurberku, Grajenščak, Destrnik, Drstelja, Vintarovci, Jiršovci Od 14.00 do 19.00 - Dan odprtih vrat vinskih kleti na delu območja vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice Organizator: Soorganizatorji: Mestna občina Ptuj, Svet princev karnevala. Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Društvo VTC 13, Ptujske vedute. Ptujska klet, KGZS Zavod Ptuj, Društvo kmetic Mestne občine Ptuj in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj. V času martinovanja bo pestra ponudba Martinovih jedi v gostinskih lokalih na Ptuju. J^l Vino ni rado samo, ima rado izbrano glasbo, dobro družbo in B ■ 'eP° besedo, zato ga poskusite tudi vi. Vabljeni na kulturno, zabavno in turistično prireditev Martinovanje 2011 na Ptuju. Dobrodošli v mestu trte in vina! PTUJSKA TELEVIZIJA www,petv.tv UVODNIK 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 Čas šibkih proračunov Ne spomnim se, da bi v zadnjih 15 letih izvoljeni politiki na Ptuju s tolikšno zaskrbljenostjo razpravljali o občinskih financah, kot se to dogaja letos iz meseca v mesec, kar je bilo v oktobru na 11. seji ob obravnavi rebalansa letošnjega poračuna in oblikovanju proračuna za naslednje leto še posebej izrazito. Ugotavlja se, da upada investicijski zagon lokalne skupnosti. In če želimo v občini vsaj malo napredka in razvoja, bo verjetno treba v naslednjih letih korenito spremeniti pristop k načrtovanju proračuna. V uvidu je treba imeti koristi večine tukajšnjih prebivalcev in ne le z zakonom določene proračunske porabnike. Rebalans letos načrtovanega proračuna, ki je bil v januarju smelo nastavljen in strateško-razvojno ter dinamično načrtovan kakor proračuni leta poprej, in kar se je vedno izkazalo za dobro, kaže na to, da je občina zdaj zdrsnila na proračun preživetja. Bilo ga je namreč treba zmanjšati za kar 31,7 % oziroma za okrog 16 milijonov evrov. Nekateri odgovorni so zato postali zagovorniki konservativnejšega pristopa pri načrtovanju. Že v začetku leta so bili svetniki in župan pri oblikovanju letošnjega poračuna v dilemi, ali ga zastaviti smelo in verjeti, da bodo tudi v letu 2011 veljale izkušnje iz preteklih let, ki so bile take narave: če je občina imela načrtovano določeno ustrezno postavko v proračunu in pripravljeno projektno dokumentacijo, potem je lahko v izjemno kratkih rokih, v katerih po navadi vsako ministrstvo razpisuje državna in evropska sredstva, ta tudi pridobila. Tako rekoč na zalogo, kakor v trgovini, morajo torej občine imeti pripravljeno projektno dokumentacijo. Država s svojimi čudaškimi predpisi v bistvu lokalne skupnosti sili v takšno obliko načrtovanja. Mnogi vodilni v lokalnih skupnostih se sprašujejo, ali ni s takim načinom načrtovanja v državi nekaj zelo narobe. Odgovorne v občinah in pripravljavce gradiv v občinskih upravah to namreč zelo bega in skrbi, zato se mnogi zavzemajo in želijo drugačen pristop - realnejši, kjer bodo natanko vedeli, katere so tiste postavke, ki jih je treba v občini obvezno realizirati. Posledica ambicioznega pristopa v načrtovanju financ so namreč zmeda na postavkah in težave pri izvajanju investicij. Nekatere postavke se uresničijo, druge se morajo pač prezreti, nekatere investicije se ne izvedejo do konca, druge se niti ne pričnejo in se preprosto prestavijo v naslednja leta. Pri projektih, ki so večfazni, recimo varovanje podtalnice, center za ravnanje z odpadki itn., pa je lahko povzročena celo velika škoda. Zato nekateri menijo, da je treba temu načinu načrtovanja narediti konec. Letošnji rebalans, ki je tako drastično znižal plan, je dober pokazatelj, kakšna je pravzaprav finančna zmožnost občine v teh zaostrenih gospodarskih in socialnih ter finančnih razmerah v državi in v vsej Evropi. Nezmožnost za investicije pa ima za posledico tudi propad nekaterih gradbenih podjetij v našem mestu, še večjo brezposelnost in še večjo socialno šibkost tega okolja. Ptujski župan pravi, da si v življenju nikoli, niti kot otrok, ni zastavljal lahko uresničljivih ciljev, zato da bi doživel aplavz, ampak vedno visoke. Zato naj tudi v teh zaostrenih časih od njega tega ne pričakujejo. Vendar pa bodo vsi tisti, ki imajo pravico in moč odločanja v občini, morali priti na vsaj en skupni imenovalec, in sicer o tem, kaj lahko zdaj še naredijo, da bi se na Ptuju le pričele in nadaljevale pričete investicije. Milena Turk MISEL MESECA » Zgodbo mojega življenja so ustvarili moji prijatelji. Na tisoč načinov so obrnili mojo prikrajšanost v čudovito prednost in mi omogočili hoditi vedro in srečno skozi senco moje prizadetosti. « Helen Keller SPREHOD PO VSEBINI Minister general minoritov iz Rima, p. Marco Tasca, na Ptuju 4 Sprejem Nine Potočnik 4 Sprejem predstavnikov inštituta OAO NIITeplopribor 4 Obisk ravnatelja Aventinus-Gymnasium iz Burghausna 5 Trgatev v mestnem vinogradu 2011 5 Javni poziv za podelitev nagrad prostovoljcem 5 Vedno bolj živahno in raznovrstnejše turistično dogajanje na Ptuju 12 Zaključek projekta promocije turistične ponudbe Zgodovinskih mest 13 Ptujčanka Nastja Breg postala miss Alpe Adria International 2011 13 Za zaposlene v Termah Ptuj 17 medalj 14 Festival jeseni v Lipnici 14 Tomaž Pliberšek na čelu Komunalnega podjetja Ptuj 15 Svetla točka 15 ZRS Bistra Ptuj soorganizator mednarodne IPPC konference v Bruslju 16 Skupna promocija turističnih tržnih znamk 17 Pogovor z mag. Sonja Purgaj 17 Silva Gorjup - prejemnica plakete MO Ptuj 18 Oktober v MGP 20 Človekove pravice in odrekanje le-teh skozi fotografski objektiv 20 V Galeriji Tenzor razstavlja Dušan Fišer -Vizija prostora 21 Mladi cvetličarji Biotehniške šole Ptuj zmagali na Pikinem festivalu v Velenju 22 »Branje za življenje« - projekt na OŠ Olge Meglič 22 Mednarodna konferenca in kontaktni seminar 23 Dijaški dom Ptuj že dvajsetič praznoval domski dan 24 Državna nagrada za Olgičino šolsko »VRTilnico« 24 Uspešno slovensko-madžarsko sodelovanje osnovnih šol 25 Uspehi ptujske gimnazije doma in v tujini 25 Otroške AYE ustvarjalnice 26 V Velenje potovalo 100 Pik in gusarjev 27 Ptujski šahisti odlični tudi v Evropi 27 Projekt zdrav življenjski slog 27 Atletski klub Cestno podjetje Ptuj zelo uspešen 28 Mitja Potrč prvi, Tomi Hojnik drugi 29 Med zmagovalci tudi domačini 29 Naslovnica: Nagrajeni zaposleni Term Ptuj Foto: Matija Brodnjak Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov. Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Branko Brumen - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Sabina Vilčnik - SMS, Janez Rožamarin - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares - socialno liberalni. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. /fiff/fff/f 3 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 IZ MESTNE HIŠE Minister general minoritov iz Rima, p. Marco Tasca, na Ptuju Brigita Tetičkovič Foto: Langerholc Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je 18. oktobra v poročni dvorani Mestne hiše sprejel ministra generala minoritov iz Rima p. Marca Tasco ter provincialne ministre ali njihove predstavnike iz Srednje Evrope (Anglija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica, Avstrija, Slovenija in Hrvaška), ki jih je na rednem letnem delovnem srečanju gostil provincial slovenskih minoritov p. Milan Kos v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Sprejema so se udeležili p. Mi- ljenko Hontic, generalni asistent za Srednjo Evropo, p. Ljudevit Maračic, provincialni minister iz Hrvaške, p. Milan Kos, provincialni minister iz Slovenije, p. Leo Beck, provincialni minister iz Nemčije, p. Theo Schol-tes, provincialni minister iz Nizozemske, p. Vincent Cosatti, generalni delegat iz Švice, p. Dominikque Mathieu, generalni delegat iz Belgije, p. Paul Mi-skiewicz, provincialni delegat iz Velike Britanije, p. Clemens Breineder, delegat iz Avstrije, p. Dariusz Bryk, provincialni delegat poljske province v Nemčiji, p. Wieslaw Chabros, provinci-alni delegat poljske province v Nemčiji, p. Pascal Marquard, tajnik srednjeevropske konferen- ce minoritskega reda, in Milan Holc, uradni prevajalec. Ptujski župan je sprejel ministra generala minoritov iz Rima p. Marca Tasco in provincialne ministre ali njihove predstavnike iz Srednje Evrope. Sprejem Nine Potočnik Brigita Tetičkovič Foto: Langerholc Ptujčanka Nina Potočnik je v slovenski teniški reprezentanci deklet do 14 let osvojila tretje mesto na ekipnem svetovnem prvenstvu v češkem mestu Pro-stejov. Mlade slovenske teniške igralke so, po letu 1995, ko je slovenska reprezentanca do 14 let osvojila naslov svetovnih prvakinj, dosegle drugi najve- čji uspeh slovenskega tenisa v tej starostni skupini. Z Nino sta tekmovali še Manca Pislak in Hana Mraz pod vodstvom ka-petana ekipe Dominika Senice. Nina je v času igranja tenisa, igra ga od šestega leta starosti, skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem osvojila številne vidne športne dosežke tako doma kot v tujini. Osebno ji je čestital tudi dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, in ji zaželel še veliko uspehov v prihodnje. Za vse dosedanje dosežke in prepoznavnost Ptuja doma in v tujini je Nina Potočnik iz rok župana prejela grb Mestne občine Ptuj na steklu. Sprejem predstavnikov inštituta OAO NIITeplopribor Brigita Tetičkovič Foto: Boris Emeršič V okviru znanstveno-tehnične konference ruskega znanstvenoraziskovalnega inštituta OAO NIITeplopribor iz Moskve, ki je potekala na Ptuju med 20. in 21. oktobrom, je dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, sprejel predstavnike, vodilne mene-džerje, te institucije iz Rusije in Slovenije. Sprejema so se udeležili Ku-znetsov Sergej Ivanovich, generalni direktor inštituta OAO NIITeplopribor, Kutin Nikolay Gregorijevich, vodja zvezne službe za ekološki, tehnološki in jedrski nadzor, Malinov Sergej Vladimirovich, predsednik sveta direktorjev inštituta OAO NIITeplopribor, Azbukin Vladimir Mikhaylovič, pomočnik predsednika sveta direktorjev inštituta OAO NIITeplopribor, Grišenko Vladimir Vladimirovich, svetovalec sveta direktorjev inštituta OAO NIITeplopribor, in Bojan Držaj, direktor predstavništva inštituta OAO NIITeplopribor v Sloveniji. Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, sprejel predstavnike, vodilne menedžerje inštituta OAO NIITeplopribor iz Moskve in Slovenije. 4 . //V™ IZ MESTNE HIŠE 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 Obisk ravnatelja Aventinus-Gymnasium iz Burghausna Brigita Tetičkovič Foto: Boris Emeršič Gimnazija Ptuj in Aventinus-Gymnasium iz Burghausna izmenjujeta dijake že deset let. Toliko je staro tudi sodelovanje med pobratenima mestoma Ptuj in Burghausen. Na letošnjem obisku dijakov in profesorja Stefana Angstla se je pridružil tudi ravnatelj gim- nazije Wilhelm Renner. V času izmenjave je Wilhelma Rennerja v Mestni hiši sprejel župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan. Sprejema se je udeležila tudi ravnateljica Gimnazije Ptuj Me-lani Centrih, ki je predstavila sodelovanje med gimnazijama, župan pa je ravnatelja gimnazije Aventinus povabil na prireditve ob Evropski prestolnici kulture 2012, Ptuj partner. Govorila sta o pripravah na Kurentovanje 2012, ki bo uvodna prireditev Evropske kulturne prestolnice 2012. Poziv Mestne občine Ptuj za pridobitev podatkov za namen znižanja cen mesečnih vozovnic za dijake in študente Mestna občina Ptuj in izvajalec javnega linijskega prevoza potnikov Veolia Transport Štajerska, d. d., pripravljata spremembe na področju dostopnosti do javnega linijskega prevoza potnikov. Prevoznik Veolia Transport Štajerska, d. d., želi ponuditi mesečne vozovnice za dijake in študente, ki stanujejo na območju Mestne občine Ptuj, po posebni ceni s popustom do 60 %. V primeru zadostnega števila prijavljenih bi cena mesečne vozovnice za občane Mestne občine Ptuj iz okoliških krajev na Ptuj znašala 20 EUR (do razdalje 5 km 15,61 EUR) in iz Ptuja v Maribor 45 EUR. Gre za poskusni projekt, pri katerem potrebujemo pomoč vas občanov, da nam sporočite, ali ste pripravljeni uporabljati javni prevoz potnikov po ponujenih nižjih cenah in kupiti mesečne vozovnice za dijake in študente. Svojo odločitev in podatke (ime, priimek, naslov, letnik izobraževanja in ustanova, v kateri se izobražujete, ter želena relacija vožnje) nam sporočite najkasneje do 15. 12. 2011 na e-naslov: ur-ska.fajt@ptuj.si. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje. Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj Trgatev v mestnem vinogradu 2011 Alenka Bezjak Foto: Langerholc Letošnja tradicionalna trgatev na dvorišču ptujskega gradu in v mestnem vinogradu je bila 27. septembra. Na dvorišču ptujskega gradu smo najprej pričeli s trgatvijo modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ranfola in zirfahndler-ja. Po okusnem golažu in pohorskem loncu, ki so ga pripravili dijaki in mentorji v Biotehniški šoli Ptuj, smo opravili še trgatev renskega rizlinga v mestnem vinogradu in vinogradu Nadžupni- je sv. Jurija. Ob simboličnem stiskanju grozdja, ki je potekalo na planjavi ob vznožju mestnega vinograda, so se s kulinaričnimi dobrotami predstavili Društvo kmetic MO Ptuj, Društvo gospodinj Spuhlja Marjetica, Društvo gospodinj Jezero in Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Letošnja trgatev, ki je potekala v zelo sončnem in toplem vremenu, je privabila veliko množico ljudi, še posebej turistov iz sosednjih držav. 95-letni Ivan Skočir, prvi mestni viničar se je kljub visoki starosti podal na lestev in potrgal darove potomke najstarejše trte Prizadevanja za pridobivanje listine Občina po meri invalidov Svet za invalide pri Mestni občini Ptuj V torek, 18. oktobra 2011, smo se člani sveta za invalide pri Mestni občini Ptuj sestali na delovnem sestanku s projektnim svetom Zveze delovnih invalidov Slovenije z namenom uresničevanja izvajanja akcijskega načrta za leto 2011, ki ga je potrdil Mestni svet Mestne občine Ptuj. Svet za invalide je projektnemu svetu poročal o izvajanju akcijskega načrta predvsem o informiranju in ozaveščanju javnosti o poteku projekta Občina po meri invalidov. V letu 2011 je Mestna občina Ptuj izvedla bistven premik pri izvedbi odprave arhitektonskih ovir in označb. Projektni svet nam je dal veliko napotkov za lažjo realizacijo akcijskega načrta, tako da bomo lažje izvedli še druge zastavljene cilje z namenom pridobitve listne ob dnevu invalidov v decembru. /fiff/fff/t 5 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET Obvestilo o oglaševanju volilne kampanje Pravila za izrabo časopisnega prostora v mediju Ptujčan za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov v volilni kampanji 2011 so objavljena na spletni strani Mestne občine Ptuj www.ptuj.si. Vsaki politični stranki ali listi kandidatov, ki bo s svojimi kandidati kandidirala na volitvah, bo predvidoma na voljo ena stran časopisa Ptujčan, od tega pol strani brezplačno in pol strani po ceniku oglasov, ki velja za oglaševanje. Uredništvo Ptujčana Javni poziv za podelitev nagrad prostovoljcem Mestna občina Ptuj objavlja javni poziv za podelitev nagrad prostovoljcem na naslednjih področjih: mladinsko delo, humanitarna dejavnost, šport, zdravstvo, socialno varstvo in izobraževanje. Nagrade bodo podeljene na podlagi zbranih prijav predlagateljev, in sicer vsem prijavljenim kandidatom, za katere predlagatelj na obrazcu izkazuje upravičenost. Vsak predlagatelj lahko prijavi enega prostovoljca, za katerega ugotavlja, da je najbolj zaslužen. POGOJI ZA SODELOVANJE Predlagatelj je lahko neformalna skupina, društvo, zavod ali druga zasebna ali javna institucija. Prijavljeni posameznik/ posameznica za svoje delo ne sme biti plačan/-a oz. zaposlen/-a za izvajanje dejavnosti prostovoljstva. Prijavljeni posameznik/ posameznica mora biti s prijavo seznanjen/-a in se mora z njo strinjati. Svoje strinjanje potrdi s podpisom prijavnice. Predlagatelj mora izpolniti obrazec - prijavnico, ki jo lahko prejmete po elektronski pošti (maja.erjavec@ptuj.si). ROK IN NAČIN PRIJAVE Prijavnice pošljite priporočeno po pošti na Mestno občino Ptuj, Oddelek za negospodarske javne službe, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, najkasneje do petka, 11. novembra 2011, in z oznako na kuverti "Javni poziv za podelitev nagrad prostovoljcem". PODELITEV NAGRAD Podelitev nagrad bo izvedena ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. 12. 2011. Več informacij lahko dobite na elektronskem naslovu: maja. erjavec@ptuj.si ali na telefonski številki 02 748 29 53. Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj Potrdili rebalans proračuna in Odlok o sofinanciranju Evropskega košarkarskega prvenstva 2013 Odlok o proračunu za letošnje leto v 30-dnevni javni razpravi Na oktobrski redni seji, ki je potekala 17. oktobra, je mestni svet sprejel rebalans letošnjega proračuna, ki se je iz 51 milijonov evrov zmanjšal na dobrih 34 milijonov evrov, izvedel je prvo obravnavo predloga proračuna za naslednje leto, ki bo podvržen še 30-dnevni javni razpravi, po večmesečni razpravi je sprejel Odlok o sofinanciranju Evropskega košarkarskega prvenstva 2013, obravnaval in se med drugim seznanil tudi z letnim poslovnim poročilom Javnih služb Ptuj, d. o. o., za katerega so že nekaj časa spraševali in ga želeli videti nekateri svetniki. Milena Turk Potrdili so tudi dva sklepa, in sicer o brezplačni uporabi po- slovnih prostorov v upravljanju Cetrtne skupnosti Center (obja- vljen je v prilogi Uradni vestnik MO Ptuj) in sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za gradnjo Gasilskega doma Turnišče-Ptuj ter soglasje k znižanju cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za daljinsko ogrevanje (objavljeno v priloženem Uradnem vestniku MO Ptuj). Rebalans 2011 Letošnji proračun je po rebalansu manjši za 31,7 % oziroma za 16.108.923 evrov. Prihodki so nižji za 33,2 % oziroma za 33.702.876 evrov. Nekoliko višji so v rebalansu davčni prihodki, in sicer za 1,2 %. Za 61,9 % so višji nedavčni prihodki, saj se pričakuje več prihodkov od glob za prekrške. Za 9,6 % so nižji kapitalski prihodki, saj ni tolikšnih prilivov od prodaje nepremičnin. Največji del dohodkov predstavljajo davčni dohodki (med njimi dohodnina), in sicer okrog 44 %, nedavčni prihodki pa 39 %. Zaradi neizvajanja investicij, nekatere načrtovane se namreč 6 ■ ¿/tt/'-ff/' MESTNI SVET 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 niso niti pričele, nekatere pa se niso dokončno realizirale, so se najbolj občutno znižale postavke na Oddelku za gospodarske javne službe in na Skupni občinski upravi. V naslednje leto, ki pa bo še bolj negotovo kot letošnje, se prenašajo investicije, med njim 2. faza revitalizacije podtalnice, OŠ dr. Ljudevita Pivka, Cero Gajke in izgradnja vrtca Mačice. Odhodki so nižji za kar 31,8 % in znašajo 34,5 mio. evrov. Največ odhodkov gre v tekočo porabo (to so transferi v javne zavode), zelo malo pa jih je bilo vloženih v investicije. Predlog Odloka o proračunu za leto 2012 Predlagana višina proračuna je 39,854 mio. evrov, od tega predstavljajo prihodki 36,786 mio. evrov, odhodki pa 39,505 mio. evrov. Predvideva se zadolževanje v višini 3 mio. evrov, in sicer pri tistih investicijah, za katere se bo pridobilo največ evropskih sredstev. Župan je karikirano povedal, da je razmerje med tem, kar bi v mestu bilo treba narediti, in kondicijo oz. pljuči, ki jih ima to mesto, 11 : 1. Milan Krajnik je opozoril, da je treba zaradi zaostritev gospodarskih pogojev nujno določiti, katere investicije imajo absolutno prioriteto, kaj je ključnega pomena za življenje v občini, ali je to podtalnica ali Cero Gajke ali kaj drugega, kajti lahko pride do izpada državnih sredstev. Milan Trol se je zavzel za ureditev košev za smeti v starem mestnem jedru, za kar so bile s strani Zelenih podane že številne pobude. Milan Petek je ugotovil, da s pričakovano koncesijsko ureditvijo izgradnje cest in javne razsvetljave ni nič. Treba se je zavedati, je opozoril, da ima občina na severnem delu še dobrih 14 km makadamskih občinskih cest. V tem ga je podprla tudi Tatjana Vaupotič in še predlagala, da se vključi postavka za božično-novoletni sejem. Opozorila je tudi, da je zelo pomembno, da so postavke transparentno postavljene, da neko področje finančno ni vključeno v drugo, recimo, da šport ni vključen v izobraževanje, nato pa se izkaže, da je indeks na enem področju 130, na drugem pa 90. Vlado Čuš je menil, da - če ne bo spremenjen pristop v načinu razmišljanja v ekipah, ki skrbijo za realizacijo proračuna, kakor tudi pri nadzoru - bomo le ponovili vajo iz letošnjega leta. Ponovno je spomnil, da pobude, ki jih dajejo Zeleni, in sicer zamenjava azbestnih cevi, ureditev prometne mobilnosti na mikro ravni - znotraj mesta, varnost pešcev in kolesarjev ter vpeljava monitoringa nad onesnaževalci okolja, niso vključene. Zavzemajo se še za vsebine, ki bodo služile gospodarskemu razvoju mesta. Mirko Kekec je menil, da je proračun za naslednje leto bolj realno nastavljen kot letošnji; odhodki so bližje tistemu, kar zmore občina. Emil Mesa-rič je opozoril, da v proračunu ni infrastrukturne ureditve ptujskega gradu, kar pa pomeni, da bomo težko našli najemnika, ki bi na gradu gostom ponujal go- stinske storitve, in da so sredstva za vitalizacijo Ptujskega jezera nižja - le 50.000 evrov (kakor so bila znižana že v letošnjem letu), čeprav so Dravske elektrarne vložile kar 600.000 evrov v poglobitev pristanišča in urejanje nabrežin. Miroslav Luci je menil, da smo zelo optimistični pri načrtovanju prihodnjega proračuna, kar je sicer dobro, a obstaja bojazen, da plan za leto 2012 v višini skoraj 40 mio. evrov ni realen. Čakajo nas namreč še državne volitve, nato konstituiranje nove vlade RS, kar bo trajalo nekaj mesecev, in investicije v prvih šestih mesecih prihodnjega leta izgledajo skorajda nemogoče. Milan Čuček je ocenil proračun za naslednje leto kot investicijsko krizni, in napovedal, da bodo morali biti v naslednjih letih in do konca tega mandata izredno fleksibilni proračunski politiki. Izrazil je bojazen, da bo prišlo v državi ne le do zmanjšanja investicij, ampak tudi do krčenja plačevanja redne dejavnosti, kar pomeni, da bodo predvsem ljubiteljske dejavnosti bistveno okrnjene. Marjan Ko-larič je kot vsako leto ob sprejemanju proračuna nezadovoljen s postavkami za ČS Rogoznica in ČS Grajena, ki predstavljata 2/3 občine glede na obseg, vendar pa je za urejanje cest v teh dveh četrtih namenjenih le okrog 200.000 evrov. Sprašuje se, kaj lahko s temi sredstvi naredimo, saj je tukaj okrog 100 kilometrov cest. Prvi obravnavi proračuna zdaj sledi še 30-dnevna javna razpra- va, predlog pa je z vsemi dokumenti objavljen na spletni strani MO Ptuj www.ptuj.si. Odlok o sofinanciranju Evropskega košarkarskega prvenstva 2013 Svetniki so z 20 glasovi za (izmed 26 prijavljenih h glasovanju) podprli Odlok o sofinanciranju Evropskega košarkarskega prvenstva 2013 in k temu sprejeli še amandma župana, ki določa, da bo MO Ptuj z organizatorjem sklenil pogodbo o sofinanciranju prvenstva, kjer bodo podrobneje določene medsebojne pravice in obveznosti iz naslova sofinanciranja prvenstva na Ptuju. Tako formuliran amandma je župan vložil zaradi pripomb in predlogov odborov. K Odloku so sprejeli še dodaten sklep, ki MO Ptuj zavezuje, da opusti projekt izgradnje večnamenske dvorane, če Vlada RS ne bo zagotovila 2,5 milijona evrov kot delež države, župana in občinsko upravo pa, da si bo prizadevala za tako javno-zasebno partnerstvo, da bo dvorana po končani gradnji postala last MO Ptuj. Občina pa ne bo prevzemala nobenega tveganja za zapolnitev tržnega dela večnamenskega objekta. Gradbeno dovoljenje naj bi bilo pridobljeno do januarja 2012, partnerja pri gradnji druge faze dvorane bo MO Ptuj našel preko razpisa. Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Cena vzdrževanja grobnih polj - Obdelava odpadkov Občine Kamnik - Vsebine v Mladinski hiši - Dograditev Doma krajanov Rogoznica Vprašanje in pobuda Mirka Vambergerja: 1. Kakšni so bili zadržki, da od 4. seje mestnega sveta, 21. 2. 2011, ko je bil sprejet osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi plovb-nega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, do danes še ni bil na sejo sveta uvrščen predlog sprememb in dopolnitev tega odloka? Koliko časa še potrebujejo strokovne službe mestne občine, da bomo mestni svetniki dobili v odločanje in sprejem predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi plovb-nega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru? 2. Mestnemu svetu predlaga, da v prihodnje pri podobnih odločitvah in sprejemanju sklepov določimo rok izvedbe in nosilca oz. nosilce naloge, da bomo lahko mestni svetniki spremljali delo občinske uprave. Odgovor: V Mestni občini Ptuj in Občini Markovci smo v letu 2006 na podlagi Zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/02 in 110/02 - ZGO-1) sprejeli Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Uradni list RS, št. 109/06, 112/07, 42/09 in 34/10), ki smo ga spreminjali in dopolnjevali v letih 2007, 2009 in 2010. Šlo je za manjše spremembe in dopolnitve odloka, ki niso ,/fW/rfM 7 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 MESTNI SVET posegale v njegovo vsebino in za katere bi se bilo treba usklajevati z Zavodom RS za varstvo narave in Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Z osnutkom sprememb in dopolnitev odloka o plovbnem režimu, ki je bil obravnavan na seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj v februarju 2011, smo se dotaknili predvsem časovne in prostorske opredelitve plovbe, to je razdelitve plovbnega območja na cone in časa, v katerem je dovoljena plovba, kar pa prinaša bistvene vsebinske spremembe pri izvedbi dejavnosti na obravnavanem območju. Ker gre za območje, ki spada v območje NATURA 2000, je bilo treba za nadaljevanje postopka pridobiti mnenje in v končni fazi tudi soglasje Zavoda RS za varstvo narave in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter tudi soglasja drugih akterjev, ki pa so vezana na predhodna soglasja. V svojih mnenjih sta Zavod RS za varstvo narave in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije navedla, da je pred izdajo soglasja k spremembam in dopolnitvam odloka, ki so bile nakazane v osnutku, oziroma sploh opredeljevanje do predlaganih sprememb in dopolnitev, treba dokončati izvajanje triletnega monitoringa vodnih ptic na reki Dravi in Ptujskem jezeru in izvajanje meritev hrupa na plovbnem območju. Šele po zaključku in obravnavi poročil navedenih triletnih monitoringov ter meritev hrupa na Ptujskem jezeru bo možno nadaljevati s postopkom in pripravo predloga sprememb in dopolnitev Odloka o plovbnem režimu na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Časovno to pomeni, da s predlogom sprememb in dopolnitev odloka o plovbnem režimu na mestni svet ne bo mogoče pred januarjem 2012. Klavdija Petek Vprašanje Dejana Klasinca: Zakaj je cena za vzdrževanje po-kopališčnih površin na položnicah enaka za vsa pokopališča, če je površina zelo različna in s tem tudi stroški vzdrževanja pokopališč? Zakaj so stroški vzdrževanja pokopališčnih površin na Ptuju tako visoki v primerjavi z drugimi občinami? Odgovor: V Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj št. 6/2009 je bil objavljen Sklep o potrditvi cen pogrebne in pokopališke dejavnosti v Mestni občini Ptuj: VIII. Najemnina groba za 1 leto: VIII.1. Grobnica, družinski grob 27,39 EUR VIII.2. Vrstni grob 22,38 EUR VIII.3. Urejanje infrastrukture na pokopališču 14,91 EUR Znesek na položnici je sestavljen iz naslednjih postavk: - najemnina groba (vse leto) 27,39 EUR - urejanje infrastrukture na pokopališčih 14,91 EUR - DDV 20 % 8,46 EUR Skupaj: 50,76 EUR Opis stroškov, ki jih zajema cena letne najemnine grobnega polja (postavka najemnina grobnega polja na položnici), zajema naslednja opravila: - stroške vzdrževanja pokopališkega kompleksa (6- do 8-krat košnja zelenih površin, obrezovanje žive meje in dreves, grablja-nje in odvoz listja, dnevni odvoz smeti na deponijo komunalnih odpadkov - ločeno sveče, trava in drugi biološki odpadki, deponiranje odpadkov, poraba vode, manjša popravila vodovodnih pip, nabava posod za zalivanje, popravila ograje ...), - zimsko in letno vzdrževanje asfaltnih poti in parkirišča (pometanje, posipavanje in pluženje snega v zimskem času), - košnjo grobnih polj 8- do 10-krat letno, - vzdrževanje starega rogozni-škega pokopališča (šerfanje poti 2-krat letno, obrezovanje žive meje in dreves, odvoz odpadkov in poraba vode, navoz in planiranje lomljenca po poteh, manjša popravila pokopališkega zidu ... ) in - vodenje evidenc in katastra o pokopih. Cena je enotna za grobno polje, ne ločujemo jih po velikosti, ker bi na starem rogozniškem pokopališču lahko potem imeli vsaj pet različnih cen, kar pa je nesmiselno. Zdenka Matjašič, Janko Bohak, Komunalno podjetje Ptuj Vprašanje Milana Petka: Ali je res, da Občina Kamnik odlaga komunalne odpadke na naši deponiji? Odgovor: Obdelava odpadkov Občine Kamnik je predmet začasne pogodbe, ki smo jo sklenili z družbo Gorenje Surovina (oz. njihovim podjetjem Publicus), in sicer predvsem iz dveh razlogov. Kakor je znano, je bilo ob oddaji vloge za pridobitev evropskih sredstev za izvedbo predvidene investicije v CERO Gajke zahtevano, da center zagotavlja storitve kvoti prebivalcev, ki je ni bilo mogoče doseči zgolj s prebivalci občin Spodnjega Podravja, pač pa je bilo nujno potrebno storitve ponuditi tudi drugim občinam, ne glede na regijo, iz katere izvirajo. V času oddaje vloge za pridobitev sredstev so bili na voljo odpadki te občine. Za dosego kvote in s tem pridobitev možnosti kandidiranja za nepovratna sredstva je bila tako sklenjena pogodba, po kateri Javne službe Ptuj izvajajo zahtevano obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, v postopku obdelave izločeno »lahko frakcijo« pa zatem prevzema družba Gorenje Surovina, katere dolgoročni poslovni interes je ravnanje z navedeno frakcijo. Slednja lahko predstavlja približno 60 % MKO. Prihodek, ki se ustvarja ob prevzemanju teh odpadkov, na drugi strani predstavlja vir za pokrivanje tistih stroškov, ki so se pojavili zaradi zahtev, ki so posledica sprememb zakonodaje v letih po potrditvi trenutno veljavne cene (trenutno veljavna cena je iz leta 2007). Tako npr. odlaganje zgoraj navedene frakcije več ni dopustno, temveč jo je treba odstraniti v skladu s predpisi. Trenutna cena odstranjevanja te frakcije se giblje med 70 in 90 EUR/t, kar za ravnanje z odpadki, ki nastajajo na našem območju, predstavlja izjemen strošek. Prav tako pomembna zakonska sprememba, ki terja vedno višje stroške ravnanja z odpadki, je tudi uveljavitev obveznega ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov. Velja izpostaviti, da med Javnimi službami Ptuj in posameznimi izvajalci gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov (Saubermacher Slovenija, Gorenje Surovina, Publicus ...) tudi sicer potekaj o razgovori o pogojih prevzemanja komunalnih odpadkov iz območja preostalih občin v Republiki Sloveniji v prihodnosti, seveda ob predpostavki, da se predvidena evropska sredstva za nadgradnjo centra tudi dejansko pridobijo. Prvotne zahteve po številu prebivalcev, ki morajo biti vključeni v sistem ravnanja z odpadki centra, ki bo pridobil nepovratna sredstva, se namreč nenehno povečujejo. Trenutno aktualni javni razpisi za storitve obdelave odpadkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče še vnaprej zagotavljati doseganje kvote, so za območje Maribora, Kopra, Kranja in posameznih manjših občin. Na tem mestu ponovno poudarjamo, da je kakršno koli prevzemanje odpadkov iz teh območij seveda pogojeno s pridobitvijo nepovratnih sredstev in potrebo po zagotavljanju storitev centra za širše (regijsko) območje. Za prisotnostjo vozil z ljubljanskimi registrskimi tablicami na CERO Gajke pa lahko stoji tudi vrsta drugih razlogov. Z že omenjenim podjetjem Publicus iz Kamnika sodelujemo tudi pri izvajanju aktivnosti, vezanih na prodajo ločeno zbranih frakcij. Pogosto skupaj z ločeno zbranimi frakcijami, ki se zberejo na našem območju, prodamo tudi embalažo, s katero v tistem trenutku razpolaga posamezna embalažna shema (npr. podjetje Interseroh). Prihodek iz odkupa odpadne kovinske embalaže, zlasti AL pločevink, in njene nadaljnje prodaje skupaj z lastno embalažo predstavlja dodaten vir za pokrivanje vseh stroškov, ki postajajo glede na nenehne zakonske spremembe na področju ravnanja z odpadki težko obvladljivi. Za nameček Vlada RS že od sredine leta 2010 vzdržuje zamrznitev cen proizvodov in storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki bodo tako na obstoječi ravni ostale vsaj še do februarja 2012. Alen Hodnik, Javne službe Ptuj, d. o. o. Vprašanje Miroslava Lucija: Kako je z obnovo in dograditvijo Doma krajanov Rogoznica? 8 ■ MESTNI SVET 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 Odgovor: Investicija obnova Doma krajanov Rogoznica se letos ni pričela zaradi nezagotovlje-nih finančnih sredstev, saj na javnem razpisu za izbiro občinskih investicij na področju kulture, ki se bodo začele izvajati leta 2011 in bodo sofinancirane iz proračuna Ministrstva za kulturo v letih trajanja investicije ter vključene v Načrt razvojnih programov, nismo uspeli. Prav tako je bil sprejet sklep o posamičnem programu (39. seja mestnega sveta, 24. 5. 2010), ki dovoljuje ustanovitev stavbne pravice za potrebe prizidave in rekonstrukcije objekta kulturne dvorane in ureditev parkirišča, katerega nameravamo v okviru finančnih zmožnosti v prihodnje izvesti. Mojca Horvat Vprašanji Tatjane Vaupotič: 1. Koliko sredstev je Mestna občina Ptuj namenila za sofinanciranje udeležbe športnikov na mednarodnih športnih igrah ? V katerem kraju so bile organizirane in koliko je bilo udeležencev? Odgovor: Mestna občina Ptuj je za mednarodne igre šolarjev namenila sredstva v višini 12.107,00 EUR. Organizirane so bile na Škotskem v mestu Lanar-kshir. Iger se je udeležilo skupaj 23 udeležencev, od tega 16 šolarjev, štirje trenerji, vodja trenerjev in dva predstavnika Mestne občine Ptuj. Maja Erjavec 2. Odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo želi podrobnejšo obrazložitev proračunske postavke 7743: Projekti iz področja izobraževanja. Odgovor: Vrednost postavke v sprejetem proračunu 2011 znaša 15.253,00 EUR. Ker se je med letom izvajal košarkarski projekt Pokal Primus, smo postavko za namen plačevanja izdatkov, povezanih s tem projektom, zvišali za 9.200,00 EUR, vrednost veljavnega proračuna te postavke znaša 24.453,00 EUR. Po sprejemu rebalansa 2011 bomo ta sredstva (9.200,00 EUR) prerazporedili na postavko, namenjeno košarki. Ker pa je med letom prišlo do nekaterih nepredvidenih izdatkov za namen prireditve Dan mlade ustvarjalnosti, smo ugotovili, da bo treba postavko v primerjavi s sprejetim proračunom povišati, in sicer za 1.105,38 EUR. Vrednost postavke pri rebalansu znaša 16.358,38 EUR. Urška Fajt Vprašanji svetniške skupine SMS - zeleni Evrope: 1. Katere vsebine za mlade se trenutno, zraven kino dejavnosti, odvijajo v prostorih Mladinske hiše? Koliko finančnih sredstev se je pridobilo na razpisih za sanacijo in vsebino v kinu v obdobju, ko je upravljanje sprejel Center interesnih dejavnosti? Odgovor: Osrednja dejavnost v stavbi na Cvetkovem trgu na Ptuju ostaja kino, ki pa v skladu s svetovnimi trendi najuspešnejših mestnih kinematografov vse več poudarka namenja spoštovanju filmske umetnosti in promovira-nju filmske kulture, prikazovanju višjega deleža kakovostnega filmskega programa (t. i. art kino), evropskih in filmov iz tretjih držav ter neodvisnih filmov, organiziranju zanimivih spremljevalnih aktivnosti za različne ciljne skupine (t. i. event cinema), filmski vzgoji otrok in mladostnikov ter skrbi za filmsko izobraževanje in vzgojo vseh starostnih skupin občinstva. S takšno programsko usmeritvijo se je Mestnemu kinu Ptuj, sicer enemu najaktivnejših članov Art kino mreže Slovenije, letos uspelo vključiti v ugledno mednarodno mrežo kinematografov Europa Cinemas. V zvezi z omenjeno t. i. Mladinsko hišo naj opozorim, da se uporablja nov izraz: Hiša ustvarjalnosti mladih — center večpredstavnostnih umetnosti. Slednja v tem trenutku sicer še ni polno zaživela, ker stavba še ni bila deležna potrebnih investicij. Mestna občina Ptuj še ni v celoti odkupila objekta, ki bi zagotovil dodatne prostore nekdanje »Zlate črte«. Kljub temu pa CID Ptuj vanjo že 'naseljuje' različne kakovostne mladinske kulturne aktivnosti. Letos smo na primer izvedli manjši poseg in v nekdanjih pisarnah kina skoraj brez sredstev opremili glasbeni studio, kjer glasbenik, glasbeni pedagog in producent iz Francije Antoine Barrau, ki v CID-u Ptuj gostuje v okviru Evropske prostovoljske službe (EVS), z mladimi Ptujčani že več mesecev ustvarja in snema glasbo in filme. Projekt je odlično sprejet in bo poleg glasbenih vključeval oz. aktiviral tudi filmske in oblikovalske sposobnosti mladih Ptujčanov. Obstoječe prostore Mestnega kina Ptuj si tudi v prihodnje predstavljamo kot prostor, kjer bo rdečo nit predstavljalo prikazovanje kakovostnega filmskega programa, nanj pa se bodo vezale in z njim prepletale različne druge kulturne vsebine. Zaživela sta že cikla Kino koncert in Kino vrtiček, ki ju bomo v prihodnje še nadgrajevali, nadaljuje se izjemno priljubljeni projekt Ptuj na filmskem platnu, pri katerem sodelujemo z Zgodovinskim arhivom na Ptuju, novembra bomo začeli s serijo Kino predavalnica (predavanja in pogovori z različnimi zanimivimi gosti), v sodelovanju z Gimnazijo Ptuj načrtujemo dijaški abonma, pri nas bodo gostovali različni filmski festivali (Festival gejevskega in lezbične-ga filma, Stoptrik po Stoptriku itd.), začeli bomo z rednim predvajanjem kinotečnih filmov, izvajamo že vodene šolske projekcije, izven lastnega programa smo na voljo kot servisna dejavnost in še bi lahko naštevali. Mestni kino Ptuj pa je ne nazadnje tudi nosilec priljubljenega poletnega projekta Kino brez stropa. Poleg tega prav z letošnjo jesenjo nove vsebine dobivajo tudi nekateri drugi doslej zapuščeni prostori v stavbi. Načrtujemo mednarodno mladinsko brigadirsko akcijo, s katero bomo skoraj brez potrebnih investicijskih sredstev uredili pritlične in kletne prostore ter tako vzpostavili primerne pogoje še za mladinsko likovno, plesno in drugo ustvarjanje. Tam načrtujemo tudi prihodnji velik in pomemben projekt filmskih delavnic za mlade Film od blizu, ki je mrežni projekt v okviru EPK 2012. Dodana vrednost bodo vsebine, povezane z večpredstavnostjo različnih medijev, za katere pa so potrebni ustrezno razporejeni, obnovljeni in opremljeni obstoječi prostori. 2. Upravljanje nad Mestnim kinom je prevzel CID Ptuj - koliko sredstev se je v tem času pridobilo na razpisih za sanacijo in vsebino? Odgovor: Lastnik Mestnega kina Ptuj je Mestna občina Ptuj, ki je stavbo kina odkupila v letu 2008, upravljanje s prostori pa je v decembru 2008 prenesla na javni zavod CID Ptuj. Idejna zasnova projekta, ki jo je naročila Mestna občina Ptuj, je bila pripravljena v letu 2010. V preteklosti smo projekt obnove kina prijavili na dva evropska razpisa (dodatne točke je dobival zaradi vključevanja v EPK 2012), vendar žal neuspešno. Za projekt sanacije stavbe t. i. Hiše ustvarjalnosti mladih je izdelana idejna zasnova projekta. Kar se tiče programa oziroma vsebine Mestnega kina Ptuj oziroma njegove stavbe, pa smo na razpisih zelo uspešni. Kot že omenjeno, je Mestni kino Ptuj vključen v dve pomembni programski mreži: je aktiven član Art kino mreže Slovenije, od letos pa tudi član uglednega mednarodnega združenja prikazoval-cev Europa Cinemas. Uspešni smo na razpisih Ministrstva za kulturo, kjer se redno prijavljamo na razpis za mrežo art kinematografov. V preteklih dveh letih smo s tega naslova pridobili približno 20.000 EUR. Denar je namenjen predvsem vsebini oz. sofinanciranju art kino programa. V povezavi s širšo vsebino stavbe Mestnega kina Ptuj pa CID Ptuj kandidira na različnih razpisih (EPK, Slovenski filmski center ...) še s projekti Glasba kot orodje, Kino brez stropa, Kino vrtiček in Film od blizu. Dokončni rezultati slednjih še niso znani, prepričani pa smo, da nam bo sredstva za te odlične projekte zagotovo uspelo pridobiti. Aleksander Kraner, Center interesnih dejavnosti Ptuj ,/fW/rfM 9 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 PTUJČANI STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO SMS i iiliv r«*j*i Vztrajali bomo pri UTD - univerzalnem temeljnem dohodku Ob svetovnem dnevu boja proti revščini v Stranki mladih - zeleni Evrope izpostavljamo del našega skupnega eko-socialnega programa koalicije Demokratov Slovenije, Zelene koalicije in SMS-Zele-nih, ki temelji na uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) kot nujno potrebnega ukrepa za uspešno zmanjševanje revščine in družbene razslojenosti, v katero je ujetih vedno več posameznikov in njihovih družin. Vedno težje eksistenčne okoliščine, ki povečujejo število ljudi pod pragom revščine, ter vse večja neučinkovitost državnih institucij za reševanje strukturnih problemov onemogočajo izstop iz kroga revščine. SMS-Zeleni menimo, da potrebujemo ustrezne sistemske spremembe in rešitve, kot je uvedba univerzalnega temeljnega do- hodka. V Stranki mladih - zeleni Evrope se borimo za trajnostni razvoj gospodarstva in družbe ter socialno in pravno državo za vse ljudi. V primeru izvolitve v Državni zbor RS bomo vztrajali pri sprejetju operativnega programa za izvedbo univerzalnega temeljnega dohodka kot učinkovitega ukrepa zagotavljanja socialne varnosti za vse državljane. UTD lahko postane generator novega družbenega razvoja, pozitivno vpliva na storilnost in motivacijo za delo ter zamenja zelo razdrobljene socialne transferje, ki se jih sedaj skoraj 25-odstotno zlorablja. Mestni odbor SMS - Zeleni Evrope Ptuj zares ZARES - socialno liberalni sprejeli manifest za odgovorno ekonomijo Na 6. konvenciji stranke Zares smo članice in člani potrdili letno poročilo in predlog političnih usmeritev, prav tako pa sprejeli programski dokument Manifest za odgovorno ekonomijo. V Zares smo prepričani, da je treba novo politiko nadgradi z odgovorno ekonomijo. Prekiniti je treba z neoliberalno paradigmo, katere edini cilj je profit - ne glede na posledice za okolje in družbo. V Zares menimo, da današnji trenutek kliče po spremembi sistema. Manifest za odgovorno ekonomijo postavlja naslednjo diagnozo: ne gre za napako v sistemu, sam sistem je napačen. Kot politična stranka nismo ostali samo pri diagnozi, ampak imamo konkretne predloge - v tem se za zdaj razlikujemo od vseh drugih. Na konvenciji je bila sprejeta tudi odločitev o spremembi imena stranke, ki se bo odslej imenovala Zares - socialno liberalni. Mestni odbor Zares - socialno liberalni ^jf^pl »ZA uspešno Slovenijo« Demokratična stranka upokojencev DeSUS se je 21. oktobra na Bledu zbrala na 8. kongresu stranke. Skoraj 400 delegatov, med njimi tudi delegati Mestne organizacije DeSUS Ptuj, je ocenilo delo med obema kongresoma. Največ pozornosti smo namenili volilnemu programu 2012-2016. Program naše stranke predstavlja potrebne in izvedljive ukrepe gospodarske politike za izhod iz krize in racionalno organizirano državo na načelih socialne in pravne države. Stranka bo vodila konstruktivno in pozitivno volilno kampa- njo - brez razprav o levih in desnih, polemik o pretekli zgodovini in dnevnih aferah, ki nas oddaljujejo od pravih problemov. Kot stranka, ki izhaja iz dejstva, da sta človek in njegovo okolje največji vrednoti, bomo v prihajajočem mandatnem obdobju zagotavljali doseženo in postopno rast gospodarstva in materialnega položaja zaposlenih ter uresničevanja njihovih pravic. »DeSUS za vse Slovence« Mestna organizacija DeSUS Ptuj N.Si «(M jfortnifa Potrebna sprememba političnega dela Nova Slovenija je pripravljena na predčasne volitve v Državni zbor RS, saj se zavedamo, da je nujno potrebno spremeniti politično delo v Sloveniji. Od ljudi v politiki upravičeno pričakujemo pregledno in pošteno delo, ker gre za dobrobit vseh državljanov. Vsi si želimo, da se beseda kriza ne ponavlja vsak dan in da zaustavimo vedno večji razkorak med bogatimi in revnimi v Sloveniji. V gospodarskih družbah moramo preprečiti, da se ozek krog vodilnih delavcev ukvarja bolj z lastninjenjem kot z vodenjem podjetja. Ni vse povezano z gospodarsko krizo, veliko se da storiti z drugačnim delom. Z vrnitvijo Nove Slovenije v zakonodajno in izvršno oblast bomo vrnili zaupanje v politično delo. Politiki Nove Slovenije niso obremenjeni z gospodarskimi in moralnimi aferami. Takšen je bil tudi eden od ustanovnih članov in nekdanji poslanec dr. Jože Bernik, ki je preminil v teh dneh. Mestni odbor N.Si 10 . //V™ STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 ZeteZeleni Slovenije gremo na volitve v državni zbor Krizne razmere v Sloveniji in svetu narekujejo tudi širše povezovanje. Zato imamo Zeleni Slovenije zraven okoljskega v svoj novi program vključene tudi rešitve za področje gospodarstva in novih delovnih mest ter vzpostavitev pravne in socialne države. Zavedamo se vseh okoljskih, socialnih in gospodarskih izzivov, ki jih prinaša prihodnost. Izvršilni odbor stranke, ki ga vodi predsednik Vlado Čuš, in programski svet sta potrdila tudi program strateških sprememb, ki so potrebne za umestitev Slovenije med uspešne države. Tako bomo Zeleni Slovenije močan pospeševalni dejavnik v parlamentu, ko bo šlo za podporo ukrepom, ki bodo Slovenijo dokončno usmerili v družbo znanja, ustvarjalnosti, pravičnosti, solidarnosti in trajnostnega razvoja. Zeleni Slovenije smo prepričani, da je vstop v parlament ne samo dosegljiv, partnersko povezana zelena opcija bi lahko posegla tja do 15 %. Volilno telo je že veliko bolj zrelo in zna ločiti, kdo bo tudi v dejanjih stal za svojim programom. Dušan Plut, ki je že leta 1993 kot prvi predsednik Zelenih Slovenije prestopil v LDS, danes očitno ponavlja svojo vajo. Ta Košir-Hanžek-Plutova stranka je po našem mnenju nastala z drugimi nameni in bi ob morebitnem vstopu v parlament samo asistirala političnim in finančnim ambicijam tranzicijske levice oz. njenega kapitalskega dela. Slovenski javnosti in svojemu članstvu bodo težko pojasnili, zakaj so nastopili odločno proti skupnemu nastopu zelene opcije. Zeleni Slovenije smo to razumeli kot poskus zavajanja slovenske javnosti ob neverjetno radodarni asistenci zmeraj istih medijev. Zeleni Ptuja SDS Gospodarska rast, nova delovna mesta in pravičnost so naše prioritete Slovenska demokratska stranka je svoj program predstavila že julija letos (www.sds.si/novavlada). Na posvetu in Svetu SDS v Šentjanžu pri Dravogradu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki MO SDS Ptuj, so bili podani ključni odgovori na vprašanje, kako gospodarsko in politično odgovoriti na izzive, ki čakajo Slovenijo v naslednjih štirih letih. Edini odgovor na gospodarske in socialne izzive je po besedah predsednika SDS Janeza Janše: »Ustvariti več, odpirati nova delovna mesta in pravično delovanje države - ne pravna država, ki deluje enkrat tako, drugič drugače, marveč pravična država. Pravična država, ki bo sposobna mladim zagotoviti enake izhodiščne možnosti za življenje.« Ženski odbor SDS Ptujske regijske koordinacije je organiziral predavanje dr. Rosvite Pesek, avtorice knjige Osamosvojitev Slovenije. S svojim predavanjem nas je spomnila na dogodke izpred dvajsetih let. Kar smo naredili takrat, smo naredili z odgovornostjo, in tako bo tudi v prihodnje. Mestni odbor SDS Ptuj LD6 V LDS smo za širjenje političnega prostora V LDS se zavzemamo za to, da bi se v slovensko politiko aktivno vključil čim širši krog sposobnih ljudi. Širjenje možnosti izbire bo tudi dodatna spodbuda volivcev k udeležbi na volitvah, visoka volilna udeležba pa je odraz demokratičnosti družbe. Naše osnovno vodilo za naslednji mandat je vzpostavitev enostavne države, ključna elementa za dosego tega pa poenostavitev in racionalizacija procesa odločanja. Slovenija namreč potrebuje manj birokracije, bolj enostavne predpise in postopke, predvsem pa ljudem bolj prijazno in učinkovito vodenje. Enostavna država in pravna država sta za nas temelj v službi razvoja podjetništva ter zagotavljanja svoboščin ljudi. Na slednjem področju smo lahko v tem mandatu naredili res veliko, saj sta nam bila zaupana takšna resorja. V prihodnjem mandatu si želimo še večje odgovornosti, tudi na področju gospodarskega razvoja. Z dosežki v teh treh letih smo dokazali, da nam zaupane naloge izvajamo korektno in učinkovito. In na tej liniji bomo tudi nadaljevali Mestni odbor LDS Ptuj ■ Mestni odbor SLS Ptuj z zaskrbljenostjo spreje- ma občutno znižanje proračuna Mestne občine Ptuj za letošnje leto, še posebej, ker na državni ravni niso bili sprejeti in (so)financirani razvojni projekti, ki bi omogočili sprožitev investicijskega ciklusa v našem gospodarstvu, kar je edini garant za izboljšanje ekonomsko-soci-alne situacije. Verjamemo, da bo podpora predlaganim ukrepom SLS na gospodarskem področju, s spodbujanjem samooskrbe s hrano, davčnimi olajšavami za reinvestiranje dobička, pavšalno obdavčitvijo za obrtnike in mala podjetja ..., ki bodo povečali gospodarsko aktivnost, omogočila tudi socialno pravičnejše družbeno okolje. Ker je pred nami martinovo, ko v našem mestu in okolju znamo (o) ceniti odlična vina in celoletne napore vinogradnikov, vas vabimo, da se udeležite javnih in zasebnih srečanj, na katerih častimo vinsko in vinarsko tradicijo in kulturo. Mestni odbor SLS Ptuj . 11 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 TURIZEM / OBVESTILA Vedno bolj živahno in raznovrstnejše turistično dogajanje na Ptuju Klavdija Petek, vodja prireditve Foto: Milan Vogrin, Rado Škrjanec Svetovni dan turizma smo obeležili tudi na Ptuju in med 24. in 27. septembrom pripravili številne prireditve in dogodke. 24. septembra je od 10. do 13. ure na Mestnem trgu potekal kulturno-zabavni program, na turistični tržnici pa so se z raznovrstno ponudbo predstavili številni turistični in s turizmom povezani subjekti ter turistične kmetije. V kulturnem programu sta nastopila Pihalni orkester Ptuj in Tro-bilni ansambel Izola. V okviru prireditve je Turistično društvo Ptuj, ki v letošnjem letu praznuje 125-letnico delovanja, podelilo priznanja za najlepše urejene hiše in okolico v Mestni občini Ptuj za leto 2011. Priznanja sta podelila predsednik Turistične- ga društva Ptuj Peter Pribožič in župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. 25. september je bil namenjen turistični nedelji na reki Dravi in Ptujskem jezeru, v organizaciji Brodarskega društva Ranca Ptuj. Tako smo se na vožnjo z ladjico Čigra podali ob 14.30 izpred Gostilne Ribič. Naravovarstve-niki in predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so nam med vožnjo predstavili bogastvo naravne dediščine reke Drave in Ptujskega jezera, kot pomembnega območja NATURA 2000. 26. septembra je v Hotelu Mitra potekal 2. turistični forum mesta Ptuj, katerega cilj je med drugim vsakoletno redno srečanje s posvetom turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov, obeleži-tev svetovnega dneva turizma, opozoriti na pomen turizma za Tudi Ptujske grajske igre pritegnejo vsako leto več turistov. Septembra 1979 je Generalna skupščina WTO proglasila 27. september za svetovni dan turizma. Ta datum je bil izbran, ker označuje pomemben mejnik v organiziranosti mednarodnega turizma, saj je 27. septembra 1970 Generalna skupščina WTO sprejela svoj statut. Namen svetovnega dneva turizma je povečati ozaveščenost ljudi o pomembnosti turizma za mednarodno skupnost, za države, za njene prebivalce in povečati ozaveščenost o njegovih pomembnih socialnih, kulturnih, političnih, ekonomskih in drugih funkcijah ter tudi o tistih prvinah, na katerih temelji sodobni turizem: gospodarski razvoj, okolje, prostor, kultura in drugo. Svetovni dan turizma je posvečen vsako leto drugačni, turistično zanimivi tematiki. Letošnja tema je Turizem - povezovalec kulture. Njegovo sporočilo izpostavlja vlogo turizma pri rušenju pregrad med kulturami, ohranjanju kulturne raznolikosti ter spodbujanju strpnosti, spoštovanja in medsebojnega razumevanja. Vožnja z ladjico po reki dravi je prijetno doživetje. ekonomski in socialni razvoj ter kvaliteto življenja na Ptuju, pridobiti mnenja podjetnikov, lastnikov investitorjev, vodstev podjetij in predstavnikov javnega sektorja v turizmu za bolj usklajen in aktivnejši pristop k razvoju turizma na Ptuju, doseči večjo stopnjo povezanosti vseh neposrednih in komplementarnih turističnih ponudnikov pri doseganju ciljev razvoja turizma in prepoznavnosti mesta Ptuj. Prav na svetovni dan turizma, 27. septembra, je v okviru prireditev potekala tudi predstavitev območja LAS Bogastvo podeže- lja ob Dravi in v Slovenskih goricah in predstavitev projekta S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah. Po predstavitvi je sledila rekreativna vožnja ptujskih kolesarjev po delu kolesarskih poti LAS. Ta dan je na Ptuju potekala tudi tradicionalna mestna trgatev, najprej na grajskem dvorišču trgatev modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, in ranfola, nato pa še trgatev renskega rizlinga v mestnem vinogradu in vinogradu Nadžupnije sv. Jurija. Pravilno oranje ob občinskih cestah Mag. Olga Fekonja, medobčinska inšpektorica Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju pri inšpekcijskih nadzorih občinskih cest pogosto ugotavlja, da lastniki ali najemniki njiv nepravilno orjejo. Odlok o občinskih cestah na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/00, 12/02) v 17. točki 43. člena prepoveduje orati v razdalji 4 m od ceste, če se orje v smeri proti njej, ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo. Ravnanje v nasprotju s tem od- lokom je prekršek, za katerega se izreče globa posamezniku v višini 83,46 EUR. Zraven plačila kazni je kršitelj dolžan še vzpostaviti prejšnje stanje oziroma poravnati preorano zemljo tako, da ne ogroža bankine ob cesti. Nedopustno je pri oranju onesnažiti občinsko cesto, če pa pride do morebitnega onesnaženja ceste, jo je treba takoj očistiti. Občane obveščamo, da se bo redno izvajal inšpekcijski nadzor nad načinom oranja ob občinskih cestah in ustrezno ukrepalo. 12 ■ ^V™ TURIZEM / ZANIMIVOSTI 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 Zaključek projekta promocije turistične ponudbe Zgodovinskih mest Združenje zgodovinskih mest Slovenije zaključuje projekt, s katerim je v avgustu 2010 uspelo na javnem razpisu za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni v letu 2010 in 2011 s projektom Promocija turistične ponudbe tematskega turističnega proizvoda Mesta in kultura. Klavdija Petek, koordinatorka projekta s strani MO Ptuj Foto: Boris Emeršič Novinarska konferenca Združenja zgodovinskih mest Slovenije Združenje zgodovinskih mest Slovenije se je prijavilo na javni razpis s ciljem, da pomaga pri spodbujanju razvoja turizma v starih zgodovinskih mestih, ohranjanju in povezovanju naravnih in kulturnih potencialov mest za razvoj turizma ter dvigu konkurenčnosti turističnega gospodarstva. Celoten projekt je vreden 250.000 evrov, od tega je kar 60 % oziroma 150.000 evrov pridobljenih evropskih nepovratnih sredstev, 100.000 evrov pa smo prispevali partnerji projekta: občine članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije in turistični ponudniki iz enajstih sodelujočih mest. Projekt je sestavljen iz nabora promocijskega materiala (priročna brošura Acta Slovenica, kratka zloženka, vodnik po zgodovinskih mestih, HD kratki promocijski filmi, B1 plakati, promocijski panoji in promocijske razglednice), distribucijskih kanalov (profesionalni touch screen monitorji, organizirana prodaja turističnih programov Mesta in kultura), medijskega oglaševanja (optimizacija spletne strani v brskalnikih, spletno oglaševanje, oglaševanje v radijskih medijih in oglaševanje v tiskanih medijih) ter drugih mar-ketinških aktivnosti (nadgradnja spletne strani www.zgodovin-ska-mesta.si, medijski dogodki in predstavitve doma ter študijski turi za tuje turistične agencije in tour operaterje). Iz območja ptujske občine smo v projektu sodelovali: Mestna občina Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, kot najpomembnejša kulturna ustanova na Ptujskem, Terme Ptuj, Hotel Mitra, Ptujska klet, Golf Ptuj, Apartmaji in sobe Šilak - Hiša usnjarja Jerneja, PP Gostinstvo in Brodarsko društvo Ranca Ptuj. Slovenija in njena zgodovinska mesta so poznana kot mesta, bogata s kulturno dediščino, ki pa so še vedno relativno neodkrita in v premajhni meri valorizirana v obliki turistične ponudbe. Članice želimo s projektom okrepiti povezovanje in sodelovanje pri skupnem načrtovanju, oblikovanju in trženju slovenskih zgodovinskih mest, razviti in vzposta- viti celostni integralni turistični proizvod Mesta in kultura s posamičnimi proizvodi, izboljšati poznavanje slovenskih mest med domačimi in tujimi gosti, povečati turistično potrošnjo, zadržati goste v mestih dlje kot le en dan, predvsem pa povečati organiziranost in transparentnost prodaje turističnih programov, vezanih na zgodovinska mesta Slovenije preko lokalnih ponudnikov ter incoming agencij. Združenje zgodovinskih mest Slovenije je bilo ustanovljeno v letu 2001, z namenom iskanja načinov in možnosti za izvajanje prenove - ohranitve in oživljanja starih mestnih jeder, spodbujanja vseh oblik izobraževanja na področju prenove kulturne dediščine, predstavljanja zgodovinskih mest pred državnimi organi in v strokovnih institucijah, razvijanja strategije skupnega trženja in promocije zgodovinskih mest z namenom povečanja ozaveščenosti, da so zgodovinska mesta umetnostni zaklad in turistična privlačnost, vse z enim ciljem - ohraniti tisto, kar daje našim mestom dušo. V letu 2011 praznuje Združenje zgodovinskih mest Slovenije 10-letnico delovanja, pogodba o ustanovitvi združenja je bila v juniju 2001 podpisana prav na Ptuju. V letošnjem jubilejnem letu so se po vseh občinah, članicah združenja, zvrstila praznovanja s podelitvijo priznanj za sodelovanje v združenju. Na Ptuju se je to zgodilo v sklopu ptujskih grajskih iger in grajskega vinskega praznika. Zaključna slovesnost ob 10-letnici delovanja Združenja zgodovinskih mest Slovenije bo novembra v Škofji Loki, kjer je tudi sedež združenja. Ptujčanka Nastja Breg postala miss Alpe Adria International 2011 Staša Cafuta Trček Letos poleti je v Portorožu potekal izbor za miss Alpe Adria International. Naziv najlepše je osvojila Ptujčanka Nastja Breg. Tekmovanje poteka že od leta 1988, v Sloveniji pa od leta 1995, v okviru prireditve Piran - zvezde pod zvezdami. Udeleži se ga osem držav iz območja Alp in Jadrana. Prve tri tekmovalke, ki so zmagale v Sloveniji, se bodo udeležile mednarodnega finala, ki bo potekalo prihodnje leto v Švici. Nastja Breg ne skriva navdušenja nad zmago. Pravi, da se z zmago zagotovo odprejo vrata za nadaljevanje kariere na lepotnih tekmovanjih. »Naziv je tudi investicija v znanje, pridobila bom veliko novih izkušenj, odprle se bodo možnosti za sodelovanje v večjih projektih ter možnost osvojiti krono tudi na mednarodnem izboru.« . 13 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 TURIZEM / GOSPODARSTVO Za zaposlene v Termah Ptuj 17 medalj na gostinsko-turističnem zboru Slovenije Na 58. gostinsko-turističnem zboru Slovenije, ki velja za največje strokovno prireditev s področja gostinstva in turizma pri nas, so zaposleni v Termah Ptuj prejeli skupno kar 17 medalj, od tega štiri zlate, devet srebrnih in štiri bronaste medalje ter eno priznanje. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček 58. gostinsko-turistični zbor Slovenije - rezultati: tekmovanje v pripravi jedi v kotličku: Maks Kekec - zlato (prvi v kategoriji), Srečko Krajnc - srebro; tekmovanje v pripravi in postrežbi kave: Damijana Trstenjak -zlato, Siniša Djuric - srebro; ekipno tekmovanje v pripravi in postrežbi menija - ekipno srebro vodja ekipe: Franci Gerdak - srebro; ekipno tekmovanje v pripravi menija: Silvo Herga - srebro, Simona Šimenko - srebro; ekipno tekmovanje v postrežbi menija: Sonja Kranjc - bron, Marija Borko - bron; tekmovanje v pripravi jedi po naročilu -magic box: David Hari - bron; tekmovanje hotelskih recep-torjev: Denis Kovačič - priznanje; tekmovanje barmanov: Sini- ša Djuric - srebro; tekmovanje o pivu: Ines Čander - srebro; tekmovanje sobaric: Natalija Medved - zlato, Slavica Kokot - zlato, Lidija Širovnik - srebro, Janja Petrovič - bron. Festival jeseni v Lipnici Predstavniki ptujskega turističnega društva in člani Folklorne skupine Kulturnega društva Rogoznica so se 16. oktobra udeležili tradicionalnega južnošta-jerskega jesenskega festivala v avstrijski Lipnici, ki ga organizira turistična zveza Leibnitz-Wagna-Seggauberg. Mateja Tomašič Foto: Marijan Petek Vrhunec festivala, ki so se ga udeležile številne skupine okoliških ljubiteljskih društev, je bila velika osrednja parada skozi mesto. Vanjo so bili iz našega okolja vključeni Štajerski frajtonarji iz Hajdoš, Folklorna skupina Trojica iz Svete Trojice, mariborska vinska kraljica Ksenja Arbeiter in Folklorna skupina Rogoznica, ki je letos maja praznovala peto obletnico delovanja. Prireditve, ki je postregla tudi s številnimi kulinaričnimi dobrotami, se je udeležilo več tisoč obiskovalcev, med njimi okrog dvajset članov Turističnega društva Ptuj. Festival predstavlja vrhunec jesenskih festivalov južne Štajerske. Člani Kulturnega društva Rogoznica med nastopom T-V • " 1 • V • V Poziv za izbor najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje na Ptujskem Manager klub Ptuj ponovno objavlja poziv za izbor najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje na Ptujskem za leto 2011. Po lanskem uspešnem izboru, ko je priznanja prejelo sedem uspešnih podjetnikov oz. družb, ugotavljamo, da je prava pot v spodbujanju in prepoznavanju izvirnih idej, ki se uresničijo v podjetnih okoljih. Miran Senčar, predsednik Manager klub Ptuj K sodelovanju vabimo podjetnike ali družbe, ki delujejo na območju Upravne enote Ptuj in so uspele realizirati izvirno podjetniško idejo v obdobju zadnjih petih let. Kriteriji, po katerih bo strokovna komisija izbrala najuspešnejšo idejo, so: izvirnost ideje (novi izdelki ali storitve, tehnološke izboljšave), poslovni učinki (promet, dobiček, dodana vednost), potencial ideje (bodoča rast, tržni delež na lokalnem in/ ali globalnem trgu, internacionalizacija poslovanja, pričakovani finančni rezultati), odnos realizacije ideje do družbenega in naravnega okolja. Želimo, da kandidati prikažejo vidne dosežke oziroma nadpov-prečnost pri vsaj enem od našte- tih kriterijev, drugi kriteriji pa morajo biti vsaj v povprečju. Manager klub Ptuj je poziv objavil na svoji spletni strani www. manager-ptuj.com v petek, 14. oktobra 2011, razpis pa bo odprt do konca leta 2011. Novost letošnjega poziva je možnost predhodnega dodatnega pridobivanja informacij in svetovanja, ki ga bomo zagotovili člani kluba. Razglasitev finalistov in zmagovalca po izboru komisije bo na slavnostni prireditvi Manager kluba Ptuj ob koncu januarja 2012. Vabimo podjetnike in družbenike, ki so uspeli s svojim ustvarjanjem in kreativnostjo, da se nam predstavijo s svojimi idejami. V klubu bomo poskrbeli za promocijo njihove ideje. 14 ■ ^V™ TURIZEM / PTUJCANI 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 Tomaž Pliberšek na čelu Komunalnega podjetja Ptuj Komunalno podjetje Ptuj je dobilo novo vodstvo. Dolgoletnega direktorja Jožeta Cvetka je zamenjal doc. dr. Tomaž Pliberšek. Po nepodeljeni razrešnici upravi na skupščini družbe v začetku oktobra je dolgoletni direktor Jože Cvetko 10. oktobra na nadzornem svetu podal odstopno izjavo. Mateja Tomašič Kot je povedal predsednik nadzornega sveta ptujskega Komunalnega podjetja, magister Janko Širec, uprava ni dobila zaupnice, ker ni odpravila nekaterih pomanjkljivosti v poslovanju. Po odstopu J. Cvetka s funkcije direktorja je nadzorni svet za vršilca dolžnosti na to mesto imenoval doc. dr. Tomaža Pliberška, Ptujčana, ki je bil do sedaj zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, kjer je deloval na znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem področju. S Ptujem je bil ves čas povezan preko mednarodnih in drugih raziskovalnih projektov. Ta trenutek je vodja ciljnega raziskovalnega projekta in projektne faze bilateralnega projekta v okviru obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije v gradbeništvu. Mnogi ga poznajo tudi kot odličnega letalca. Kot sam pravi, se je zmeraj želel vrniti na Ptuj, in to v gospodarske dejavnosti. Z imenovanjem mu je bilo izrečeno veliko zaupanje, ki ga namerava s svojim vestnim delom, transparentnostjo in odgovornostjo upravičiti. »Komunalno podjetje Ptuj ta trenutek ni v dobri kondiciji. Pregled finančnega poslovanja, ki še sicer ni dokončen, kaže, da bodo potrebni veliki napori, če želimo, da bo podjetje lahko ponovno normalno poslovalo. Veliko upanja polagam v občine, ki so naše večinske lastnice. V zadnjih letih so namreč z ustanavljanjem režijskih obratov iz Komunalnega podjetja prenesle mnogo poslov. Naša vizija sta takojšnja odprava vseh pomanjkljivosti v poslovanju in poslovanje z dobičkom. Sam pa si želim, da bi naši delavci v službo zahajali z veseljem in delovno vnemo ter zaupanjem v prihodnost vseh nas. Nadalje želimo našemu podjetju znova dvigniti ugled, občinam, ki so naše največje lastnice, pa prijazno sporočamo, da bomo v prihodnje obvezne gospodarske javne službe kakor tudi izbirne dejavnosti izvajali kvalitetno v dobro vseh nas in s tem prispevali h kakovosti življenja vseh prebivalcev občin, s katerimi smo v lastništvu. Da mislimo resno, izkazujemo že s prvimi parcialnimi rezultati v okviru odprave pomanjkljivosti v poslovanju. Kar se tiče vračanja zaupanja v naše podjetje, smo se v tem tednu dogovorili za opravljanje zimske službe v Mestni občini Ptuj z Javnimi službami in isto dejavnost v občini Kidričevo. Tudi občina Kidričevo je naš lastnik in naša vizija je, da smo našim lastnikom kvalitetna služba. Ob tej priložnosti se obojim zahvaljujem in si v prihodnje želim, da naj bosta to modela dobre prakse za našo skupno boljšo prihodnost. Lotili smo se torej dveh glavnih prioritet, ki sem jih s svojim prihodom začrtal - prva je normalizacija stanja za vnaprej, kamor med drugim spadata zimska služba in redna poplačila dobaviteljem. Druga prioriteta je sanacija stanja, ki sem ga prevzel. Tu gre predvsem za sklepanje dogovorov, da naše kratkoročne obveznosti prenesemo v dolgoročne in ob tem ne ogrožamo podjetja. Pridobili smo podatke, koliko tega denarja lahko povrnemo in v kakšnem času. Z našimi največjimi upniki želimo doseči dogovor o vračanju sredstev v dogled-nem času, ne da bi se pri tem dodatno zadolževali. Nekateri krediti so nam ostali, ker se niso izplačevali. Zato je za nas tudi zelo pomembno, da se prihodnje leto pojavimo na prvih mestih pri pridobivanju investicij, ki jih bodo izvajale občine,« je o prvih korakih na čelu Komunalnega podjetja Ptuj dejal v. d. direktorja uprave doc. dr. Tomaž Pliberšek. SVETLA TOČKA Urejena okolica Doma upokojencev in veliki šah na prostem pri OŠ Ljudski vrt Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček V tokratni številki Ptujčana bi želeli izpostaviti dve svetli točki. Prva je Dom upokojencev in njegova okolica, ki je zmeraj lepo urejena, še posebej park in manjši ribnik pred glavnim vhodom. Druga svetla točka je veliki šah na prostem pred Osnovno šolo Ljudski vrt. Šola sodeluje v projektu Svetovne šahovske federacije FIDE in Šahovske zveze Slovenije, ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport, z naslovom Šah v vse slovenske šole. Svetovna šahovska federacija se je odločila, da bo projekt promocije šaha v šolah prvo leto poskusno izvedla le v treh državah - poleg Slovenije še na Švedskem in na Slovaškem. Tudi nekatere druge zahodne države so prepoznale pozitivne vplive zgodnjega učenja šaha pri razvijanju odlik mišljenja pri otrocih (npr. uvedba šaha na šolah v Franciji). . //>//'15 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 ZRS Bistra Ptuj soorganizator mednarodne IPPC v Bruslju ZRS Bistra Ptuj zaključuje 30-mesečni projekt MEDIPPC-NET (Mreža za utrjevanje in izpopolnjevanje izvajanja evropske IPPC direktive na območju Sredozemlja), ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj po MED programu za medregionalno sodelovanje. Pri projektu sodeluje osem partnerjev iz sedmih regij in štirih držav EU (Španija, Italija, Grčija in Slovenija). Dr. Klavdija Rižnar, ZRS Bistra Ptuj Fotoarhiv ZRS Bistra ZRS Bistra Ptuj in projektni partnerji iz regij Toskane, Sicilije, Valencie, Piemonta, Andaluzije in Grčije so v sodelovanju z evropsko IPPC pisarno in Evropsko komisijo, Oddelek za okolje, organizirali mednarodno konferenco MED-IPPC-NET, ki je potekala 14. septembra 2011 v Bruslju. Vsebina mednarodne konference se je navezovala na nove izzive v preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja v EU in predstavitvi identificiranih ključnih vprašanj, ki se navezujejo na implementacijo Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC direktiva) na območju Sredozemlja. Pridobivanje okoljskih dovoljenj v gospodarstvu Direktiva IPPC je za industrijski sektor ena od ključnih direktiv EU na področju okolja. Nanaša se na večje potencialne vire industrijskega onesnaževanja. Zahteva celovit pristop, preprečevanje prenosa onesnaževanja iz enega medija v drugega in doseganje visoke stopnje varstva okolja kot celote z uvajanjem najboljših razpoložljivih tehnik (BAT). Uvaja celovita časovno omejena okoljska dovoljenja, ki so pogoj za opravljanje dejavnosti. Za industrijo so zelo pomembna, saj brez teh dovoljenj podjetja, ki so po direktivi IPPC zavezanci, ne morejo opravljati svoje dejavnosti. Pri izdaji okoljskih dovoljenj je treba upoštevati vplive na zrak, vodo, tla, nastajanje odpadkov, rabo surovin, energetsko učinkovitost, hrup, preprečevanje nesreč, tveganja itd. Gre za krovno direktivo, ki zahteva celovito obvladovanje okolja v podjetjih, stalno spremljanje vplivov na okolje in nenehno izboljševanje. Implementacija IPPC direktive je zelo zahtevna za podjetja z vidika uvajanja tehnoloških sprememb, usklajevanja z BAT in pripravo zelo obsežne dokumentacije, s katero izkazujejo skladnost z okoljskimi zahtevami. Cilji projekta MEDIPPC-NET Glavni namen projekta MEDIPPC-NET je ugotavljanje ključnih vprašanj v zvezi z izvajanjem IPPC direktive in izoblikovanje skupnih meril za izboljšanje stanja na tem področju. Projekt MED-IPPC-NET se je izvajal v treh tehničnih fazah: 1. Institucionalna analiza (pregled zakonodaje, administrativni postopki, inšpekcijski nadzori in vsebina okoljevarstvenih dovoljenj) in analiza podjetij. 2. Razvoj metodologije, ki jasno določa učinkovit način izpolnjevanja pogojev, ki se nanašajo na mejne vrednosti emisij in okoljska dovoljenja. 3. Potrditev pilotnega projekta: preizkus ustreznosti in uporabnosti razvite metodologije je bila potrjena v sedmih sodelujočih regijah v petih sektorjih (glej fotografijo). Rezultati projekta MEDIPPC-NET Metodološki pristop je temeljil na zbiranju podatkov o državnih/regionalnih/lokalnih aktih, s katerimi je bila uvedena IPPC direktiva, tipologiji pristojnih organov, ki izdajajo okoljska i i dovoljenja, umestitvi BAT dokumentov v nacionalni/regionalni/ lokalni kontekst, o postopkih, ki zagotavljajo dostop do informacij javnega značaja in sodelovanju javnosti v postopku izdaje okoljskega dovoljenja. Pri institucionalni analizi so se pokazale znatne razlike med preiskovanimi regijami. Najpomembnejše ugotovitve se navezujejo na neenakost tipologije pristojnih organov za izdajo dovoljenja (nacionalni, regionalni ali provincialni organ) in izbiri o izdelavi in objavi smernic za podporo uporabe direktive. Čas veljavnosti okoljskih dovoljenj je v regijah različen, predvsem zaradi vzpostavitve sistema za ravnanje z okoljem EMAS ali ISO 14001 v podjetjih. Čas, predviden za izdajo dovoljenja, se med regijami razlikuje, zato je z vidika konkurenčnosti podjetij zelo pomemben, zlasti ko gre za podaljšanje ali obnovitev dovoljenja ob uvedbi znatnih sprememb v obratu. Večina regij (in držav) je odredila nekatere oblike poenostavitev v prid tistim podjetjem, ki so certificirala sistem okoljskega ravnanja. Treba bi bilo le poskusiti poenotiti pogoje za tista podjetja, ki so pridobila sistem ravnanja z okoljem EMAS. V Sloveniji te prakse ni. Pomembna razlika, ki se je pojavila v analizi, je v stroških za pridobitev dovoljenja, tudi v podjetjih iz iste regije, ki so podrejena različnim pristojnim organom za izdajo dovoljenja. Zaradi tega lahko navedene razlike povzročijo zaznavne učinke na konkurenčnost podjetij. V Toskani je na primer povprečen strošek za izdajo prvega dovoljenja 35.000 EUR, v Andaluziji od 750 do 1.500 EUR, v Sloveniji pa znaša okrog 1.300 EUR. Zanimive rezultate je pokazala podjetniška analiza, v kateri je sodelovalo 137 podjetij (IPPC OKOLJE IN PROSTOR konference zavezancev) iz sedmih regij. Negativne učinke so zaznali v konkurenčnosti, in sicer zaradi povišanih proizvodnih stroškov in slabšega položaja v primerjavi s podjetji, ki niso zavezana IPPC direktivi. Mednarodna MEDIPPC-NET konferenca v Bruslju »Rezultati projekta MEDIPPC-NET - še posebej Inter-re-gionalna analiza - bodo Agenciji za okolje RS v pomoč pri izboljšanju sistema izdajanja IPPC okoljevarstvenih dovoljenj. To je aktualno še posebej v luči prenovljene direktive IPPC, ki je začela veljati v začetku letošnjega leta. Analiza na celovit način prikazuje slovensko implementacijo in izvajanje gospodarsko zelo pomembne direktive o preprečevanju in nadzoru nad emisijami iz industrijskih naprav. Njena posebnost pa je, da nam omogoča vpogled in primerjavo z drugimi regijami in njihovimi rešitvami - prav v tem je vir navdiha in idej za izboljšave. Ko znotraj sistema velikokrat ne vidimo njegovih pomanjkljivosti, je neobremenjen pogled nekoga od zunaj zelo dragocen. Pomemben vidik tega projekta je, da je vključil tako državne/regionalne organe kot tudi upravljavce naprav. Zato menim, da bodo tudi slovenski upravljavci IPPC naprav iz študije lahko potegnili zanimive zaključke,« je pojasnil dr. Jože Roth iz Agencije RS za okolje kot slovenski udeleženec mednarodne konference v Bruslju. Napovednik delavnic na Ptuju V novembru bo ZRS Bistra Ptuj organizirala delavnice za IPPC zavezance v sodelovanju s predstavniki iz ARSO v štirih industrijskih sektorjih: 1.1, 2.6, 3.5 in 5.4. Vljudno vabljeni! 16 ■ ^V™ TURIZEM / PTUJCANI 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 Skupna promocija turističnih tržnih znamk V začetku oktobra je bilo v Ljubljani, v nakupovalnem centru Citypark, odprtje prodajno-promocij-skega mesta Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije (RDO), ki združuje 27 občin. Organizacija skrbi za povezovanje posameznih turističnih ponudnikov v turistične produkte v okviru tržnih znamk, skupno promocijo in prodajo v Slovenji in tujini. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj je bilo uspešno na razpisu za pridobitev sredstev, namenjenih razvoju desti-nacijskih organizacij, ki ga je v lanskem letu razpisalo Ministrstvo za gospodarstvo. »Gre za projekt, v katerega je vključenih 19 občin Spodnjega Podravja in 8 drugih občin, ki se povezujejo S evenlltiLsi ^J ti llur t,pl.. 1 » cüt '»'hu zaradi trženja in skupnega nastopa na trgu ter vidijo odlično priložnost za razvoj ene najmočnejših gospodarskih panog - turizma, skozi štiri geografsko turistične tržne znamke,« pove direktorica ZRS Bistra dr. Sandra Pivec ter predstavi vse štiri tržne znamke: Ptuj - zakladnica tisočletij, Haloze - nazaj k nara- ¡¡S fSleruzalenri-,^ , AJTizSt Ormož*- vi, Jeruzalem Ormož - pravljica sonca ter Slovenske gorice - preprosto čudovite. Trenutno poteka promocijska akcija, med drugim tudi 70 jumbo plakatov, lociranih pretežno v Ljubljani, ki predstavljajo vse štiri destinacije ter vabijo k nakupu paketov, ki jih trži Eventim Si., d. o. o. V nakupovalnem centru Citypark v Ljubljani omenjeno podjetje ponuja pakete, kot na primer »Romantični vikend v najstarejšem slovenskem mestu, Jesenski družinski vikend, Romantični maximus Primus za dva, Vikend razvaja-nja z lokalnimi kulinaričnimi dobrotami Ptuja«, in podobno. Paketi so naprodaj v lično oblikovani embalaži, ki vsebuje tudi tematsko darilo ter govori o vsebini paketa. »Moram reči, da je v poslovalnici veliko zanimanja za pakete. Večina ljudi vzame paket za darilo. Cene paketov se gibljejo med 50 in 450 evri za eno, dve oziroma do 4 osebe. Zelo dobro gredo v prodajo jesenski piknik paketki,« pove ena izmed prodajalk v Eventimovi proda- Naložba v vašo prihodnost jalni v ljubljanskem Cityparku. Konkretni cilji projekta so povečanje nočitev v turistični destinaciji, povečanje prihodov tujih in domačih obiskovalcev v turistični destinaciji, uspešnost vzpostavitve delovanja RDO-ja s 40 zasebnimi turističnimi subjekti, absolutna rast tujih nočitev, razviti minimalno pet novih integralnih turističnih proizvodov, ki temeljijo na tradiciji in kakovosti. Trajanje projekta je predvideno do oktobra 2013. Njihov cilj je, da se tudi po zaključku projekta, ko bo vključenih večje število subjektov, aktivnosti RDO-ja nadaljujejo in s tem projekt zaživi samostojno. Skupna vrednost projekta znaša 784.525 EUR, od tega znašajo zasebna sredstva 141.300 EUR, delež MO Ptuj 150.000 EUR, delež drugih 26 občin 179.400 EUR, Ministrstvo za gospodarstvo RS pa v projektu prispeva 300.000 EUR. Mag. Sonja Purgaj, prejemnica plakete Mestne občine Ptuj »Plaketa je zame potrdilo, da sem delala dobro in da so to opazili tudi drugi« Bronja Habjanič Ravnateljica je postala že pri rosnih 30-tih Purgajeva je že kot osnovnošol-ka rada pisala pred tablo in njen učitelj ji je že v šestem razredu dejal, da bo nekoč postala učiteljica matematike. In ni se zmotil. Da ji je šolstvo pisano tako rekoč na kožo, je s svojim delom dokazala že zelo zgodaj, saj je pri rosnih 30-tih prvič postala ravnateljica. »Učila sem zelo rada, z velikim veseljem, a kljub temu Foto: Langerholc sem imela občutek, da je zgolj učiti zame premalo, da hočem še kaj več, in zato sem se zelo hitro začela vključevati v druge dejavnosti,« med pogovorom pove Purgajeva. Kot mlada učiteljica in kasneje ravnateljica je veliko delala tudi v krajevni skupnosti. Bila je celo predsednica socialistične zveze, predsednica Zveze tabornikov občine Ptuj, starešina roda, predsednica Zbora uporabnikov samoupravnih interesnih skupnosti za otroško varstvo, več »Na šolo imam lepe spomine in zato sem tudi v pokoj šla z velikim zadovoljstvom.« . //>//'17 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 PTUJČANI kot 10 let članica LAS-a, lokalne delo proti drogam, članica Klu-akcijske skupine za preventivno ba Soroptimist in po upokojitvi Sonja Purgaj je po izobrazbi učiteljica matematike in fizike, po dodatnem študiju si je pridobila še naziv profesorica pedagogike in kasneje še magistre menedžmenta v vzgoji in izobraževanju. Bila je učiteljica na OŠ Gorišnica in OŠ Breg, nato je bila ravnateljica na OŠ Breg. Potem se je odločila, da spremlja moža (ki je delal v zunanji trgovini) v Varšavo, kjer je preživela kar štiri leta in pol, končala sedem semestrov poljščine in vmes še diplomirala na Filozofski fakulteti. Po vrnitvi na Ptuj se je zaposlila na OŠ Olge Meglič kot svetovalna delavka in pomočnica ravnatelja. Zadnjih 13 let je bila zaposlena kot ravnateljica OŠ Mladika. Odlikujeta jo dolgoletno izjemno prizadevanje ter inovativen pristop k vzgojno-izobraževalnemu delu na področju osnovnega šolstva. Skupaj s strokovnimi delavci je izvajala številne inovacijske projekte s področja sodobnih oblik in metod poučevanja. Osnovna šola Mladika je pod njenim vodstvom postala prepoznavna po kakovostnem učno-vzgojnem delu: prva v naši občini je izvajala program devetletke, druga v Sloveniji je med osnovnimi šolami pridobila certifikat kakovosti za prihodnost vzgoje in izobraževanja, mladinski pevski zbor pa je dosegel tudi mednarodna zlata in srebrna priznanja. Spodbujala je sodelovanje osnovnih šol z lokalno skupnostjo in drugimi zavodi ter skrbela za promocijo osnovnega šolstva. Posebej je treba izpostaviti njeno vertikalno sodelovanje z Vrtcem in Gimnazijo Ptuj. Ves čas si je tudi prizadevala za izboljšanje prostorskih pogojev na šolah, od gradnje prizidka s telovadnico na OŠ Breg do pridobitve novih mansardnih učilnic in zunanjih igrišč na OŠ Mladika. Sodelavce je znala motivirati za pripravo in izvedbo številnih kulturnih in športnih dejavnosti ter za mednarodno sodelovanje v projektu Comenius in s pobratenim mestom Burghausen. Sonja Purgaj se je aktivno udejstvovala tudi na državnem nivoju. Na Ministrstvu za šolstvo in šport je dvanajst let delovala kot članica Programskega sveta nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter osem let kot članica Republiškega odbora združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije. Svoje bogato znanje je prenašala tudi na naslednje generacije ravnateljev. Bila je mentorica ravnateljem začetnikom, izvajala seminarje za učitelje začetnike, delala v programu Šola za ravnatelje in bila predsednica Društva ravnateljev ptujskega področja. Za svoje uspešno, več kot tridesetletno delo v šolstvu je 5. oktobra, ob svetovnem dnevu učiteljev, od Društva ravnateljev ptujskega področja in občinskih odborov Sindikata vzgoje in izobraževanja ter Zveze svobodnih sindikatov Slovenije prejela tudi plaketo dr. Franja Žgeča. sodnica porotnica ... S 1. septembrom se je upokojila in namerava delati kot prostovoljka na Centru za socialno delo Ptuj. V okviru projekta Commenius, v katerega je bila OŠ Mladika vključena osem let, je navezala ogromno stikov s šolami iz drugih držav in na tak način spoznavala tudi šolske sisteme drugod po svetu. Da bi odšla s Ptuja, pa je ni zamikalo nikoli. Zmeraj je iskala nova znanja Svoje navdušenje nad pridobivanjem novih znanj je znala prenesti tudi v kolektiv. Poleg motiviranja za izvajanje inovacijskih projektov se je trudila, da je sodelavcem omogočila čim več strokovnih izobraževanj. »Zmeraj mi je bilo najbolj pomembno delo v razredu. Da zna učitelj otroke ustrezno motivirati, upoštevati njihove značilnosti, sposobnosti. Če vse to zna, lahko doseže veliko.« Dober učitelj mora biti po njenem mnenju odprta osebnost, ki poleg teoretičnega znanja premore tudi neko naravno danost delati z otroki. Otrokom mora znati predvsem prisluhniti. Priznava, da se je vloga učitelja skozi desetletja bistveno spremenila. Nekoč je učitelj zagotovo imel večjo avtoriteto, kot jo ima danes. »Če danes učitelj ne zna strokovno utemeljiti svojih dejanj, lahko ima velike težave,« še doda. Kot pravi, je Mladika prijazna in lepo urejena šola, manjka pa še ustrezen prizidek, v katerem bi svoj prostor dobili jedilnica in kuhinja. Kuhinja sedaj namreč deluje v neustreznih kletnih prostorih. »Na šolo imam lepe spomine in zato sem tudi v pokoj šla z velikim zadovoljstvom. Energije imam še veliko, tako da bom z veseljem še naprej aktivno delovala v lokalnem okolju.« Seveda je pomembno, da je šola lepa, a še pomembneje je, da ima dobre kadre Ko smo bili še velika skupna občina, se je obnovilo veliko zunanjih šol, ptujske pa so za njimi nekoliko zaostale. V zadnjih letih je ptujska občina pospešeno vlagala v področje vzgoje in izobraževanja in rezultati so vidni, zagotovo pa je sedaj na vrsti OŠ Mladika, da se bo lahko kakovost dela in bivanja tako učencev kot učiteljev še izboljšala. »Šolski sistem v Sloveniji je dober in primerljiv s sistemi od drugod. Do sedaj je država učiteljem namenila dovolj sredstev za njihovo izobraževanje, ki pa se po novem z gospodarsko krizo žal ukinjajo, kar pa je za slovensko šolstvo slabo.« Strinja se, da se starši upravičeno pritožujejo nad zelo različnimi cenami delovnih zvezkov in se sprašujejo, zakaj država preprosto ne predpiše točno določenega delovnega zvezka. »Sama se s tem, da imamo toliko založnikov za delovne zvezke, zagotovo ne strinjam. Smo majhna država in glede tega bi morali na državnem nivoju resnično nekaj ukreniti,« poudarja Purgajeva, »vendar je tudi prav, da imajo učitelji možnost glede na svoj stil poučevanja izbrati primerne delovne zvezke.« - prejemnica plakete MO Ptuj Silva Gorjup Silva Gorjup se je s svojim bogatim znanjem, čutom za soljudi in s solidarnostjo zapisala med velika imena tako ptujskega kot slovenskega zdravstva in sociale, saj je s svojim aktivnim delovanjem ves čas vplivala na hitrejši razvoj obeh področij. Letos je ob občinskem prazniku prejela plaketo Mestne občine Ptuj. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Rojena je bila leta 1938 v Makedoniji. Osnovno šolo je obiskovala na Ptuju, srednjo eko- nomsko šolo pa v Mariboru. Med delom je končala višjo šolo za socialne delavce v Ljubljani. Ima sina in hčerko. Rada ima šport, s katerim se še danes ukvarja. Bila je celo republiška prvakinja v gimnastiki in ritmiki. Želela si je, da bi lahko v tej smeri tudi študirala, a žal v družini za to ni bilo finančnih sredstev in se je takoj po končani srednji šoli zaposlila. Njena prva zaposlitev je bila na Gozdarski poslovni zvezi Ptuj. Leta 1966 je prevzela vodenje socialne službe v Kmetijskem kombinatu, kjer je bilo področje socialnega dela v gospodarstvu takrat novost. Bila je vodja podružnice Zavoda za zdravstveno zavarovanje na Ptuju, članica Izvršnega sveta Občine Ptuj in predsednica Komiteja za družbene dejavnosti. Bila je tudi delegatka Zbora združenega dela Republiške skupščine ter podpredsednica Odbora za varstvo pravic državljanov, čla- 18 . //V™ TURIZEM / ZANIMIVOSTI 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 »Delavci danes nimajo več nobene socialne varnosti. V današnji družbi ni več pravih vrednot. Cilj sodobnih menedžerjev je ustvarjanje čim večjega dobička, da iz človeka izvlečejo čim več, ga do konca izmolzejo, ne da bi se zavedali, da je le zadovoljen delavec, ki ima zagotovljeno socialno varnost, tudi dober delavec. Žalostno je, da smo iz gospodarstva umaknili socialo, kar zagotovo ni bil cilj socialne države.« nica Skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, trinajst let je bila članica Upravnega odbora Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, štiri leta je bila predsednica družbeno-političnega zbora v občini. Sedaj je članica Skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter članica Skupščine Vzajemne. V času njenega vodenja in vključenosti v organe političnih skupnosti so bili izvedeni številni pomembni projekti. Zgrajena je bila ptujska porodnišnica, ki je bila pogoj za obstoj Splošne bolnišnice Ptuj, sodelovala je pri uvedbi samoprispevka za ptujske toplice, te so takrat pridobile tudi status zdravilišča s pridobitvijo financiranja fizioterapije iz sredstev zdravstvenega zavarovanja, izvedena je bila širitev Doma upokojencev Ptuj, ki je imel v tedanjih časih zgolj 180 ležišč, ter zgrajeni novi prostori Zavoda Marjana Borštnarja v Dornavi. Po upokojitvi se ni ustavila in je vztrajno nadaljevala velike projekte v okviru Društva upokojencev Ptuj, kot vodja komisije za zdravstveno in socialno politiko. Sedaj na državni ravni vodi Komisijo za zdravstveno varstvo starejših pri Zvezi društev upokojencev Slovenije. Že sedem let kot pokrajinska ko-ordinatorka vodi prostovoljce v projektu Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki zajema starejše od 69 let. V okviru tega projekta se nadzoruje tudi delo vladnih organizacij. Ptuj je bil pilotno v ta projekt vključen že pred osmimi leti. 251 prostovoljcev in 20 koordinatorjev na ravni pokrajine Spodnje Podravje skrbi za 7.900 starejših občanov, ki z njihovo pomočjo lahko živijo na svojih domovih (jih obiskujejo, razbijajo samoto, jim nudijo spremstvo, organizirajo obiske patronažne službe, socialnih delavk ipd.). Orala je ledino na področju socialnega dela v gospodarstvu Razen Taluma v Kidričevem, ki je tedaj imel v kadrovski službi zaposlenega psihologa in socialnega delavca, so v Kmetijskem kombinatu, ki je zaposloval več kot 3.000 ljudi, takrat dobesedno orali ledino na socialnem področju. Gorjupova je diplomirala iz kadrovske smeri in začela s področjem družbenega standarda, kamor so spadala stanovanja in počitniške zmogljivosti, kaj kmalu pa se je začela ukvarjati tudi s področjem zdravstvenega in socialnega varstva zaposlenih delavcev. Tod je deloval tudi učni center, sama pa je bila mentorica novim generacijam socialnih delavcev. V tistem času je bila organizirana tudi obratna ambulanta za potrebe delavcev Kmetijskega kombinata. Gorjupova se spominja, da so se delavci celo odpovedali delu dohodka zaradi načrtovane stanovanjske politike, česar ob njihovih nizkih plačah ni bilo lahko doseči. Delavci so se odpovedali celo 30 % regresa, da so se lahko zgradile počitniške zmogljivosti za njihove potrebe. Zgrajenih je bilo 245 ležišč na morju, Pohorju in v varaždinskih toplicah. Kar 13 let je bila Gorjupova tudi članica upravnega odbora slovenske počitniške skupnosti Krško. Zaradi moževe funkcije v Kmetijskem kombinatu (ko je ta postal generalni direktor), se je po trinajstih letih dela od tam umaknila. Sicer pa pravi, da je na to obdobje svojega življenja najbolj ponosna, saj se je takrat dejansko najbolj pomagalo delavcem, ki so delali v težkih delovnih pogojih. V regiji je bila celo kadrovana za prvo poslanko Po odhodu iz Kombinata je postala vodja podružnice Zavoda za zdravstveno zavarovanje na Ptuju. Potem so se te podružnice spremenile v SIS-e (samoupravne interesne skupnosti) in Gorjupova je vodila SIS za zdravstvo. Kasneje se je zaposlila na občini kot predsednica Komiteja za družbene dejavnosti, kjer je pokrivala številna področja - od izobraževanja, otroškega varstva do šolstva in zdravstva. V regiji je bila celo kadrovana za prvo poslanko, a se je odločila, da to funkcijo odkloni. Tudi v tem času se je veliko naredilo, a Gor-jupova poudarja, da to ni samo njena zasluga, pač pa zasluga številnih sodelavcev. Upokojila se je predčasno, šest mesecev prej, za kar ji ni bilo nikoli žal. Na prvi dan upokojitve se ji je rodila prva vnukinja. Potem se je nekaj časa posvečala le njej, zatem pa na povabilo takratnega predsednika društva upokojencev Andreja Fekonje prevzela socialno-zdravstveno komisijo, ki si je začrtala dobro politiko, kako skrbeti za starejše v lokalnem okolju. »Za starejše ljudi je najhujša samota. V ru-ralnih mestnih območjih je ta samota neprimerno večja, kot je na podeželju,« poudarja Gorjupova. Kriza je globoko zarezala v življenja ljudi Na podlagi analize, ki je bila narejena predlani v okviru projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma in kjer so ti sami ocenjevali svoj položaj, je bilo ugotovljeno, da kar 48 % starejših več ne more pokrivati svojih najosnovnejših potreb. Ob tem pa v oči hkrati bode tudi podatek, da kar 36 % starejših nad 69 let še vedno preživlja svoje otroke. »Slovenci imamo sicer zelo bogat stanovanjski standard, saj ima več kot 80 % starejših lastne nepremičnine, ki pa jih ne zmorejo vzdrževati in tako tonejo samo še v večjo revščino. Veliko ljudi je dobesedno sram povedati, da živijo v pomanjkanju. Po pakete Rdečega križa si ne upajo, zato jim jih naši prostovoljci večkrat prinašajo in se povezujejo s prostovoljci Rdečega križa in Karitasa.« . 19 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 PTUJČANI Oktober v gledališču zaznamovali dve premieri Mestno gledališče Ptuj je v oktobru pripravilo dve premieri. Prva je bila v Varaždinu 7. oktobra, druga pa 21. oktobra na domačem odru. Bronja Habjanič Ptujčani smo si lahko že v začetku poletja ogledali komedijo režiserja Borisa Kobala z naslovom Komedija o loncu, ki je nastala po besedilu rimskega avtorja Tita Makcija Plavta. Predstava je bila skupno delo Mestnega Foto: Mare Mutic gledališča Ptuj in Hrvatskega nacionalnega kazališta iz Varaž-dina. Po poletni premieri na Ptuju se je oktobra predstava pre-mierno predstavila še gledalcem v pobratenem mestu Varaždin, kjer je naletela na odličen spre- jem. Komedijo, ki poteka v slovenskem jeziku in kajkavskem dialektu, bodo lahko ptujski gledalci ponovno videli v karnevalski dvorani 9. in 10. februarja 2012. Predstava je del programa Evropske prestolnice kulture in v tistem času bo Ptuj gostil največji karneval, v katerem se bosta prepletali kultura in etnološka dediščina. Prav tako bo od 13. do 17. februarja vsak dan ponovno na sporedu Mestnega gledališča Ptuj tudi predstava Kurent, lut-kovno-igrani muzikal, namenjen mlajšim gledalcem. Proti severnemu vetru -odlična predstava, vredna ogleda Na odru Mestnega gledališča Ptuj je svojo premiero dočakala tudi predstava Proti severnemu vetru, ki jo je po nemški literarni uspešnici Daniela Glattauerja zrežiral Alen Jelen. Predstava govori o virtualnem ljubezenskem razmerju, ki se začne povsem naključno, s tipkarsko napako. Zaradi te napake elektronska pošta pristane na napačnem na- slovu. Šaljiv odgovor iz vljudnosti spodbudi izmenjavo zabavnih elektronskih sporočil, ki neustavljivo preraščajo v besedni flirt, nato pa v napeto, presenetljivo in prisrčno dopisovanje, prežeto z igro domišljije, iskanjem bližine, pristno romantiko, inteligentnim humorjem in drzno odkritostjo. V predstavi sta odlično nastopila igralca Vesna Pernarčič in Rok Vihar, za katera je eden od kritikov zapisal, da sta idealen odrski par, scenografija in kostu-mografija je delo Vasilije Fišer. Vabi tudi gledališki studio Ob koncu oktobra bo ponovno pričel delovati tudi gledališki studio, ki ga bo letos vodila Branka Bezeljak. Gledališki studio skupaj pripravljajo Mestno gledališče Ptuj, JSKD, območna izpostava Ptuj, in ZKD Ptuj, tako da se lahko interesenti še prijavijo na blagajni Mestnega gledališča Ptuj ali na izpostavi JSKD na Ptuju. Mesečna šolnina za udeležence je simbolična in znaša 10 evrov. Rok Vihar in Vesna Pernarčič v predstavi Proti severnemu vetru Človekove pravice in odrekanje le-teh skozi fotografski objektiv V oktobru je v galeriji Magistrat v Mestni hiši na ogled mednarodna fotografska razstava Globalni svet skozi objektiv človekovih pravic, ki smo jo v Mestni občini Ptuj pripravili skupaj z Ekvilib inštitutom iz Ljubljane in ob sodelovanju zavoda za promocijo fotografije SPP. Razstavljene fotografije so zmagovalna dela 2. mednarodnega fotografskega natečaja, na katerega je prispelo 1100 fotografij 224 avtorjev iz različnih koncev sveta. Milena Turk Namen natečaja je spodbuditi odgovorno uporabo fotografije za zaščito in promocijo človekovih pravic ter za izražanje kritičnega pogleda na globalno družbeno dogajanje. Poudarek je na fotografijah dokumentarne narave, ki spodbujajo razpravo, imajo moč politične in družbene mobilizacije ter spodbujajo kritično razmišljanje o globalnih Foto: Boris Emeršič razvojnih prizadevanjih. Vsebina posnetkov je izredno pretresljiva, pravzaprav je celotno njeno razsežnost in obširnost miselno težko zaobjeti; fotografije pričajo o nasilju, revščini, boleznih, osamljenosti po različnih državah sveta, posiljevanju kot vrsti političnega orožja v Kongu, o nelegalnem opravljanju splava v Keniji, o uporabi strupenih Župan MO Ptuj in Anita Ramšak iz Ekvilib inštituta na slovesnosti ob odprtju razstave. pesticidov z vsebnostjo dioksina in posledicah le-tega v Vietnamu, o ujetništvu otrok, zapiranju mladine v prezasedenih zaporih skupaj z odraslimi osebami v Sierri Leone v Afriki, o izolaciji duševno bolnih v Indoneziji, o spletnem aktivizmu in mučenju spletnih blogerjev v Egiptu ter tudi o revščini in zapuščenosti v 20 . //V™ TURIZEM / ZANIMIVOSTI 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 osrčju Slovenije v 21. stoletju. Zmagovalna fotoreportaža je delo Sarah Elliott z naslovom Slabe možnosti, ki prikazuje opravljanje splava in je v Keniji nelegalen ter se navezuje na vprašanje reproduktivnih pravic. Globalni svet skozi objektiv človekovih pravic je pravzaprav pobuda, s katero je leta 2009 pričel Ekvilib inštitut (to je neprofitna in neodvisna organizacija, ki od leta 2003 deluje na področjih družbene odgovornosti, človekovih pravic in razvojnega sodelovanja) in v okviru katere raziskuje ter promovira vlogo umetnosti in kulture za izpostavljanje pomembnih družbenih vprašanj. Osrednja aktivnost pobude je vsakoletni mednarodni fotografski natečaj. O poteku fotografskega natečaja in njegovem namenu ter izbiri zmagovalnih posnet- kov je na slovesnem odprtju govorila Anita Ramšak, članica mednarodne žirije ter ko-ordinatorica Globalne SOFE (Globalna umetnost sveta). Razstavo je odprl župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Častna pokroviteljica fotografskega natečaja in razstave je varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. V Galeriji Tenzor razstavlja Dušan Fišer - Vizija prostora Nova sezona se je jeseni pričela tudi v Galeriji Tenzor, ki deluje v okviru Mestnega gledališča Ptuj. 21. septembra jo je odprl domačin, akademski slikar Dušan Fišer. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič »Slovenski umetnik Dušan Fišer je že leta osamljeno potopljen v mikrokozmos prostora, kjer s slikarstvom in instalacijami ustvarja abstraktne enote, ki se sestavljajo v urejene strukture, povezane predvsem z znanostjo. Kaosu vsakdanjega življenja daje red s tihim sožitjem slikarske materije, raziskane do meje njenih ekspresivnih zmožnosti. Harmonija, eleganca, iskanje popolnosti in absolutnega. To so osnovne teme, ki se prepletajo v neskončnem teku umetniškega dialoga med umetnostjo in znanostjo. Njegovo delo izvira iz intenzivne raziskave, usmerjene preko oblike, materialov in barve na temo prostora, dinamike. Slike srednjih in velikih dimenzij iz nove serije vabijo naš pogled, da vstopi v geometrijske konstrukcije, urejene predvsem v strukture, oblike in linije, začrtane z barvo in globokim prostorom. Subjekt te nove serije je znova mentalna struktura prostora; vendar nas na tej razstavi umetnik vabi, da ga prečimo z novimi očmi, saj je prostor na novo kodiran, materializiran in tako sporen. Ta dela so ustvarjena z več polnimi kot praznimi prostori, saj umetnik izhaja iz koncepta, da obstaja neki sistem že poznanih znakov, z vzpostavljanjem razprave med njimi pa nastajajo novi sistemi in prostori. Delo Dušana Fišerja dandanes velja za pomemben trenutek razmisleka o predstavi o svetu kot prostoru, konceptu, tehnični in matematični razvitosti, ki ne zapira, temveč odpira dialog in razpravo med umetnikom in gledalcem, odpira zmeraj nove in neskončne sugestije,« je o Fišerju zapisala Marika Vicari. »Poznamo različne nivoje prostorov - fizičnega, duhovnega, kulturnega, posvetnega in mentalnega. Sam izhajam iz raziskovanja mentalnega prostora. Razmišljam o tem, kako se projicira misel v prostoru. Najprej imamo mentalno podobo, ki se nam odslika na ekranu - temu rečemo predstava. Šele potem recimo lahko arhitekt idejo realizira, saj jo mora najprej videti v glavi, da jo lahko prenese na papir. Zanima me torej, kako se prostor strukturira na mentalnem ekranu - kako se nam ta prostor kaže v glavi. Sam to zaznavam kot neke vrste računalniško igrico, kjer je gradnja zmeraj enosmerna - teče od nas v prostor in nikoli obratno. Zanimivo je tudi to, kako se prostor v našem spominu nalaga - mi memoriramo tudi fizično sliko. Če si namreč prostora ne bi zapomnili, ne bi nikoli znali priti na isto mesto. Gradimo na izkustvenem svetu. Razstava nakazuje umetniški prostor kot močno asociacijo na konkreten prostor, ki pa v bistvu uporablja iste elemente kot tiste, ki so zelo abstraktni - kvadrate, trikotnike, ploskve, kar pomeni, da sta si umetniški Akademski slikar Dušan Fišer je s svojo razstavo odprl novo sezono v Galeriji Tenzor. in realni prostor zelo blizu. Oba dvodimenzionalnega prostora. funkcionirata na podlagi koordinat zgoraj, spodaj, levo, desno, spredaj, zadaj. Po drugi strani pa gre za iluzijo, kako ustvarjamo globino prostora z iluzijo Sam uporabljam elemente, ki so zelo asociativni in močno kažejo gibanje v prostoru,« je o razstavi povedal Dušan Fišer. Dušan Fišer (rojen leta 1962 na Ptuju) je diplomiral leta 1989 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorici Metki Krašovec, nato pa je leta 1991 opravil še specialko za slikarstvo pri profesorju Emeriku Bernardu. Kasneje se je študijsko izpopolnjeval še v Groningenu na Nizozemskem. Veliko razstavlja v Sloveniji in tujini, od leta 2009 pa vodi tudi razstavišče Tovarna umetnosti v prostorih nekdanje tekstilne tovarne v Majšperku. Ima status svobodnega umetnika. Živi v Slapah pri Ptujski Gori. D. Fišer velja za zelo kompleksnega umetnika, ki je vezan na kulturološke in operativne smisle tradicije, njegova umetnost pa je prav zaradi tega zelo raznolika in večmedijska. Je neulovljiva v svojih različnih likovnih govoricah, izraznih sredstvih in tehnikah. Najpomembnejša značilnost Fišerjevega umetniškega izraza je zelo neposredna komunikacija z gledalcem, naj gre za slike ali prostorske postavitve. Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi tudi veliko nagrado ex-tempore leta 1993, nato pa še odkupno nagrado leta 1994, bie-nale mesta Kranj mu je leta 1995 podelilo priznanje, na Majskem salonu je leta 1996 prejel 3. nagrado, istega leta pa še grand prix ex-tempore v Piranu. . 21 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Mladi cvetličarji Biotehniške šole Ptuj zmagali na Pikinem festivalu v Velenju Milena Furek Foto: Darja Hanželič September v Velenju vsako leto, že dvaindvajset let zapored, zaznamuje Pikin festival. Iz enodnevne prireditve, posvečene majhni pegasti deklici, literarni junakinji, ki je osvojila srca mladih in starih po vsem svetu, je prerasel v osemdnevno prireditev, ki jo zaznamujejo številni dogodki, delavnice, druženja, tkanja novih prijateljstev pa tudi preizkušanje v različnih spretnostih in znanjih, vse pa je povezano s Piko Nogavičko. Vsako leto se na Pikinem festivalu preizkusijo tudi mladi cvetličarji slovenskih biotehniških šol, ki se poigrajo s temo, povezano s Pikinim življenjem ali njenimi lastnostmi. Tretje leto zapored so se festivala udeležili tudi dijaki Biotehniške šole Ptuj, ki s svojimi ino-vativnimi in izvirnimi idejami ter idejami njihovih profesorjev vselej dosegajo odlične rezultate. Letos se je Biotehniška šola Ptuj udeležila festivala z dvema ekipama: v prvi sta bila Anja in Matej iz tretjega letnika cvetličarjev, v drugi pa Urška in Jasna iz drugega letnika hortikulturnih tehnikov. Tema letošnjega tekmovanja so bili jeziki - tisti, ki jih govorimo različni narodi, in nagajivi Pikin jeziček. Tekmovanje je sestavljeno iz štirih nalog: aranžiranja cveta, izdelave Pikinega šopka, aranžiranja lončnice in aranži-ranja presenečenja, kjer dijaki dobijo material na tekmovanju in se morajo sami odločiti, kaj in kako ga bodo uporabili in kašen izdelek bodo pripravili. Priprave na festival so potekale več dni, saj tekmovalci skušajo Piko podrobno spoznati skozi literarno delo, film, risanke, da se s svojimi izdelki kar najbolj približajo Pikinemu sporočilu. V priprave je bilo skupaj z mentoricami Darjo Hanželič, Jerico Korpar in Ido Obran vloženega veliko truda in dela, kar pa je na tekmovanju obrodilo bogate sadove. Pred tekmovanjem je bilo čutiti nekaj ustvarjalne treme. Da so se sprostili in vključili v razigrano dogajanje na Pikinem festivalu, Urška in Ines ob aranžirani lončnici so se tekmovalci preoblekli v policista Klinga (Matej), Piko Nogavičko (Anja), v tolovaja Ceneta (Ines) in Bliska (Urška). Tekmovanje je potekalo v sproščenem in živahnem vzdušju in takšni so bili tudi izdelki, razigrani, duhoviti, izvirni. Nestrpno so čakali na rezultate tekmovanja in se razveselili dveh prvih mest, in sicer v aranžiranju cveta, zmagala sta Anja in Matej, ter v aranžiranju lončnice, ki sta jo najlepše pripravili Urška in Ja- sna. Ker so se odlično odrezali tudi v preostalih kategorijah, sta skupno prvo mesto in zlato Piko osvojila Anja in Matej, tik za njima pa sta se uvrstili Urška in Jasna. Sodelovanje na Pikinem festivalu je znova potrdilo, da so mladi cvetličarji ptujske biotehniške šole med najboljšimi v Sloveniji, kar dokazujejo tudi z odličnimi rezultati na sejmu Flora ter s svojimi izdelki, ki v jesenskih dneh bogatijo tudi podobo Ptuja. v »Branje za življenje« - projekt na OS Olge Meglič v Čeprav živimo v dobi uporabe visokih informacijskih komunikacijskih tehnologij (IKT), morajo otroci še vedno številne informacije pridobiti s pomočjo branja v knjižni obliki. Zato je potrebno in smiselno ponovno poudariti pomen in vlogo obvladovanja veščine in spretnosti branja. Helena Ocvirk V letošnjem šolskem letu izvajamo v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo inovacijski projekt z naslovom »Branje za življenje«. Odločitev za raziskovalno delo ravno na področju bralne pismenosti utemeljujemo na osnovi vsesplošno ugotovljenih potreb po izboljšanju bralne pismenosti med slovenskimi osnovnošolci. Že nekaj časa ugotavljamo, da imajo učenci zelo velike težave Foto: Sensa na področju branja, predvsem z razumevanjem pisnega besedila, kar se pogosto rezultira v nižjih učnih rezultatih pri pisnih nalogah, težavah pri učenju iz različnih pisnih gradiv, učenci nimajo dovolj razvite sposobnosti za fleksibilno uporabo različnih tehnik branja glede na vrsto besedila in cilj branja. Srečujemo se tudi s pojavom splošne nemotivira-nosti za branje. Njihove bralne navade spremljajo dekoncentri- V okviru projekta bo šolo obiskala tudi Desa Muck. rano branje, (sub)vokalizacija, regresija in slabše razumevanje prebranega besedila. Pogosteje se to indicira pri fantih. Tukaj ne določene specifične učne težave na jezikovnem področju, temveč o problemu bralne pismenosti celotne osnovnošolske populaci- govorimo le o učencih, ki imajo je naše šole. 22 ■ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 Pričakujemo, da bomo na osnovi poudarka in samozavedanja o pomenu bralne pismenosti za nadaljnje uspešno pridobivanje znanja in optimalno vključenost v vse oblike družbenega življenja naših učencev skrbno načrtovali in vodili pedagoški učni proces ter druge šolske in obšolske dejavnosti, ki bodo pokazatelj povečanja notranje motivacije do rabe različnega knjižnega gradiva in izboljšanja bralne pismenosti na vseh učnih področjih, tako pri učencih, starših kot učiteljih. Zato smo si zastavili raziskovati in uresničiti naslednje cilje: iskati načine notranje motivaci- je, razvijati motivacijo in spodbujati interes za branje pri učencih, starših in učiteljih; razvijati kognitivne in metakognitivne miselne procese, ki so odločilni za procese branja; iskati načine za razvoj pragmatičnega branja (branje in razumevanje informacijskih, poljudnoznanstvenih in strokovnih besedil z namenom pridobivanja informacij in izgrajevanje znanja); medpredmetno povezati učni proces tako, da bo razvijal bralne učne strategije, ki vplivajo na večjo aktivnost učenca in dvigujejo samo kakovost učenja in znanja; iskati načine, kako zmanjšati korelacijski odnos med bralno učinkovitostjo in socialno-ekonomskim statusom (delo s starši); povečati vpliv zgleda in pomoči staršev pri bralni učinkovitosti otroka. Za čim boljši uspeh tega projekta bomo ob raziskovalnem delu razvijali in spodbujali branje tudi s pomočjo zunanjih motivatorjev, zato bomo organizirali bralne kotičke, bralne urice v naravi, bralni maraton, medvrstniško branje, izbirali naj knjigo oddelka in posameznega vzgojno-izobraževalnega obdobja, obiskala nas bo mladinska pisateljica Desa Muck, zbirali bomo stare knjige, ki jih bomo podarili, in še ... Starši imajo zelo pomembno vlogo pri razvoju otrokovega branja v vzgoji bralca za vse življenje, zato bomo organizirali literarne večere v obliki delavnic, kjer se bodo srečevali starši, ki želijo na kakršen koli način ustvarjati: pisati pesmi, zgodbice, uganke, aforizme ... Delavnice bo vodila Viktorija Dabič. Prepričani smo, da bomo vsi skupaj, učenci, starši in učitelji, s svojimi izkušnjami, mnenji in stališči, ki jih imamo in jih bomo pridobili na področju branja, razvili in izboljšali bralno pismenost, kar pa vodi tudi v večjo šolsko uspešnost nasploh._ Mednarodna konferenca in kontaktni seminar »Odrasli s 1 • • j 1 • v i • • i v» posebnimi potrebami v vseživljenjskem učenju« Med 6. in 9. oktobrom sta v Kranjski Gori potekala konferenca in kontaktni seminar Zveze ljudskih univerz Slovenije in Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius) ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport. Mag. Petja Janžekovič Cilji konference, ki se je je udeležilo 180 strokovnjakov iz 22 evropskih držav s področja izobraževanja odraslih s posebnimi potrebami, so bili predstaviti evropske in nacionalne politike na področju dela z odraslimi s posebnimi potrebami in pokazati dobre prakse, nastale iz projektov programa Vseživljenj-sko učenje in drugih nacionalnih programov ter projektov. Cilj kontaktnega seminarja je priprava osnutkov projektov, realizacija katerih bo omogočila mednarodno sodelovanje strokovnjakov s podočja dela z odraslimi s posebnimi potrebami za boljšo vključenost v vseživljenj-sko učenje in izobraževanje. V pozdravnem nagovoru je predsednica Zveze ljudskih univerz Slovenije mag. Klavdija Markež poudarila, da imajo ljudske univerze kot temeljna andragoška središča zelo pomembno vlogo na področju dela z odraslimi s posebnimi potrebami, saj jim ne ponujajo le izobraževanja in usposabljanja, temveč resnično priložnost, da napredujejo in dvignejo raven svojega znanja, spretnosti in se vključijo na vsa področja življenja. V. d. direktorja Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja mag. Alenka Flander je opozorila na nujnost povezovanja evropskih in nacionalnih sredstev za doseganje čim večjega učinka za tako ranljivo populacijo, kot so odrasli s posebnimi potrebami. Poudarila je pomen vključevanja tovrstnih ciljnih skupin v program Vseživljensko učenje, saj gre za manj zastopana področja, ki pa jih Evropa zelo podpira in jim posveča veliko pozornost. Konference se je udeležila tudi Ema Perme, vodja sektorja za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za šolstvo in šport, ki je v svojem prispevku poudarila, da je vedno primeren čas za učenje ter da je treba v izobraževanju dati poseben pomen osebam s posebnimi potrebami. Prav tako je poudarila, da si bo Ministrstvo za šolstvo in šport še naprej prizadevalo za vključevanje oseb s posebnimi potrebami v nacionalne izobraževalne programe. Prof. dr. Katja Vadnal, predsednica Zveze društev za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju, je v svojem prispevku med drugim izpostavila rezultate analize Akcijskega programa za invalide za obdobje 2007-2013. Analiza je pokazala, da cilje bolj ali manj uresničujemo predvsem na normativni ravni, medtem ko so razmere na ključnih področjih še vedno zaskrbljujoče. Prav tako je opozorila na dejstvo, da številne domače in tuje raziskave opozarjajo na povezanost med revščino in invalidnostjo. V nadaljevanju dogodka so strokovnjaki med drugim pred- stavili ovire izobraževalcev pri vključevanju oseb s posebnimi potrebami v formalne in neformalne oblike izobraževanja ter rešitve za odpravo problemov s poudarkom na sistemski ravni ter pomen ustrezne strokovne usposobljenosti za delo z odraslimi s posebnimi potrebami. Prikazani so bili tudi dosežki pri delu z odraslimi s posebnimi potrebami. Ob zaključku srečanja smo poskušali oblikovati zaključke in priporočila ter razvojne smernice glede nadaljnjih dejavnosti na področju izobraževanja in učenja odraslih s posebnimi potrebami ter predstavili nastale projektne predloge. Dogodka se je v okviru mednarodnih aktivnosti s primerom dobre prakse (FEPID - www.fepid.eu) udeležila tudi ptujska Ljudska univerza. . 23 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Dijaški dom Ptuj že dvajsetič praznoval domski dan Letos je Dijaški dom Ptuj že dvajsetič zapored praznoval domski dan. Učenci in dijaki so tako ponovno preživeli nepozaben dan brez pouka, »doma«, v dijaškem domu. Ves dan so potekale različne aktivnosti, na jesenski delavnici so izdelovali tudi jesensko dekoracijo za vitrine dijaškega doma. Učenci osnovnih šol (OŠ) so odšli na sprehod na ptujski grad, kjer so občudovali stavbo in razgled. Dijaki srednjih šol so se peš podali do Rance, kjer so se v treh skupinah popeljali z ladjico Čigra po Dravi; v času čakanja na vožnjo so potekale športne in družabne igre. Po vrnitvi so imeli učenci, dijaki in zaposleni skupno slavnostno kosilo. Posladkali so se tudi s torto, ki so jo spekle kuharice. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Vse več učencev potrebuje učno in vzgojno pomoč od ponedeljka do petka Tako kot vsako leto je tudi letos potekala novinarska konferenca, na kateri je ravnateljica mag. Danica Starkl seznanila novinarje z izvajanjem treh vzgojnih programov: za dijake srednjih šol, za učence OŠ ter za učence OŠ s prilagojenim programom. S strani Ministrstva za šolstvo in šport je sofinancirano izvajanje dveh vzgojnih programov -za dijake srednjih šol in učence OŠ s prilagojenim programom. »Trudimo se verificirati izvajanje vzgojnega programa za učence OŠ, za kar se v mestu in regiji kaže velika potreba, saj vse več učencev potrebuje učno in vzgojno pomoč od ponedeljka do petka, ko so starši preobremenjeni in so otroci prepuščeni sami sebi,« pove Starklova ter nadaljuje, da trenutno izvajajo naveden program kot samoplač-niški ali pa si pridobijo »botra« za plačilo oskrbnine. Po verifikaciji bi lahko 24-urni program ponujali brezplačno in ga razširili na popoldansko učenje, varstvo in kakovostno preživljanje prostega časa. V dijaškem domu okrog 75 varovancev Lani, ob 110-letnici dijaškega doma, je bila organizirana hu- manitarno-prodajna razstava 29 podarjenih slik in enega kosa nakita. Do danes so uspeli prodati polovico in iz pridobljenih sredstev uredili novi prostor za kakovostno preživljanje prostega časa. Ob domskem dnevu so tako slovesno odprli nove prostore, v katerih so miza za namizni tenis, namizni nogomet in dnevna soba s TV in videorekorderjem. »Prodajna razstava je še vedno v prostorih dijaškega doma. Vsi zainteresirani vabljeni na ogled in nakup umetniških del,« vabi ravnateljica. V letošnjem šolskem letu je vpisanih 55 dijakov ptujskih sre- dnjih šol, 12 učencev OŠ dr. Lju-devita Pivka Ptuj in trije učenci OŠ Olge Meglič Ptuj. Nastanjenih je tudi pet študentov višjih strokovnih šol na Ptuju in en študent fakultete v Mariboru. Skupaj s Šolskim centrom Ptuj so uspeli s prijavo mednarodne štipendije za dijaka iz Makedonije. V naslednjih letih nameravajo na osnovi razpisa Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendij, sofinanciranje tehniškega izobraževanja dijakov iz držav Zahodnega Balkana v Sloveniji, pridobiti še več dijakov iz teh držav. Državna nagrada za Olgičino šolsko »VRTilnico« OŠ Olge Meglič stoji sredi mestnega jedra v Prešernovi ulici. Naše okolje smo že uredili z veliko zelenico za šolo, posadili smo drevo ob dnevu dreves, na šolskem dvorišču negujemo vrtnice, pa vendar še vedno stremimo k temu, da izkoristimo vsak košček našega dvorišča in si ga polepšamo s kakšno cvetico, grmičkom ... Tako se je skupina učencev podaljšanega bivanja iz 4. razreda pod vodstvom mentorice Darje Brlek odločila, da si na ozkem koščku zemlje ob našem prireditvenem prostoru izdela zeliščni vrt. Posadili so: meto, hermeliko, drobnjak, plahtico, majaron, meliso, netresk, pehtran, česen, pelin, kamilico, ameriški slamnik, žajbelj, rabarbaro, janež, sivko, timijan, luštrek, čemaž in rožmarin. Svoj vrt so učenci skrbno negovali, se ob tem izobraževali, vsaka vzgojena rastlina pa jim je prinesla posebno zadovoljstvo in veselje. O vzgoji rastlin in pridelkov so pripovedovali tudi drugim, ki niso sodelovali pri tem, in v njih spodbudili zanimanje za delo na vrtu. V šolskem letu 2010/11 je bil v okviru Eko-šole razpisan državni pilotni projekt »VRTil-nica«. Tudi naši učenci so se s svojim vrtičkom prijavili k sodelovanju, pošiljali fotografije svojih rastlin in opise aktivnosti na vrtu. Med 75 sodelujočimi osnovnimi šolami iz vse Slovenije je bil naš vrt izbran za tretjega najlepšega. Naši vrtičkarji so tako dokazali, da se da na majhnem prostoru z veliko ljubezni in truda zasaditi in vzgojiti zelišča ter polepšati svoje okolje in s tem obogatiti svoje znanje o naravi in zdravju. Podelitev nagrad je potekala na dan učiteljev, 5. oktobra, na Brdu pri Kranju, na konferenci ekokoordina-torjev Slovenije. Prejeli smo priznanje in paket semen in čebulic, ki bodo osnova za naše nadaljnje delo. Ponosni smo na naše vrtičkarje. Šolski novinarji OŠ olga Meglič 24 ■ ^V™ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 Uspešno slovensko-madžarsko sodelovanje osnovnih šol Sodelovanje ptujske osnovne šole Olge Meglič z dvojezičnima osnovnima šolama v slovenskem Porabju na Madžarskem se je začelo pred dvema letoma, ko so ptujski učenci obiskali svoje vrstnike v Gornjem Seniku. 14. oktobra so učenci in učitelji iz osnovne šole iz Gornjega Senika skupaj z učitelji in ravnateljico vrnili obisk in preživeli prijeten dan pri ptujskih prijateljih. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Sodelovanje OŠ Olge Meglič z dvojezičnima osnovnima šolama v slovenskem Porabju na Madžarskem, v Števanovcih in Gornjem Seniku, so vzpostavili pred dvema letoma na pobudo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, predvsem z namenom krepitve živih kontaktov med nami, razvijanja slovenskega jezika, širjenja slovenske kulture in dobrih medsosedskih odnosov. »S tem namenom smo se takrat preko Urada prijavili na ta projekt, dobili tudi denarna sredstva in preživeli tri čudovite dni v Prekmurju in predvsem v Porabju, kjer smo sodelovali z obema šolama, v Gornjem Seniku in v Števanovcih. Spoznavali smo tudi naravne in kulturnozgodovinske značilnosti tega območja. Tja smo peljali učence zadnjega triletja,« je o začetkih sodelovanja povedala ravnateljica OŠ Olge Meglič Diana Bo-hak - Sabath. Tokrat so na Ptuju organizirali enodnevno srečanje z ravnateljico, dvanajstimi učitelji in vsemi 64 učenci dvojezične OŠ Jožefa Košiča iz Gornjega Senika iz Madžarske. Ta dan so bili vsi gostje eno šolsko uro pri pouku skupaj s ptujskimi učenci, nato so izvedli skupne ustvarjalne delavnice, ki jim je sledil kulturni program - izvedli so ga skupaj z učenci iz Porabja. Ptujčani so zanje zaigrali predstavo Kako je Evropa dobila ime, nastopil je njihov pevski zbor, gostje pa so odigrali predstavo Rdeča kapica, in sicer v narečju porabskih Slovencev, njihov zbor pa je pel po-rabske pesmi. V popoldanskem času smo goste popeljali še na ogled Ptuja in ptujskega gradu. »Obisk na Ptuju za nas pomeni nekaj velikega, saj se je prvič zgodilo, da je cela šola naenkrat na izletu v Sloveniji,« je ob uspešnem obisku dejala ravnateljica OŠ v Gornjem Seniku Ildiko Ptujski osnovnošolci so madžarskim vrstnikom zaigrali predstavo Kako je Evropa dobila ime. Trajber Dončec. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu spodbujajo povezovanje Slovencev s Slovenci v zamejstvu in po svetu, tako vsebinsko kot tudi finančno. »Že naša primarna naloga je ohranjanje slovenske identitete oziroma slovenske skupnosti v zamejstvu in tudi po svetu. Zato skrbimo z našim strokovnim delom, v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport, z Zavodom za šolstvo in skozi izvajanje finančne podpore, ki jo naredimo z vsakoletnim razpisom. To je razpis za celotno slovensko skupnost v zamejstvu, tako za posameznike kot tudi za organizacije, šole, institucije ... Prijavijo se na razpis, nato na Uradu ocenimo, kateri projekti so najprimernejši, najpomembnejši, kateri so po prioriteti najvišje uvrščeni, in na podlagi razpoložljivih sredstev v okviru razpisa dodelimo tudi sredstva za take projekte, kot je čezmejno sodelovanje teh dveh šol. Ti šoli sodelujeta že drugo leto in v tem kratkem času so vidni rezultati tako v dvojezični šoli na Madžarskem kot tudi v ptujski šoli. Gre tudi za nadgradnjo njihovega dela, po drugi strani pa je to pomembno tudi za ohranjanje slovenskega jezika v šoli v Porabju,« je ob srečanju dejal predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Tadej Bojnec. Uspehi ptujske gimnazije doma in v tujini Predsednik republike dr. Danilo Türk je priredil sprejem za zlate maturante, ki so na maturi dosegli vse možne točke. Med najboljšimi maturanti ima svojega predstavnika tudi Gimnazija Ptuj, vse točke je namreč dosegel Urban Neudauer. Boštjan Šeruga »Predsednik države je najboljšim maturantom v pozdravnem nagovoru čestital za odličen uspeh na maturi in za izjemne dosedanje dosežke ter jim obenem zaželel veliko uspeha na njihovi nadaljnji življenjski poti. Poudaril je, da so s trdim delom, resnim učenjem in študijem Foto: Renata Merc Furman že veliko dosegli. Predsednik je izpostavil, da so maturirali v zelo zahtevnem trenutku, ko je v svetu čedalje več konkurence in neposrednih komunikacij, ki omogočajo primerjave, zato je tudi težnja po odličnosti vedno bolj neposredna in hkrati zahtevnejša. Na srce jim je položil, da Naši predstavniki na konferenci projekta ENO (Environment Online) na Finskem . 25 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 PTUJČANI VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / DRUŠTVA morajo vse, kar se bo dogajalo v prihodnje, jemati z veliko samozavestjo, ki izvira iz njihovih sposobnosti in dokazanih znanj. Hkrati pa je poudaril tudi pomen inovativnosti in sposobnosti ustvarjanja sprememb, ki jih potrebujemo. Kot je pojasnil, nima v mislih samo inovativnosti na znanstvenem in tehnološkem področju, ampak tudi v poslovnem svetu, družbeni organiziranosti, civilni družbi in na drugih področjih. Inovativnost po besedah predsednika potrebujemo tudi v politiki, zato je mlade pozval, naj s svojim prizadevanjem in s svojo inovativnostjo dajo politiki nov obraz.« (citirano po http:// www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/do-kumentiweb) Ob tem velikem dogodku se je na Gimnaziji Ptuj v prvem me- secu pouka zvrstilo že kar nekaj pomembnih dejavnosti. Med temi želimo izpostaviti udeležbo dveh naših profesorjev na konferenci projekta ENO (Environment Online), ki je v desetih letih delovanja pod vodstvom in ob zagnanosti svojega idejnega vodje Finca Mika Vanhanena prerasel v obsežen mednarodni projekt, v okviru katerega otroci, učenci in dijaki iz skoraj vseh koncev sveta vsako leto sadijo drevesa in se učijo o pomenu varovanja okolja. V letu 2011, ki so ga Združeni narodi razglasili za mednarodno leto gozdov, je globalna konferenca projekta ENO potekala od 13. do 17. septembra v mestu Joensuu na Finskem. Na konferenci so se srečali nacionalni koordinatorji in predstavniki iz 50 držav, udeležili smo se ga tudi v projektu aktivni predstavniki slovenskih osnovnih in srednjih šol s slovensko koordinatorico Darinko Orel. Gimnazijo Ptuj, ki se je kot ena prvih slovenskih šol projektu priključila že leta 2004, sta zastopala Bra-nimir Rokavec in Renata M. Furman. V okviru programa konference so udeleženci imeli priložnost obiskati finske šole in neposredno spoznati finski šolski vsakdan, sprehodili so se po nacionalnem parku Koli, v spominskem parku so nacionalni koordinatorji zasadili drevesa, v največji leseni areni na Finskem, v mestu Joensuu, so predstavili svoje države in delo ter spoznali aktivnosti drugih. Organizatorji so izvedli simpozij na temo ohranjanja gozdov, nacionalni koordinatorji pa so po kontinentih pripravili strateške načrte za uresničevanje skupnega cilja, to je zasaditev 100 milijonov dreves do leta 2017. Na konferenci je bila predstavljena tudi spletna publikacija Gozd miru (Peace Forest), ki je zbirka izbranih literarnih in likovnih prispevkov otrok iz vseh držav, vključenih v projekt, nastalih kot nadaljevanje za projekt napisane igre Kapljice življenja (The drops of life). Povabilu na konferenco se je kot predstavnik slovenske države odzval slovenski veleposlanik na Finskem Tone Kajzer, ki je slovenske udeležence konference v soboto pred odhodom domov gostil tudi v prostorih slovenskega veleposlaništva v Helsinkih. Otroške AYE ustvarjalnice V obširni ustvarjalni projekt Angleško glasbeno gledališče bomo vključili čim več ustvarjanja željnih osnovnošolcev vseh osnovnih šol ptujske regije. Muzikal bo premierno uprizorjen konec junija kot otvoritveni dogodek AYE festivala 2012. Natalija Resnik Gavez Zavrtimo skupaj! je nov, zgovoren slogan Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Ptuj bo, kot eno izmed partnerskih mest, prihodnje leto posebej na očeh slovenske, evropske in svetovne kulturne javnosti. V kakšni luči se bomo pokazali, je odgovornost vsakega posameznika. Čas je, da skupaj zavrtimo kot gledanja in na ta prestižni naslov pogledamo s ponosom kot na priložnost, saj vsekakor kliče po inovativnih idejah in odmevnih rešitvah. V društvu Čar griča nam slednjih ne manjka, kar smo med drugim dokazali z odmevnim in med obiskovalci uspešno sprejetim festivalom otroške ustvarjalnosti. Na AYE festivalu 2011 smo poletno dogajanje v Sončnem parku in na ptujskem gradu popestrili s šestdnevnim programom kar dvanajstih ustvarjalnih delavnic. Številne pohvale in čestitke so nam vsekakor motiva- Fotoarhiv društva Čar griča cija za še višje zastavljene cilje. Tako pripravljamo v sodelovanju s Pevsko šolo Allegro pod vodstvom Jasne Drobne božični koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora s poudarkom na programu črnskih duhovnih pesmi in spremljavo naših tolka-lističnih državnih prvakov. Takoj po novem letu bomo pričeli z obširnim ustvarjalnim projektom »English musical theater« ali »Angleško glasbeno gledališče«. Muzikal bo premierno uprizorjen konec junija, kot otvoritveni dogodek AYE festivala 2012. Sam projekt bo za otroke pravi ustvarjalni izziv, saj se bodo imeli možnost, zraven rednih pevskih vaj pevske šole Allegro, vključiti v kar pet različnih otroških AYE ustvarjalnic društva Čar griča z gostujočimi mentorji: petje v angleškem jeziku, sodobna kaligrafija, scenografija, kostumografija, koreografija in poslikava obraza oz. Aye team telesa. Leto 2012 je prav gotovo že samo po sebi eno izmed aktual-nejših let zadnjega obdobja, saj je njegova glavna tema »podoba Sveta v prihodnosti«. In če združimo stari in novi slogan EPK 2012, zlahka izluščimo motivacijsko misel: Smo na točki preobrata, kjer lahko preoblikujemo svoj svet in prihodnost začrtamo v novem duhu s čisto energijo. Pravi izvor vsega, kar se odraža v našem življenju, se skriva v našem bistvu, duši in podzavesti. Če želimo doseči spremembe na bolje, se moramo podati na pot do samega bistva in tam izvršiti popravke zakoreninjenih vzorcev in navad. Na AYE festivalu 2011 smo kot spremljevalni program za starše pripravili tematske sklope predavanj "O energijah narave" in možnost individualne duhovne orientacije oz. vpogleda v svoje življenje. V novembru nadaljujemo s sklopom delavnic Duhovno zdravljenje v globinah nezavednega. Delo bo potekalo enkrat mesečno ob četrtkih v manjših skupinah. Vodila jo bo Mateja Tomšič - Akengen, IFA svečenica, terapevtka, ki se je specializirala za delo s spiritualno genetiko in abstraktnim delom človeškega bitja, regresoterapevtka, praktična mojstrica NLP-a ... 26 . //V™ DRUŠTVA / SPORT 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 Kako je v Velenje potovalo 100 Pik in gusarjev Na Pikin festival z Društvom prijateljev mladine Ptuj Prostovoljci Društva prijateljev mladine Ptuj smo se v tem letu namesto tradicionalnega Jesenskega živžava odločili organizirati družinski izlet. 18. septembra smo v Velenje na Pikin festival peljali dva avtobusa otrok in njihovih staršev. Najprej smo se ustavili na velenjskem gradu. Tam so si otroci ogledali bogato zbirko afriških mask in lutk ter maketo mastodo-na v naravni velikosti, katerega kosti so našli v bližini Velenja. Z daljšim vodenim ogledom so na gradu poskrbeli tudi za starše. Po kosilu smo v drugem delu izleta skupaj raziskali Pikino deželo ob Velenjskem jezeru. Tudi letos so na festivalu pripravili približno sto delavnic na prostem in pod streho, glavna tema festivala pa so tokrat bili jeziki. Mi smo s Ficki okrog vratu stopili v oblegano vilo Čira-čara, na indij an-ski zemlji smo tolkli po bobnih, slikali na platno, izdelovali kače, pogumni gusarji so si pustili delati »tatuje«, drugi pa so se raje ustavili v Pikini kuhinji in spekli piškote. Ves čas pa smo spoznavali nove besede, ki si jih rada izmišljuje tudi Pika Nogavička. V duhu prostovoljstva smo člani društva, še bolj pa starši z otroki, ki so se nameravali udeležiti izleta, od začetka septembra zbirali plastične zamaške. Na otvoritvenem dnevu festivala smo jih predali, organizatorji pa bodo z izkupičkom pomagali otrokom iz socialno šibkih dru- Pozno popoldne, po uradnem odprtju Pikinega festivala in prihodu Pike Nogavičke, ki se je na prizorišče pripeljala po jezeru, smo zadovoljni in polni prijetnih vtisov zaključili veselo druženje. Projekt zdrav življenjski slog Zavod za šport Ptuj Zavod za šport Ptuj že drugo leto zapored v sodelovanju z Zavodom za šport Republike Slovenije Planica izvaja triletni projekt zdrav življenjski slog. S projektom želimo dodatno spodbuditi osnovnošolske otroke k oblikovanju zdravega načina življenja. S pomočjo športne aktivnosti zainteresiranim učencem brezplačno omogočamo dodatne ure športne aktivnosti (vadba za primerno telesno držo, odpravljanje prekomerne telesne teže, razvoj splošne vzdržljivosti) in tako poskušamo odpravljati posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja. Program izvaja strokovni delavec, Dejan Vilčnik, profesor športne vzgoje, praviloma dvakrat tedensko po eno uro, v času med 12. in 16. uro, nekaj ur pa tudi v času počitnic ali vikenda na vseh ptujskih osnovnih šolah. Namenjen je vsem učencem od 1. do 9. razreda. Poleg vsega omenjenega je cilj otrokom prikazati čim širšo paleto športnih panog, zato na vadbo vabimo tudi ptujske klube in društva, ki se bodo predstavili s svojo dejavnostjo, obenem pa na svoj način otrokom približali določeno športno panogo. Cilj projekta je v vsakem šolskem letu izmenjati vsaj dvanajst športnih panog. Ptujski šahisti odlični tudi v Evropi Silva Razlag Fotoarhiv ŠZS Šahovsko društvo Tehcen-ter Ptuj, ki je lani praznovalo 75-letnico svojega delovanja, je med najboljšimi v državi. Tako je v letih 2008 in 2009 osvojilo naslov članskih državnih prvakov, v naslednjih dveh letih pa je bilo na tem tekmovanju drugo. Vse to je društvu zagotovilo nastop na letošnjem evropskem klubskem pokalu, ki je prejšnji mesec potekal v Rogaški Slatini. To je bilo drugo največje šahovsko tekmovanje v Sloveniji po letu 2002, ko je bil Bled organizator šahovske olimpijade. Velemojstri Aleksander Belja-vski, Duško Pavasovič in Jure Borišek, mednarodni mojster Danilo Polajžer, ki je obenem opravljal tudi funkcijo kapetana in vodje ekipe, ter Fide mojstra Gregor Podkrižnik in Robert Roškar so se v druščini 62 ekip odlično odrezali. S štirimi zmagami in tremi porazi so se uvrstili med 16. in 27. mestom, kar je velik uspeh ob dejstvu, da je bila večina njihovih tekmecev po začetnem ratingu daleč pred njimi in da so le-ti imeli v svojih vrstah tudi po osem velemojstrov. Ptujčani so ves čas prven- stva igrali s samo šestimi šahisti brez rezerv, kar je za tak turnir Ptujski šahisti (levo) v Rogaški Slatini izredno naporno in je zato uspeh še toliko večji. 27 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 PTUJČANI Atletski klub Cestno podjetje Ptuj zelo uspešen Ptujski atletski klub ima že pol leta novo vodstvo. Aprila je vodenje kluba prevzel nekdanji atlet, 30-letni Aleksander Lorenčič. Podpredsednik kluba je postal Rok Vertič, tajnik Aleš Bezjak, Mojca Gramc skrbi za razvoj atletskega podmladka in za povezavo z osnovnimi šolami. V vodstvu kluba so še David Hameršak, Borut Kostanjevec, dr. med., in mag. Boris Ramot. Slednja sta predstavnika staršev, kar je novost, skrbela pa bosta za boljšo komunikacijo med atleti, starši in klubom. Bronja Habjanič Letos več kot 70 medalj Trenutno je v klubu enaj st kategoriziranih atletov in atletinj ter še več reprezentantov oziroma reprezentantk. Cela vrsta mladih atletov je zelo perspektivna in imajo vse pogoje, da se razvijejo v vrhunske atlete. Atleti in atletinje, od najmlajših selekcij vse do veteranov, so se v letošnji sezoni še posebej izkazali in si zaslužijo odlično oceno. O tem več kot prepričljivo priča podatek, da so letos na državnih prvenstvih in pokalih Slovenije osvojili več kot 70 medalj. Samo Foto: Črtomir Goznik v poletni sezoni več kot 40, od tega šest na državnem članskem prvenstvu, kar je velik uspeh. Poleg članske kategorije, kjer so ob Nini Kolarič zelo uspešni še Rok Grdina, Dejan Dokl, Urška Škerget, Tina Čačilo, Mitja Horvat (ki je trenutno žal poškodovan) in Laura Pajtler, je zelo uspešna tudi veteranska sekcija, kjer atleti posegajo po najvišjih uvrstitvah na evropskih in svetovnih prvenstvih. Veterani so na zadnjih dveh večjih tekmovanjih, na Evropskih veteranskih igrah v Lignanu in na Športne prireditve v NOVEMBRU ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 19. 11. 19.00 Rokomet; RK Drava Ptuj : ŠD RK Mokerc - Ig; člani ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Četrtek - nedelja 11.-13. 11. Sobota, 19. 11. 16.00-20.00 Razstava malih živali Namizni tenis; NTK Ptuj : NTK Tempo Velenje; člani (1. SNTL) ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE Sobota, 19. 11. 17.00 Odbojka; ŽOK AS Prstec Ptuj : Črna, članice ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT Sobota, 5. 11. 19.00 Rokomet; ŽRK Mercator Tenzor Ptuj : ŽRK Krka, članice Sobota, 19. 11. 19.00 Rokomet; ŽRK Mercator Tenzor Ptuj : ŽRK Zagorje GEN I, članice Sobota, 29. 10. 19.00 Rokomet: RK Drava Ptuj - DRŠ Aleš Praznik Sežana, člani MESTNI STADION PTUJ Nedelja, 5. 11. Nogomet; Drava Ptuj : Šmarje pri Jelšah, člani Balkanskih veteranskih igrah v Domžalah vnovič dokazali svoje kvalitete. Dejan Dokl, Miro Prstec, Brane Komel in Marko Sluga so se iz omenjenih tekmovanj vrnili z odličji in so velik vzor mlajšim atletom. V pionirski selekciji izstopata Maja Bedrač in Veronika Domjan, ki sta v svojih disciplinah tudi državni rekorderki. Ob njiju je v pionirski kategoriji še kopica perspektivnih atletov in atletinj z naslovi državnih prvakov. Prav tako je v mladinski kategoriji veliko odličnih atletov in atletinj, pri čemer gre omeniti odličnega mladega sprinterja Aljaža Br-leka in atletinji Nastjo Klajn-šek ter Nušo Turk. Odlična je bila letos tudi Tatjana Majcen Ljubič, ki je postavila nov svetovni rekord v metu krogle. Posebej zavidanja vreden uspeh pa je dosegla tudi Nina Kolarič z uvrstitvijo na svetovno člansko prvenstvo v Južni Koreji. Klub ima vrhunski trenerski in vaditeljski kader Prav trenerski kader je veliko bogastvo kluba in temelj za uspehe v prihodnosti. Talenti se brez kvalitetnega kadra ne morejo ustrezno razvijati. Poleg dveh profesionalnih trenerjev, Gorazda Rajherja in Aleša Bezjaka, ki sta steber kluba in brez katerih si dela v klubu ne predstavljajo, sta tukaj še starosti ptujskih atletskih trenerjev, Franc Ivančič in Milan Ci-merman, ki sta živi zakladnici trenerskih izkušenj in modrosti. Ob njih pa ni nič manj pomembna vloga trenerk in vaditeljic v Atletski šoli Mirka Vindiša, s katerimi otroci spoznajo osnove atletike predvsem skozi igro. To so Mojca Gramc, Hedvika Ko-rošak, Maja Simonič, Barbara Gačnik in Urška Horvat. Pomaga jim tudi Niko Kokot. Gre za predšolske in osnovnošolske otroke prvih dveh triad, starejši osnovnošolci pa večinoma že trenirajo pod taktirko Aleša Bez-jaka. Če bo dovolj zanimanja, bo vodenje prej omenjene novo-nastajajoče rekreativne skupine prevzel David Hameršak. Kakšna so pričakovanja za olimpijske igre v Londonu »V Londonu bosta prihodnje leto nastopili dve ptujski atletinji, Nina Kolarič in Tatjana Majcen Ljubič, ki bo tekmovala na paraolimpijskih igrah. Slednja je, glede na to, da je svetovna rekorderka v metu krogle, resna kandidatka za odličje. Tudi Nina lahko ob predpostavki, da bo pripravljalno obdobje minilo brez poškodb, poseže po visokem mestu. Dva nastopa na krovnem športnem tekmovanju pomenita za naš klub zavidljiv uspeh. Drznil bi si reči, da je tudi prihodnost, kar se tiče nastopov naših atletov in atletinj na največjih tekmovanjih, svetla. V klubu je kar nekaj zelo obetavnih mladih športnikov in športnic, za katere sem prepričan, da jih čaka lepa prihodnost,« poudarja novi predsednik AK Cestno podjetje Ptuj Aleksander Lorenčič. 28 . //V™ TURIZEM / ZANIMIVOSTI 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 Mitja Potrč prvi, Tomi Hojnik drugi Kung fu klub Ptuj ponovno uspešen Marca so člani kluba v Novi Gorici na turnirju za državno prvenstvo v kick lightu (low kick) posegli po prvem, drugem in tretjem mestu (Tomi Hojnik, Sergej Sešerko in Adnan Hasanagic). Aprila je v finalu državnega prvenstva v K-1 rules in kick lightu v Brežicah Tomi Hojnik dosegel prvo mesto in postal državni prvak v kategoriji do 69 kg v skupnem seštevku državnega prven- Fotoarhiv Kung fu kluba stva, Sergej Šešerko je dosegel drugo mesto in postal državni prvak do 74 kg, Adnan Hasanagic pa tretje mesto v kategoriji do 94 kg. Prav tako tretji je bil tudi Mitja Potrč, ki je po odličnem boju v polfinalu izgubil s svetovnim prvakom v kikboksu in taekwon-doju Redžom Ljutičem. Bojan Kujavec je postal državni prvak v K-1 rules do 67 kg. Kujavec je maja na Ptuju postal tudi državni prvak v full kontaktu, je pa tudi viceprvak Slovenije v low kicku. Turnirja v Bosni sta se udeležila člana Kung fu kluba Ptuj Mitja Potrč in Tomi Hojnik, ki sta prikazala odlične boje in v moč- ni konkurenci dosegla izjemne rezultate. Mitja Potrč je dosegel 1. mesto v kategoriji do 63 kg (člani), Tomi Hojnik pa 2. mesto v kategoriji do 70 kg (mladinci). Ptujski Kung fu klub v letošnjem letu dosega res izjemne rezultate. 18. septembra je v bosanskem mestu Doboj potekalo močno mednarodno prvenstvo v kung fuju - sanda. Turnirja sta se udeležila člana Kung fu kluba Ptuj Mitja Potrč in Tomi Hojnik. Potrč je dosegel 1. mesto v kategoriji do 63 kg (člani), Hojnik pa 2. mesto v kategoriji do 70 kg (mladinci). Bronja Habjanič Z leve: Mitja Potrč, Tomi Hojnik in Karel Šauperl Med zmagovalci tudi domačini Člani Kinološkega društva Ptuj so pripravili dvodnevno državno prvenstvo psov v sledenju, temu pa je sledil še 14. Čihalov memorial, regijsko tekmovanje šolanih psov Prireditvi, ki so ju izvedli 16. in 17. septembra, sta potekali v Budini na društvenem vadišču in na terenih v okolici Ptuja. Tekmovanja se je skupno udeležilo 80 tekmovalcev iz slovenskih klubov in društev, med njimi jih je bilo deset iz domačega društva. Odlično organizacijo so pohvalili vsi tekmovalci, ne glede na dosežene rezultate. Tudi vreme je bilo zelo naklonjeno in tekmovanje je potekalo nemoteno in tekoče. Milica Mohr Državno prvenstvo v sledenju Državnega prvenstva v sledenju se je udeležilo 47 tekmovalcev (rekordno število), med njimi trije iz Kinološkega društva Ptuj. Vsak pes je moral s svojim vodnikom opraviti dve iskanji po sledi. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri zahtevnostne razrede, te pa so določili na temelju starosti in dolžine sledi ter po številu predmetov, ki naj bi jih pes našel. Po najzahtevnejši stopnji IPO- FH je uspešno tekmoval domačin Zlatko Voglar, ki je osvojil drugo mesto, kar je v izredno močni konkurenci pohvale vreden in odličen rezultat. Tudi po IPO-III sta se odlikovala dva domačina: Milan Bogdanovič na odličnem četrtem in Marijan Robin na devetnajstem mestu. Domači tekmovalci so tako na državnem tekmovanju dosegli kar nekaj dobrih uvrstitev. 14. Čihalov memorial 17. septembra je bilo regijsko tekmovanje šolanih psov. Že štirinajstič zapored so ga pripravili v spomin na Stanka Čihala, dolgoletnega aktivnega ptujskega kinologa. Tekmovanje je sestavljeno iz petih zahtevnostnih stopenj, pri čemer po programih A in B-BH tekmujejo samo v poslušnosti, drugi programi pa vključujejo še vaje sledi in obrambe. Rezultati Kinološkega društva Ptuj Po programu IPS-A so tekmovali Aleš Šimenko (1. mesto), Eva Pacher (3. mesto) in Gertrud Salzbrunn (6. mesto). Po programu IPS-B-BH so tekmovali Saša Hren (8. mesto), Virineja Goričan (10. mesto), Bojan Debeljak (12. mesto) in Milica Mohr (14. mesto). Prireditve se je udeležil tudi mestni svetnik MO Ptuj Emil Mesarič, ki je z zaključnim govorom počastil veliko kinološko prireditev. Tekmovalcem je čestital za dosežene rezultate, vsem gostom zaželel še veliko uspešnih tekem in srečno vrnitev domov, domačim organizatorjem pa še več tako čudovito izpeljanih tekmovanj. Spregovoril je tudi Brane Puš, delegat KZS, ki je pojasnil veljavne kriterije v Kinološki zvezi Slovenije za podeljevanje priznanj uspešnim tekmovalcem. Pohvalil je uspešno sodelovanje društva in vodstva MO Ptuj. Zahvalil se je tudi organizatorjem za lepo kinološko prireditev, vsem prisotnim tekmovalcem pa zaželel, da se tudi v prihodnje srečamo v takšnem številu. Prireditev je zaključil kinolog Elvis Denič, ki je bil komentator prireditve. Zahvalil se je vsem udeležencem, delegatu, sodnikom, markerjem in še posebej Emilu Mesariču za spodbudne besede in pozdrave. . 29 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 PRIREDITVENI VODNIK Sobota, 5. 11. Alma Jongerius: MIŠKA METKA SMETKA, gostuje Lutkovno gledališče Maribor, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Nedelja, 6. 11. Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven Nedelja, 13. 11. Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven Torek, 22. 11. Daniel Glattauer: PROTI SEVERNEM VETRU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, ob 19.30 za izven Sobota, 26. 11. THAT'S IT - strokovni frizerski seminar, organizatorja: Hairclub Fenos In OOZ Ptuj, ob 16.00 za izven NA GOSTOVANJU Četrtek, 10. 11. Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ , ob 10.00 in 17.00 na gostovanju v Žalcu Četrtek, 10. 11. Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, režiser Boris Kobal, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždin, ob 10.00 in 13.00 v Varaždinu, Hrvaška Petek, 11. 11. Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu ob 19.30 v Varaždinu, Hrvaška Sobota, 12. 11. Peter Srpčič: PRAVA BABA, ob 19.00 na gostovanju v Kungoti Sobota, 12. 11. Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 20.00 na gostovanju v SNG Maribor Ponedeljek, 21. 11. Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 10.00 in 13.00 v Varaždinu, Hrvaška Četrtek, 24. 11. Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 20.00 na gostovanju v Celju Četrtek, 24. 11. Jeffrey Hatcher: PICASSO, ob 19.30 na gostovanju v Kamniku Sobota, 26. 11. Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 20.00 na gostovanju v Desklah Ponedeljek, 28. 11. Jeffrey Hatcher: PICASSO, ob 19.30 na gostovanju v Domžalah Torek, 29. 11. Jeffrey Hatcher: PICASSO, ob 19.30 na gostovanju v Domžalah Sreda, 30. 11. Jeffrey Hatcher: PICASSO, ob 19.30 na gostovanju v Domžalah ^^ ^^ Iz novembrske ponudbe HTtn CID-a Ptuj in Mestnega kina Ptuj Petek, 28. oktober, 21:00, CID Ptuj Samo Kodela in Leteča ladja Avtorska glasba, ki se napaja v klasičnem rocku in kantavtorstvu skupin, kot so Led Zeppelin, Martin Krpan in Parni valjak. Tako vodja projekta Samo Kodela kot člani zasedbe (Bernard Pintar - kitara, Vid Erčevič - bas in Aleš Zorec - bobni) pa radi odigrajo tudi kakšno skladbo iz dediščine, ki jih navdihuje. Vstopnine ni. Sobota, 5., in nedelja, 6. november, Mestni kino Ptuj in CID Ptuj: Selfish Volunteers Week End / Vikend sebičnih prostovoljcev Neformalno srečanje mladih prostovoljcev iz različnih evropskih držav, žur in brigadirska akcija (čiščenje in morda tudi pleskanje kletnih in pritličnih prostorov Mestnega kina Ptuj). Več informacij na www.kinoptuj. si. Četrtek, 17. november, Mestni kino Ptuj: Pogovor z dr. Zoranom Milivojevicem ob filmu Otročički Po projekciji francoskega dokumentarnega filma Otročički, ki spremlja odraščanje štirih malčkov na štirih koncih sveta, bo z nami dr. Zoran Milivojevic, s katerim se bomo pogovarjali o različnih pristopih k vzgoji. Več informacij na www.kinoptuj.si. Sobota, 26. november, CID Ptuj: Posvečeno: Jimi Hendrix Na predvečer 69. obletnice Hendrixovega rojstva se bomo kitarski legendi in glasbeni ikoni poklonili s kitarsko delavnico in koncertom. Od 16:30 do 19:30 v CID-u: Igramo Hendrixa - kitarska delavnica Delavnico bosta vodila izkušena mentorja Pavel Kavec (član Tria Oko) in Marko Korošec (mentor CID-ovih tečajev kitare in glasbenih skupin). Potrebno je predznanje električne kitare in znati vsaj dve Hendrixovi skladbi na pamet. Udeleženci delavnice bodo zvečer nastopili v prvem delu koncerta v CID-u (skupaj s Triom Oko). Za udeležence CID-ovih glasbenih tečajev je udeležba brezplačna, drugi plačajo kotizacijo 15 EUR. Prijave, dodatne informacije: Marko Korošec (mkorosec8@yahoo. com). Ob 20:00 v CID-u: Tribute to Jimi Hendrix - koncert Tria Oko in udeležencev kitarske delavnice Zasedba Trio Oko duh starega, izvornega rocka goji že od leta 1972. Vseskozi je sledila predvsem zgledu zgodnjih rockerjev. Turneja »Oko -Tribute To Jimi Hendrix« oz. Posvečeno Jimiju Hendrixu, ki poteka že tri leta, je povsod pospremljena z navdušenjem, saj silovito učinkovito združuje energijo legendarne skupine Jimi Hendrix Experience. Če niste imeli sreče, da bi Hendrixa videli za časa njegovega življenja, je to posebna priložnost slišati izviren kos rockovske zgodovine. V prvem delu koncerta se bodo Triu Oko pridružili kitaristi - udeleženci delavnice »Igramo Hendrixa«. Vstopnine ni. Celo šolsko leto: dnevni center, informacije za mlade, različne oblike neformalnega izobraževanja (orientalski ples, cikel Preplešimo svet, glasbeni tečaji (kitara, bas kitara, bobni, glasbene skupine), likovna in novinarska ustvarjalnica, konverzacija v francoščini ...), mednarodne izmenjave, prostovoljstvo ... + dobrodošle vaše pobude! Več informacij na www.cid.si. Spored Mestnega kina Ptuj najdete na www.kinoptuj.si. 30 ■ ^V™ TURIZEM / PTUJCANI 28. OKTOBER / VINOTOK 2011 Čisto mesto skrbi za okolle v Ptuju Čisto mesto Ptuj d. o. o. je družba za gospodarjenje z odpadki, ki se je v 17 letih delovanja razvila v eno vodilnih podjetij na svojem področju v Sloveniji. V podjetju Čisto mesto Ptuj d. o. o. je sistem kakovosti zasnovan v skladu s standardom ISO 9001:2008, kar potrjuje tudi certifikat kakovosti, ki ga je podelila certifikacijska hiša BVQI. V podjetju Čisto mesto Ptuj se zavedamo naše odgovornosti do občank in občanov pri izvajanju zbiranja in odvoza odpadkov. Z našim zavzetim delom skrbimo za čisto okolje. V zadnjem času smo lahko v medijih prebrali kar nekaj kritik na račun urejenosti ekoloških otokov v MO Ptuj, ki so posledično sprožala tudi vprašanja o učinkovitem izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in odvoza odpadkov na Ptuju. Na pojave neurejenosti na nekaterih točkah smo pred več kot pol leta opozarjali tudi v našem podjetju in MO Ptuj kot eno od rešitev predlagali tudi, da se odstranijo vsi leseni pokriti objekti (ekološki otoki), saj so jih nekateri manj ozaveščeni občani vzeli za »lastne« zbirne centre v njihovi bližini. Zadnja leta se v družbi Čisto mesto Ptuj soočamo tudi s težavami glede stroškov povišanih standardov na področju ravnanja z odpadki, ki jih zahteva nova zakonodaja. Družba je morala spremeniti - bistveno povečati - obseg storitev v okviru izvajanja gospodarske javne službe, zadnje cene naših storitev v MO Ptuj pa so bile oblikovane leta 2006, s strani države pa odobrene leta 2009. Zadnjih 12 mesecev velja tudi sklep vlade o zamrznitvi cen komunalnih storitev. Od leta 2006 do danes so se zaradi spremenjene zakonodaje povečale tudi zahteve našega naročnika glede odvoza odpadkov. Danes, oktobra 2011, odvažamo bistveno pogosteje, a za enako ceno kot leta 2006: mešane komunalne odpadke pri blokovskih naseljih dvakrat tedensko, v mestnem jedru enkrat tedensko, pri individualnih gradnjah pa vsaka dva tedna. Dvakrat tedensko odvažamo ločene frakcije, kot so plastika in kovine, vsaka dva tedna steklo, tedensko papir in biološkr odpadke... Na ta način mesečno zberemo 867 ton mešanih komunalnih odpadkov, 258 ton ločenih frakcij in 150 ton bioloških odpadkov . Na Ptuju s številom ekoloških otokov kar petkratno presegamo tudi določila zakonodaje, ki zahteva postavitev ekološkega otoka na 500 prebivalcev, pri nas pa imamo postavljen en ekološki otok na 75 prebivalcev. Koliko odpadkov zberemo in odpeljemo v MO Ptuj? Primerjava količin med mesecem junijem 2010 in junijem 2011 kaže, da je količina zbranih in pripeljanih MKO odpadkov padla približno za 30%, kar je posledica ločevanja odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij, povečanja števila zbiralnic ločenih frakcij ter povečanja števila odvozov. Junija 2010 smo opravljali le tedenske odvoze plastične in kovinske embalaže, odvoz papirne embalaže in steklene embalaže vsakih 14 dni, odvoz steklene embalaža pa je nespremenjen. Število posod za biološke odpadke se na terenu pri gospodinjstvih nenehno povečuje. Od julija 2011 je bilo dodatno postavljenih približno 540 posod. Javne službe Ptuj so v preteklosti izvedle dva javna razpisa, na katerih je bilo Čisto mesto Ptuj najugodnejši ponudnik. Žal do podpisa pogodbe v obeh primerih ni prišlo. Pred časom so za rešitev nastalih razmer Javne službe Ptuj podale svoj predlog pogodbe, ki smo ga v družbi Čisto mesto Ptuj sprejeli, a je prečiščeno besedilo dogovora zavrnil župan. Zaradi navedenih dejstev je položaj družbe Čisto mesto Ptuj izjemno zahteven, saj v zadnjem času poslujemo z izgubo. Zahtevne finančne razmere pa v ničemer ne zmanjšujejo naših prizadevanj, da ne bi občankam in občanom Ptuja in sosednjih občin zagotovili najkakovostnejšega možnega izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in odvoza odpadkov. S prizadevnim delom bomo še naprej po svojih najboljših močeh skrbeli, da bo Ptuj resnično čisto mesto. o c !q ® cn > O c cn o ra o o c o >o o Vrsta odpadka jun.10 jun.11 Razlika 2011/2010 INDEKS 2011/2010 mko 1.189.480 867.740 -321.740 72,95 lf 150.900 258.040 107.140 171,00 bio 37.680 143.640 105.960 381,21 Na Ptuju s številom ekoloških otokov kar petkratno presegamo tudi določila zakonodaje, ki zahteva postavitev ekološkega otoka na 500 prebivalcev, pri nas pa imamo postavljen en ekološki otok na 75 prebivalcev. . //>//'31 L E K A K H M Za vas smo tukaj: med tednom od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure dežurstvo: november 2011 ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja 7 a 9 10 11 12 13 Označene dni dežura naša lekarna, in sicer: ob delavnikih od 20. do 7. ure ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur POTRČEVA 23, 2250 PTUJ, TEL. 02 787 84 90 www.lekarna-toplek.si ^ LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 SI-2250 PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTUj ¡E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00 dežurstvo; november: 1.11.2011 - 6.11.2011 14.1 1.201 1 - 30.1 1.201 1 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjo OD 20. DO 7. URE zjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. Premagaj celulit - ženski sovražnik številka 1! Pokliči In pridi na 'bTBSplačidTipregitid. L Vsak četrtek od 20.10. do 20.12. Pridi in druži se s Snelly! Linea flSnella Novi termini za odvoz odpadkov Občane Mestne občine Ptuj obveščamo, da so bili z oktobrom uvedeni novi termini zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Sedanji termini pobiranja se bodo večinoma spremenili, zato občane prosimo, da pregledajo obvestilo o odvozu, ki bo natisnjeno na oktobrski položnici, in posodo za odpadke navedenega dne do 6. ure zjutraj nastavijo na prevzemno mesto. Termini so objavljeni tudi na www. js-ptuj.si/index.php/najpogostejsa-vprasanja Javne službe Ptuj HOTELS & RESORTS PONUDBA MESECA - NOVEMBER 2011 li Park: PONUBA MESECA f November hI (7.11-30.11.2011) VALENS AUGUSTA WELLNESS, GRAND HOTEL PRIMUS****superior MASAŽA MESECA -limfna drenaža Najem privat savne ANTINOOS v Savna Celodnevna karta za rekreacijo: Vstop od 9. do 11. ure (razen nedelje in prazniki) 11,5 € /po osebi Družinska karta: 2 odrasla + 1 otrok = 33 €, 2 odrasla + 2 otroka = 39 €, 2 odrasla + 3 otroci = 47 €. (40 minut, strojna-PRESSO) centru FLAVIA REDNA CENA: 25€ PONUDBA MESECA: 19,00 € Limfna drenaža spodbuja delovanje limfe in omogoča, da se telo osvobodi strupov ter lažje odvaja odvečno vodo. Za lepše noge, ki REDNA CENA: PONUDBA MESECA: 60,00 € Koristite 4 ure individualno turško in finsko savno za ceno 2 urnega najema. Cena velja le v ponudbi meseca za bodo manj utrujene in brez oteklin. plačil° in koriščenj'e vnovem Noge vam bodo hvaležne. bru in decembru 2011. PONUDBA MESECA ZA VAJU NAJINA LIUBEZEN f (90 minut) Vključuje: - Venerina kopel ob soju sveč (90 min.) - Primusov napoj ljubezni—koktajl - Čokoladni fondoue z jagodami - Darilce REDNA CENA: 78 € (za 2 osebi) PONUDBA MESECA: 59 € (za 2 osebi) Informacije in rezervacije: 74 94 150 esen v Termah Ptuj 11.11. Koncert glasbenika Uroša Heriča z banciom 12.11. Martinovanje v Grand Hotelu Primus z ansamblom Kompromis Novo v ponudbi Grand Hotela Primus ****superior od 10.11.2011: Kopanje in kosilo ob bazenu: 5 urna vstopnica odrasli 23€, otroci 16€. Savne, kopanje in kosilo ob bazenu: 5 urna vstopnica: odrasli 28 € med tednom in 32€ med vikendom. Le najboljše storitve so dovolj dobre za vas. Razvajajte se in uživajte življenje! Primusove vinske zgodbe v Grand Hotelu Primus Od Triglava do Vardarja Vinska klet Mastnak (Slovenija), Kutjevo (Hrvaška), Plantaže (Črna gora) in Skovin (Makedonija). Petek, 4.11.2011, ob 20.00 v Klubu Gemina XIII. Dobrote iz Haloz Petek, 18.11.2011, ob 20.00 v klubu Gemina XIII. Redna cena vinskega večera znaša 18 €; Upokojenci, študentje in člane skupine Facebook Terme Ptuj 15 €. SAVA HOTELS & RESORTS Terme Ptuj Tel.: +386 2 74 94 500, e-mail:hotel.primus@terme-ptuj.si, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj, Slovenija www.terme-ptuj.si KUPON popusta za bazene in savne v 30% Grand Hotelu Primus od ponedeljka do četrtka. Ponudba velja do 22.12.2011. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. I/1 ipHM popusta za celodnevno kopanje v T %-/ I M Termalnem Parku od ponedeljka 30% do četrtka . Ponudba velja do 22.12.2011.Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. WI I O M popusta na vstopnico s kosilom za * %-/ I M notranje bazene v GH Primus. 15% Terme Ptuj, d.o.o.. Pot v toplice 9, 2251 Ptuj Terme Ptuj, d.o.o.. Pot v toplice 9, 2251 Ptuj Ponudba velja od 10.11 - 22.12.2011. Kupon velja za največ 2 osebi ob enkratnem plačilu. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Terme Ptuj, d.o.o.. Pot v toplice 9,2251 Ptuj