Štev. 33. V Mariboru 14. avgusta 1884. Tečaj XVIII.
List Ijudstru "v p o <1 nit.
shaja vsak četrtek in velja s poštnino vrort in v Mariboru s poitlja-njem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 glil. 60 !ir., /a četrt leta 8!) kr. — Naročnina so požil.ia oprainištra v dijiifiketn somcniifn (Knabenseroinar). — Deležniki tiskovnega ilruttra dobivajo Hat broe posebno naročnine.
Posamesnc liste prodaja knjig-ar Novak na velikem trgu po B kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za osnanila kc plačuje od navadne vrstice, se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Slovenski konservativni kandidatje.
Goreča želja vseli slovenskih domoljubov je, da bi od Slov. društva priporočeni kandidatje bili 19. avgusta t. 1. izvoljeni:
1.	V Mariboru: Baron Goedel in Dr. Fr. Eadaj.
2.	V Ptuj i: Božidar Eaič.
3.	V Ljutomeru: Jožef Kukovec.
4.	V Slov. Grradci: Dr. Jožef Šuc.
5.	V Celji: Mihael Vošnjak in Dr. Ferd. Dominkuš.
6.	V Brežicah: Jožef Jerman.
Volilni možje slovenski, stojte trdno za svoje narodne kandidate. Zmage bodemo vsi veseli.	Odbor Slov. društva.
Volilnim možem slovenskim v pouk!
Vsak volilni mož se naj udeleži volitve. Zato je bil izvoljen. Naj vzame svojo izkaznico (Legitimations-Karte) gotovo seboj. Brez nje ne sme na volišče. Bog varuj, da bi se kateri dal po liberalcih z denarjem podmitati, z vinom, šnopsom, cigarami zmotiti, da bi morebiti saj doma ostal, ako bi uže Slovencem sovražnih kandidatov voliti ne hotel. To bila bi zguba Slovencem, sramota občini in fari, njemu pa bi se lehko tožba in kazen nakopala, kajti glase pri volitvah kupovati in prodavati je prepovedano. Zve se naposled vendar le vse! Sicer pa smo prepričani, da mej narodnimi vo-lilei ni nobenega Judeža. Volilci iz ene občine, fare, kraja, dobro storijo, ako se skupaj podajo v dotično mesto. Tako liberalnim jastrebom najleži uidejo. Kateri so oddaljeni, naj pridejo uže na predvečer ter se naj podajo tje, kder se njihovi zbirajo:
1. v Mariboru v gostilnični dvorani „zur Stadt Wien" (kder se bodeta ob '/28- zvečer kandidata svojim volilcem predstavljala); 2. v Ptuj i v „Narodnem domu"; 3) v Ljutomer u v gostilni g. Vaupotiča, 4. S1 o v. Gr r a d c i
v gostilni Haukejevi; 5. v Celji v čitalnici (gostilna Straus, za prenočevati se priporoča gostilna Kožerjeva pri „belem volu" in gostilna Kamererjeva „zur Stadt Graz"), 6. v Brežicah pri Heiderji „Hotel Klembas" v I. nadstropji.
Na den volitve 19. avgusta se naj vsi naši volilci na gori navedenih zbirališčih zberejo, da skupno gredö na volišče.
Pri volitvi je navzoč c. kr. komisar. Naj-prvlje izvolijo navzoči volilci 4 može v volilno komisijo, 3 imenuje potem komisar in teh 7 izvoli izmej sebe predsednika.
Slovenci moramo gledati, da povsod svoje 4 spravimo v komisijo. Predsednik prebere § 16. in 17. volilnega reda, kder je gpvor, kdo sme v poslanca izvoljen hiti in kdo ne. Udje komisije volijo prvi in razsodijo: sme li kdo voliti ali ne, zoper katerega se ugovarja ali protestira ; vendar to se mora zgoditi, preden glas odda. Potem sklicuje komisija vsakega volilnega moža posebej naprej. Vsak položi svojo izkaznico ter izpove glasno in jasno, koga voli. Ne bilo bi pa prav, ako bi sedaj volišče zapustil, ampak vsak naj tam ostane do konca; kajti časih je treba drugokrat voliti. Ostani torej vsak do konca na volišči.
Opomnja. Volilci slovenski, ki volijo v Mariboru, imajo po volitvi skupni obed v dvorani gostilne „zur Stadt Wien", oni, ki v Celji volijo, pa v dvorani in vrtu gostilne „pri belem volu".
Slovenci, zmaga bo naša!
Veselo novico lehko uže danes J!600 „Slov. Gospodarjev" nese po slovenskem Štajerskem: den 19. avgusta bo nam den narodne zmage, narodne slave 1 Kajti volitve volilnih mož so dokončane, Slovencem v čast in veselje. Od vseh strani nam dohajajo vesela poročila, da smo prodrli. Najbolj v nevarnosti bili so volilni okraji g. Jermana, dr. Suca in v Mariboru
DentfoJI list ima '/> P°>* »Cerkvene priloge" „Kratek izpisek Slavije" in „i. B. Purger's Preis-Liste" kot prilogo,
Toda sedaj je povsod krenolo na slovensko stran: ves Sevniški in Kozjanski okraj stoji za gosp. Jermana, celo v trgu Kozjanskem sta narodnjaka g. Trček in g. Vodnjak zmagala, in tudi v Brežiškem je mnogo občin naših, n. pr. Globoko, Zakot, Vkljub nezaslišanim dogodkom je Soštanjski "kraj narodno volil, Slov. Graški pa je itak liberalcem nepristopen, tako da morajo nemškutarji iz Mahrenberškega okraja kar tiho djati čeravno jih jeza tere, da bi kar z zobmi škripali. C. gosp. dr. Suc torej zmaga gotovo.
Najsilnejša borba bila je za št. Lenartski, Mariborski in Slov. Bistriški okraj. Tukaj delale so laži, nevednost, nemčurska ošabnost, vino, pivo, šnops, denar, prilizovanje, strah proti Slovencem, kakor še ne pomnimo. Ali tudi Slovenci so bili urejeni, delavni, kakor še nikoli ter srečno si priborili večino. Najslavnejše obnašal se je sv. Lenartski okraj: 45 narodnjakov in samo 7, ki na nemškutarsko stran cikajo, potem Mariborski okraj 1. p. 43 narodnjakov, 27 nemškutarjev in 7 omahljivcev, Mariborski okraj d. p. 29 narodnjakov, 24 nem-škutarkih in 5 omahljivcev, Slov. Bistriški okraj 29 korenjakov slovenskih in 26 nemšku-tarskih, torej vkup štejemo Slovenci 146 (absolutna večina znaša 123), nemškutarji 81, z omahljivci 96. Zmago smo si toraj Slovenci uže priborili. Treba jo le dne 19. avgusta zavr-šiti. Prosimo torej, naj vsak domoljub svoje stori, da bodo vsi volilci o pravem času stopili na volišče v Mariboru!
Tisti okraji pa, ki volijo v Ptuji, Ljutomeru in Celji, so uže toliko probujeni, narodni, da je zmaga gotova. Bodi še sijajna! Naj pride vsak volit, kakor mu veljeva domoljubna dolžnost. —
Liberalci z nemškutarji vred hočejo nas Slovence kar zadušiti pa mi se branimo in silimo tudi uže v mesta. In sedaj dobimo bržčas prvo mestno skupino v svojo oblast. V Ptuji, Rogači, Ormoži, Središči in Ljutomeru štejemo namreč toliko zavednih Slovencev, da slovenski kandidat g. profesor Kunstek, rodom Rogačan, znanega šulvereinskega glavača Aus-sererja gotovo premaga, če le vsak Slovenec volit gre. Slovenci štajerski dobimo tako prvega poslanca v mestih. Kolik strah, groza bo to tistim slovenožrecem, ki bi nas radi na zelju pojedli ali v žlici vode potopili. Naprej zastava Slave! Dragi slovenski kmetje, volite od Slovenskega društva priporočene kandidate, ker so konservativci. Kajti oni si bodo prizadevali s nemškimi konservativci vkup rešiti kmetski stan, katerega na nič spravljajo uže 23 let nemški liberalci. Ljubljeni slovenski možje, izvolite gori navedene kandidate, ker so Slovenci. Kajti oni si bodo prizadevali, da bode Slovenec na slovenskih tleh užival tiste
pravice, katere mu gredo pred Bogom, svetom in postavo. Glejte, mešnike imate uže svoje, mnogo učiteljev tudi. Sedaj volite narodno, slovenski, da bodo še drage bolje službe, profesorske, uradniške itd. uživali vaši sinovi. Pomagajte pred vsem svojim sinovom do pšeni-čaka na slovenskej zemlji!
Živel slovenski narod,
Živela mila domovina!
Tnjcev ne volite, ne poslušati!
Slovenci smo pohlevne dušice, mehki ljudje, božji voleki nasproti tujcem, katerih vedno več k nam vre, odkar jim nemškutarji slovenske dveri na stežaj odpirajo. Vse bolje službe nam pojemljejo. Sloki in suhi kakor sestradane miši se Bog vedi odkod priklatijo k nam. Slovenci jih navadno dobro sprejmemo in kmalu so bogati, premožni. Ali komaj se našega pšeničaka najedo, hočejo gospodovati, nas strahovati. Polagoma kličejo vedno več tujcev k nam, jim skrbijo za mastne službe ter pomagajo doma-mačine za dveri stavljati. Najlepša posestva, na kmetih, najlepše hiše v mestih pridejo jim v roke. Kaj sledi iz tega za domače ljudstvo? Nič druga, kakor da propada. Temu je le tako pomagati, če ljudstvo nevarnost spozna, se vzdrami, postavi na lastne noge, zahteva na domačih tleh prvo besedo, od tujcev pa, da se pohlevno obnašajo in domačega naroda jezik spoštujejo. Tako so delali Italijani, Hrvati, Madjari, Cehi, ' Nemci in glejte rešili se so! Na svojih tleh so sami gospodje, imajo le domačine mešnike, učitelje, profesorje, uradnike, trgovce itd. zlasti pa le domačine poslance. Tujca ne izvolijo za živi svet ne!
Kar je drugim pomagalo, to moramo tudi Slovenci posnemati. Pokažimo to ravno sedaj ob volitvah. Nemci in liberalci nam ponujajo samih tujcev v poslance, kakor nekdaj Seidla in Bi'andsteterja. Pšejo namreč v nas in tiščijo Schmidererja, Gasteigerja, čijih očetje so iz Tirolskega prišli, Ausserer je tudi Tirolec, Kandolini pa italijanske kože, Pisk židovske in bi rad Rajča spodrinil. Novine v Gradci, Mariboru in Celji pišejo skoraj sami tujci in nas zasramujejo na naših lastnih tleh; tujci so sedaj tudi povsod najhujši rogovileži zoper naše narodne kandidate.
Zatorej Slovenci pazimo! Ni treba in tudi ne smemo kot kristjani tujcev sovražiti. Bog varuj! .Toda voliti jih ne smemo sebi in svojemu rodu na očividno škodo. Dajmo slovo takšnim sitnežem. Izvolimo le domače, svoje, slovenske ljudi. Kajti tudi tukaj velja : „Svoji k svoji m" in „kdor brata neče za brata imeti, ta dobi tujca za gospoda".
Proč tedaj s tujci, kakoršni so kandidati nemško-liberalne stranke!

Opomnja. Zvijačniki šepečejo omahljiv-cem na ušesa: voli polovičarski, enega liberalca pa enega konservativca, ali enega nemca pa enega slovenca, kakor pravijo „pissel suppen, pissel ileiš, pissel bindiš pissel dajč."
Ali to bi nevarno bilo za Slovence pa tudi neumno. Nevarno, ker bi prišlo dvakrat do volitve, prvokrat bi eden nemškutar zmagal, drugič pa drugi in naposled bi obadva Slovenca propala, ker bi nekateri volilci odšli. Neumno bi bilo, kakor če bi jastreba in pišče kdo v eno kobačo djal. Liberalci so nasprotniki kmetskemu stanu in slovenskemu ljudstvu. Zato mora slovenski kmet le konservativca in Slovenca voliti. In tako bodi!
Gospodarske stvari.
Pivine tropine.
Trdi deli, kteri pri varjenji piva v tako imenovani čistivni kadi zaostajajo, se imenujejo pivine tropine „trebarji" in obstojijo po večem iz mekin tistega žita, iz kterega se pivo vari.
Tropine imajo razno kemično sestavo, ki se ravna potem, kako se slad pari in po sostavi surovine ali žita, iz kterega se slad napravlja.
Poprek je v tropinah 76% vode. V suhih delih nahajajo se protenove ali beljakove snovi, maščoba, ogljeni hidrati v prav lahko prebavljivi podobi in za to veljajo tropine za prav izvrstno krmo. Tudi okoli 5 % dušika je v njih, kar odtod prihaja, da se pod semensko luščino nahajajo vlečičeve celice, ki potem v v tropine prestopijo.
Kar se tečnosti tropin tiče, veljajo pivine tropine med vsemi obrtnijskimi odpadki za najboljšo živinsko krmo. Tropine vsaka živina rada je, ker so ji okusna in tečna hrana. Posebno ugodno delujejo na mlečne zleze, ktere dražijo in k izločevanju obilnejšega mleka spodbujajo, za to jih posebno z veliko koristijo kravam mlekaricam pokladajo.
Tudi svinjam jih polagajo, slasti proti koncu pitavne dobe. Kajti tropine veljajo v obče kot izvrstna pitavna krma. Vendar pa svinja tropine premalo v korist obrne, ker jih premalo do cela prebavi in prekuha, ampak mnogo neprebavljenega zopet od sebe da. Zato se tropine vse bolj le kot mlečna krma obraj-tajo. Od konj, ki se s tropinami krmijo, ni pričakovati dela, ktero velike moči potrebuje. Tropine ne dajejo moči, ampak le bolj na mast vplivajo.
Največ tropin se pridobiva po zimi. In ravno o tem času so najbolj dobro došle, ker nadomestujejo nekoliki del sočne ali zelene krme. Ko se tropin veliko naredi, se mora gledati na to, da se prikladno hranijo in pred po-kvarjenjem varujejo. Kajti tropine se zelo rade
in lahko skisajo in na dalje splesnijo, kar jih potem živini nezdrave dela.
Nekdaj so mislili na to, kako bi tropine posušili in jih tako za delj časa hranljive storili. Vendar pa potrebna za kurjavo drva ne stojijo v nobeni primerni razmeri k ceni, ki bi se potem iz posušenih tropin iztržila. Zato so si drugi način hranjevanja izmislili. Tropine se namreč v zidane jame natlačijo in po vrhu s 30 centimetrov debelo prsteno plastijo pokrijejo. V taki jami tropine nekakošno okus kislega mleka vsled zavrenja zadobijo, kar jih za živino^ vžitne ohrani.
Čvrstih tropin more mlečna krava na dan po 15 kilogramov povžiti, skisanih pa le kakih 8 kilogramov. Ko bi se kravam po več polagalo, dobilo bi mleko neprijeten, skisan okus.
Sejmi. v 18. avgusta Jarenina , Pilštanj, Rotenberg, Crmožiše, 20. avg. sv. Jurij na Pesnici, Zavec, 25. avg. Arvež, sv. Križ na Murskem polji, Cmerek, Središče, Rogatec, Slov. Bistrica, Velenje.
Dopisi.
Iz Maribora. Ko bi svet zvedel, kako so liberalci telegrame kovali za „Tagespošto", bi se marsikdo nasmejal. Hoteli so z njimi svojim „korajže" delati, naše pa plašiti. Ni šlo. Ko so videli, tako hrabro se Slovenci borimo, kako smo v zmagali v št. Ilji, Jarenini, sv. Jakobu, pri sv. Marjeti učenega dohtarja Kornfelda vrgli, dolgojezičnemu Schikarju pot posvetili, v Kamci prodrli, Lembah, Bergenthal, Bistrici, Lobnico, Ruše dobili, povesili so ošabne glave ter nose začeli vkup tiščati rekoč: „Die Windischen haben schon die absolute Majorität". Sedaj ugibajo, koga bi naj v mestu volili. Oglasili so se Nagy, Nagele (eksfrančiškaner) in Stork. Nekateri pa hočejo Schmidererja pobrati, če jim ga Slovenci poženemo nazaj. Prav za prav pa nihče ne mara za njega. (Saj vedo, da še niti pravilno nemški ne zna. V državnem zboru se je kakor kak pojbič v šoli zadri: „Der Vošnjak flickt mir scho bieder am Zeug!" V perji in bogastvu rojen ne pozna stiske in težave ne kmeta ne meščana. Slovence le sedaj ob volitvah pozna, sicer pa je Hammer-Amboss. Stari Seidl mu je učitelj in menda radi tega neče 4800 fl. z obresti iz ,njega iztir-jati, katerih je okrajnemu zastopu pri „kreis-amtu" dolžen ostal. Znano je, da Sekunderer ni hotel barona Grödelna podpirati, ko ije ta hotel tarife za vinograde, travnike in gozde znižati, tedaj [gruntno dačo zmanjšati. Sploh Schmiderer je uže kot nemšk liberalec prisiljen biti kmetom in Slovencem nasproten. Zato pa ti ne marajo za njega in Kandolinija, ampak izvolijo Groedel-Radaja! Živela!
Iz Konjic. (Volitve.) Dne 5. augusta smo Slovenci zmagali s 114 glasi proti 40. Torej se je od 216 volilcev udeležilo 154, izostalo 72. Vsa nemškutarija, nas šulverein bil je na volišči pa le 40 glasov zmogel, čeravno so vsi učitelji pomagali ploh vleči. Teh nima še nobeden postavne sposobnosti na slovenskih ljudskih šolah poučevati. Združena občina šteje 3400 prebivalcev; mej njimi samo 9 nemcev in 99 nemškutarjev, drugi so Slovenci. Nemci so zvečinoma mirni, nemškutarji, kričači so do sedaj navajeni bili večino Slovencev strahovati. Temu je sedaj za nekoliko konec storjen. Slovenec se je vzdramil, prišel volit in nemškutarija leži ob tla vržena. Tako morate Slovenci vselej in povsod storiti, sicer bodo privandrani nemčurji tako drzni kakor tukajšnja 2 deda, ki sta se obogatila, sedaj pa pravita, „dos is „daiča poden". Sedaj sta skusila, da sta pri-vandrevca na slovenskih tleh. Se nekaj, kako so nasprotniki agitirala. Albert Wa11and mlaj. je dva dni tri hlapce po občini pošiljal. Hlapci so listke delili z imeni nasprotnikov ter vsakega kmeta 'volili, naj pridejo pred volitvijo k Balantu na zajuterk. S tem pa je ljudi le razžal'l, ki svoje poštenosti, svojih pravic ne prodavajo kakor Ezav svoje prvenstvo. Tudi bil je prazen strah, ko je grozil, da bode vožje odtegoval. Saj mu Slovenci lehko rečejo: mi paVam lesa več ne damo, s katerim si kruh služite, imamo slovenskih lesotržcev! Tudi slov. poslanec knez Windischgraz bi lehko jim delo na Pohorji odtegnil. Izmej surovosti le to: Balantov Pepi je po volitvi volilca z nožnim rogom po lici udaril, a drug kričač kmeta iz občinske hiše hotel zesuvati, a ta bolj olikan se umakne. Naši so se pošteno obnašali. Veselo je bilo videti, kako so na strah nemčurjem vreli in hrumeli v gostih trumah na volišče od ene strani iz Konjiške vasi, Nove vasi, sp. Pristove, Brega, Prežigala in Blata, od druge pa iz Zeč, Polen, Dobrove, Hohenstreita, zg. Pristave in Skale. Živeli!
Iz Slov. Bistrice. (Pijane muhe — sramotaSlovencem, žrtva nemčurjem) Naj vendar svet izvč, kako so liberalci, nemčurji najpoprej s pijačo pamet zmešali kmet-skim ljudem, potem pa jih k volitvam zapeljali, v katere bi trezni nikoli ne privolili. V nedeljo 3. aug. je šel Stiger z svojimi pomagači v Novo ves ter kmete lačenbergerje vkup sklical in jim tam vina kupil, da je bilo vse pijano, kakor muhe. To pa je storil, ker je narodni župan Jerovšek za tisti dan občane v sejo sklical, k seji jih je tedaj nekaj pijanih šlo. Štiger je tam vže naprej obetal, da če bodo njega zvolili, bodo pili in jedli vsi vkup kolikor hočejo. Tako se je tudi godilo — V pondeljek, ko so se volitve pričele, bilo je vže vse pripravljeno — pri Auerji pijače in cigar
kolikor je kdo hotel. Stiger in Rasswoscheggg letala sta kakor bi stekala za kmeti, bolje ko so se jima kmeti izogibali, bolje so šli za njim — ter klicali in vabili: „pojte pit, saj nič ne košta, — volite naše može," Imeli so pa na vsakem voglu enega agenta, večjidel same me-sarske-omikance, ki so kmete kakor teleta k Auerju in Mauserju pit gonili; pri Auerji je Nasko med kmeti sedel, ter plačeval piti in se jim za volilnega moža ponujal, rekoč: „Saj sem tudi jaz Slovenec, saj jaz od Slovencev živim, in s Slovenci držim itd." V pondeljek so tako pili. da je tu in tam kak kmet pijan obležal in kozlal, in agenti nemčurjev, so pijani kakor muhe, preklinjali Slovence, duhovne, in Bog ve kaj vse. Lozničanje so vže pred volitvijo se zbrali pri narodnem krčmarji Novaku; Cigoncanje pa so tako odločni bili, kakor vojaki. Narodni Novovešani bili so tudi tam in so volili Adelsteina. žalibog, da dva nista prišla volit, a Vintar k lačenbergerjem potegnil.v Tako so tedaj za 2 glasa nemčurji prodrli in Stiger-ja izvolili. Najbolje v gladko je šlo na gornji Bistrici, Šentovci in Smitzbergi, v Ritoznoji pa so morali vse moči napeti, da je bil Nasko izvoljen. Ko jim je vže pri glasih tesno šlo, lotili so seLencarja in ga tako dolgo obdelovali, da je vže bil zmešan, Stiger pa je najel fijakarja in se na polje peljal po staro Bau-manco, ki ima v Ritoznoji vinograd — ter jo pripelje pred rotovž — ker pa gospa stara ne more več hoditi — so jo po stopnicah nesli, da je pooblastilo dala. —' Najhujši so bili fetiger Razvošek Piči.— Ti ljudje so marsikatero klofuto^ čuli od kmetov, pa se jih ni nič prijelo Župana Nova veški in Ritoznojski sta se pošteno obnašala pa nesrečna pijača jima je ljudi zmešala. Grdo je to za Slovence, ki so se tako upijanili, a lepo tudi ni za nemčurje; ki sedaj vedo, da mora Slovenec prej pamet zgubiti, preden v njihov koš skoči.
Z Remšnika. (Volitev.) Groza in sveta jeza spreletava mirnogledajočega človeka, ako vidi nemčurčeke, kako si jezike in pete brusijo. Kakor divji ponočni lovci so letali Podravčani po vseh hribih enako tudi po Remšniku. Marn-berški Rudi je poslal Arzenšeka skoro v vsako občino. Dne 5. aug. se je klatil po Remšniku ves zmučen ljudi nagovarjat za liberalno stranko. Nekaj jih je nalovil ker mu je tudi Sons ov sin pomagal, ki je 6. avgtista vže ob devetih od svojega lova na ljudi domov se spravjal. Volitev bila pa je 6. avgusta popoldne ob 4. uri. Vendar nista veliko opravila, ker je naših nasprotnikov eden 10, drugi 9, tretji 6, nek-teri po 3 in eden glas zgrabil od 41 volilnih mož. Mahrenberšk hribolazec je našim poštenim kmetom pravil: f. . naj ostane pri bukvah, kmet pa pri plugu alj oralu. (Der Pfaff beim Buch — Der Bauer beim Pflug. Ker je
po takem kmetom le težko delo želel, in druga ničesar, ga niso vbogali. Narodno konservativni volilci so ostali kot mejaši na nemčnrski meji in se niso dali pregovoriti. Celo nek zidarček je prišel iz Marenberga ljudi pregovarjat in psovat našo stranko. Nekteri Podravčani so prišli pred volitvijo še agitirat. Čudno se nam zdi, da je bil tudi g. Hirsman dobro izrejen katoličan 'n sin poštene pridne matere, ki celo liberalneg" obraza nima, med njimi. Od starih zagrizene se nikomur ni čudno dozdevalo. Ko so p Podravčani sklep volitve zaslišali, da je dobil J. Zmavc 30 glasov, Anton Hiter 40, Franc Hartman 29 in Janez Holcman 25, je eden žalostno izdihnil: „da habmar jetzt den Schmarn" in so se pobrisali kakor jesenska alj spomladna megla. Narodnim volilcem
Ea tukaj javno zahvalo izrekamo in jim tri-ratni „Živili, živili, živili" želimo. Kmalo po volitvi pa so se lotili izvoljenih in jim pripo-vedali. le doma ostanite, ne bodete kaznovani. Samo k župniku še dozclaj nihče ni prišel. Pa ne bojimo se, so vže izkušeni korenjaki, kojih liberalna druhal pregovorila ne bo.
Iz Središča. (Volitev.) V nedeljo, 10. t. m. se je predstavil svojim tukajšnjim in Or-možkim volilcem g. prof. Kunstek iz Ptuja kot kandidat za poslanca v deželni zbor za skupino mest in trgov Ptuj, Ormož, Ljutomer, Središče in Rogatec ter razvijal svoj program. — Udeležba pri tem volilnem shodu je bila tukaj in v Ormoži jako obilna; g. kandidat je svoje dobre nazore in misli o razmerah spodnjega Stajerja in o Slovencih sploh povedal ter razjasnil. kako bi se dalo v političnem, goepodar-stvenem in šolskem obziru na bolje spraviti. — Več volilcev je povedalo svoje želje, na ktere ozirati se je g. kandidat obljubil, ter so volilci z veseljem enoglasno sprejeli kandidaturo gos. prof. Kunsteka. Nasa skrb tedaj mora biti, da se vsi volilci, ne samo tukaj, ampak tudi v Ptuji, Ormoži, Ljutomeru in Rogači volitve vdeležimo in svoj glas na profes. Kunsteka oddamo in zmaga bo naša. — Vsak, ki bi od te velevažne volitve izostal, zakrivil bi izdajstvo, bil bi v pravem pomenu besede Judež Iškarjot. — Doprinesimo tedaj na dan volitve v dar naroda vse moči, vsi naši volilci morajo biti na volišči, da bomo potem z veseljem pozdravili: „Živel naš deželni poslanec profesor Kunstek!
Iz Šaleške doline. (Volitve.) Dne 4. augusta se je volitev v velikem številu narodnih volilcev dobro dovršila. Volilcev je bilo 85. Izvoljeni so slovenski narodnjaki č. g. dr. Lipold s 79, g. Prane Skubic 79, g. Juri Stropnik 77, g. Anton Rotnik 80, g. Miha Ježovnik 79 gl. Pil je tudi na volišči nek posestnik iz spodn. Šaleka po imenu Matiček Ošterevec, ki je same nemčurje volil, ker je mislil, da bo vse
za njim potegnilo, pa se je močno prekanil. Bili so tudi 3 učitelji, imenovani trojičarji, dva iz Velenja, eden iz sosedne občine št. Ujske, ki so stali na volišči in čakali, kedaj da bojo šulvereinerji volili, a ker se je to le malo godilo, so jo ti trojičarji iz volišča potegnili. Ko je še volitva bila, dobili so v svojo pest nekega kmeta in so ga „napetnajstili" tako, da, ko je med volilce prišel, je djal tako le: zdaj smo pa pravega vraga naredili, ker smo same take izvolili, kteri nič kaj ne vejo. Aube, aube! Mej šulvereinarji je eden, kojemu pravijo, da je „suhi duh". Tako suha je tudi slovenska narodnost trojičai'jev! Slišimo, da narodni Velenj-čanjc mislijo osnovati „Sokol". Bog jih krepi v tem podjetji!
Iz Globokega. (Volilcem brežkega okraja.) Na vse mogoče načine dela nem-čurska mestna gospoda deloma sama, deloma po svojih najemnikih, kterih je na več krajih razstavila, za nernškoliberalnega pristraša gosp. Žnideržiča. Zoper g. Jermana, našega slovens. kandidata, ščuje in zabavlja kar more, mu ¡podtika krivde, kterih so se ravno nemškutarski pristaši sami krivih storili. Kar ne opravijo z besedo, si pomagajo z denarjem. Govori se, da je liberalec pri volitvi volilnih mož na Bizel-skem kupil volilcem piti, kolikor so hoteli. Žnideržič se pred volitvami dela Slovenca. Poglejmo pa, kakov Slovenec da je. Že 10 let je deželni poslanec, več let predsednik okrajnega zastopa, pa nikoli se ni brigal za pravice naše. V Brežicah imamo okr. živinozdravnika, za kterega plačujemo davkeplačilci, osobito kmeti, na leto nad 1000 fl., in kak dobiček imamo kmetje od njega? Trd Nemec je, kteri slovenščine ne zna. Ako ga kteri kmet potrebuje, more mu pač drago plačati, a ta ne more mu na tenko razložiti bolezni živinčetove; ne rabe zdravil, n.e kako se more živinče varovati in v bolezni oskrbovati, ker slovenski ne zna. Koliko tisočakov je vže šlo iz naših revnih kmečkih žepov za našega potovalnega učitelja Hanzelna, in kaj imamo kmetje od njega? Se manje kakor nič. Imel je vže mnogo predavanj, pa za koga ? Za nemčursko gospodo v Brežicah, kmeti ga nismo hodili poslušat, ker ga ne razumemo, ker je trd nemec in so njegove pridige bile nemške. Ali niso to vnebovpijoče krivice, kterih slovenski kmetje od nemčurske gospode trpimo? In kedaj se je Žnideržič za nas potegnil? Nikoli! Se na misel mu ni bilo. Da sodnija v Brežicah, slovenske vloge nemško rešuje, nam kmetom pošilja nemške odloke; razsodbe, pozive itd.; da je vodja postaje Brežice nemec; vse to jc Žnideržiču čisto prav. Sedaj pa še naj kdo reče, da je Žnideržič za slovenskega kmeta! Proč s takim zastopnikom. Mi potrebujemo zastopnika, kteri se bo v deželnem zboru za naše pravice boril, a Žnider-
žič gre le toliko v deželni zbor, da ne bi njegovo mesto preveč se pajcevine napolnilo, pri glasovanji pa glasuje z našimi nasprotniki in kteri z našimi kmečkimi žulji pometajo, kakor le morejo. Ne dajmo se motiti od nemčursko-mestne gospode ! Mesta naj naše kmečke volitve pri miru pustijo, kakor pustimo mi mestne, in naj se ne vtikajo v naše zadeve, kterih oni niti ne razumejo. Naš poslanec bodi g. Jerman, od kterega upamo, da nas bo marljivo in pošteno zastopal.
Rodoljub in kmet slovenski.
Iz Ptuja. (Volilci shajajo) se v „Narodnem domu". Ker je volitev že na 9. uro določena, treba je, da pridejo volilci vsaj pol ure pred volitvijo, še bolje pa je, kdor more poprej priti. V našem okraji se zdaj silno agitira proti Raiču, ker je — mešuik. Nemčuji imajo mnogo denarja za razpolaganje, glasovi se pre plačujejo po 3, 4, 5 in tudi več goldinarjev. Narodnjake, osobito duhovščino in učitelje, opozoru-jemo na te nesramne agitacije. Sicer pa vse to pri nas ne bo nič hasnilo, kajti izvoljeni so brez male izjeme zanesljivi, pošteni slovenski možje. Nemški „šulverajn" dob>'c deluje za raz-por mej narodom.
Iz Savinjske doline. (Slovensko urado vanje.) Občina Gomilska sklenila je slovenski uradovati, kar bi naj Poljzeljska posnemala, ter narodnej krivici konec storila Saj celo št. Pavelska slovenski uraduje vkljub Hakelbergu po njegovemu šulvereiuu. Da poštene Nemce spoštujemo, kaže to, da smo g. barona Haupta imenovali za častnega srenj-čana, ker radi priznavamo njegove zasluge, za povzdigo konjerejstva, hmeljarstva. Mož ne živi mej nami kot sovražnik našega roda, ampak se peča z gospodarstvom: med tem ko baron Hakelberg neprestano rovlje in razsaja zoper slovenstvo! Da bi se kedaj poboljšal, to ni verjetno.
Iz Studenic pri Poličanali. Dne 6. augusta sta zgodaj ob 6. uri \iže prišla sta Nasko in Piči z Baumanom, Podpečanom, mesarjem Wretzolnom in kmete lovila za liberalce. Kupovali so .vina, piva, cigar. Žugalo, podmitavalo se je. Žugalo se je z dohtarjem, 6e je kdo Wretzelnovim dedičem kaj dolžen, a Nasko je se grozil z okrajnim zastopom. Bilo je vse zastonj. Le v Studenicah je bil Wretzl izvoljen v Brezji iu Hrastovci, pa vrla Slovenca Košir in Ivorun, ki bodeta konservativne poslance barona Goedelna in dr. Radaja izvolila. Živeli Slovenci, sramota liberalnim mešetarjem!
Od sv. Trojice pri Slatini. Volitve za volilne može so bile pri sv. Trojici, v hiši občinskega predstojnika, 6. t. m. za 5 občin, namreč : sv. Trojica, sv. Katarina, sv. Mohor, Plat in Brestovec. Ker so sami pošteni možje izvoljeni, ki se ne bode dali premotiti za glaž
piva ali vina svojo čast prodati. Bili so skoraj vsi enoglasno izvoljeni, le sv^ Trojice župan Conč ni hotel svojemu kumu Zurman-u glasa dati, ker je bil od Slatinskega Straiterja na-prošen, narodnih mož ne voliti. Straitar bi bil tudi rad k nam k volitvi prišel, pa se ni upal, on bi gotovo rad poslanec za Rogatski, Ptujski okraj bil, ki si je že tolko prizadeval da koga bi naj volili. Pa kmetje so ga malo poslušali manj še pa vbogali Slava vrlim vo-lilcem!	Domoljub.
Od sv. Lenarta v Slov. goricah. Naš župan Mravljak je slovenske rodbine sin, pa njemu za to čedalje menje mar. Obžalujemo to. Začel je prav neumno zdelanim nemčurjem ploh vleči in mariborskim liberalcem pete lizati. Bodo li ti v njegovo usnjarno kože nosili? Hammer-Amboss ga je poprosil in on je dovolil njegovo ime pod volilni foklic Schmidererjev zraven Stiegerja natisnoti. Je res mačko v žaklji kupil. Kajti bolj telebastega oklica še nemčurji niso spustili ko takrat. Za kmeta noter ni nič, za Slovenca pa čisto nič. Par liberalnih zjedi in nekaj psovk na vrle naše poslance poštupanih z drznimi neresnicami; to je vse. To je volilni prvi program za Goedel-Radaja celó kaj druga. Jasno je povedano vse, česar treba kmetom in Slovencem. Sicer pa smo v našem okraji izvolili same skušene, izvrstne poštenjake iu domoljube. Mravljak sam je potrdil to v telegramu do Schmidererja: „Hier geht's sehr schlecht (namreč za Hammer-Ambossa). In res le malo glasov bo za Schmidererja. Dr. Wittel" mann in Mravljak sta se ve za njega, potem pa trojički Rezinski, senarski Druzovič, ki bo še jetiko dobil za svoje hlapčevanje nemškim liberalcem; na sumu imajo Slovenci še, da se jim izneveri gasterajski Schönwetter, Anton Golob v Porčici in Ferdinand Golob, ki je izvoljen v Verjanah. Drugih gotovo nobeden ne plune v lastno' skledo, vsak ostane zvest Slovenec in poštenjak. Nas je 45 domoljubov. Vsi moramo 19. t. m. v Maribor, da pritisnemo na sovražnika in pomoremo Slovencem, ki so se v slov. bistriškem in obeh mariborskih okrajih tako hrabro in slavno obnašali. Kdor se izmej nas skrije ali k sovražnikom smukne, ta je izdajalec. Te sramote nam naj nobeden ne naredi. Kakor smo lani častno obnašali se v Ptuji, jednako hočemo letos vsi lepo skup držati in enoglasno voliti od Slovenskega društva nam priporočena kandidata, barona Goedelna in dr. Radaja, na korist kmetom, v čast Slovencem. In tako zmagamo!
Iz Kanice. (Hudo agitirali) so libe-ralbi zoper Slovence : posebno sladki dr. Lorber, znani odvetnik oderuha Gassmajerja, potem Šnoppl, Lipp, berič Pirker, Seidl, učitelj Graze. Posestnik Pukl je všel v Tezno pa Lipp je dirjal za njim, in ga pripeljal nazaj. Bilo je zastonj:

slovenska volilna moža č. g. Čagran in vrli Ledonik šta dobila 12, Snopplin Lipp 11 glasov. Tudi Jelovec je volil narodno. Izvoljen je pošteni Slovenec oča Hiter. V Rožpabu se je za nas potegoval Dvoršak. Slava mu. V Brestenici pa je Wiesthaler volilce kakor kokoši naložil na voz in strašno kričaje pripeljal v Kamco. Sicer Brestaničanje radi kaj bleknejo zoper Wiesthalerja, pa ob času volitev zvečinoma pred njim skleknejo. Več drugokrat!
Avstrijske dežele. Koroškim Slovencem čestitamo iz celega srca k zmagi 8. t. m. V Velikovci dobila sta slavni Einšpieler^ in vrli župan Muri vsak po 80 glasov in v Smohoru je narodni dr. Abuja zmagal. Slovenci dobili so 3 poslance, toliko jib še niso imeli in Nemci so uže veselja poskakovali, češ koroški Slovenci so pokopani: v Celovci sta slovenska kandidata dobila prvokrat 35 in 30 glasov. Slava Korošcem in jihovemu vodji č. g. Einšpielerju! Slovenski njegov list „Mir" ima glavno zaslugo. — Pri nas kažejo nemški liberalci precejšnjo obupnost. Vkljub „lisjaku" šulvereinu, bauern-vereinu niso postavili, nobenih kandidatov, samo po strani podpirajo Snidržiča, Schmidererja in Kandolinija; glavna reč jim je le psovanje na Slovence in jihove kandidate. Nemški konservativci bodo na kmetih povsod zmagali ;in v Lipnici propadne baron Washington zopet zoper kanonika Karlona, ubogi Appot, bauernvereinski zveličar, pa sklekne pred gomilskim kmetom in konservativcem Lehmanom. — Na Dunaji so liberalca in brezverca Stellmacherja zaradi ubojstva obesili pa se ni hotel spovedati mešniku. Bil je nespokoren do konca. — Arlska železnica je dogotovljena, — Hrvatski ban potuje v pokrajini ter ga povsod slovesno pozdravljajo. — Cesar pridejo proti koncu tega meseca na Vogerko k velikim vojaškim vajam okolo Temesvara. — Naš minister vnanjih zadev, grof Kalnoky je od Bismarka povabljen na dogovore. Minister je vže 'se odpeljal, Ves svet se povprašuje. kaj neki to pomeni?
Vnanje države. Angleži so do sedaj vedno Bisrnarka podpirali zoper Francoze, Ruse, Av-strijane. Toda sedaj se čuti Bismark dovolj močnega in začenja Angležem polena pod noge netati. Nemci hočejo tudi na morji kaj veljati, ■esar Angleži ne trpijo. — Ruska carjeva rod-aina potuje v Varšavo, potem v Moskvo in naposled k Donskim kozakom. — Kolera prodrla e iz Francoskega tudi na Italijansko in Angleško. Mnogo ljudi je podavila. — Zaradi Egipta so se poslaniki veselil, t. j. največjih lržav evropskih, posvetovali v Londonn pa se liso mogli porazumeti: angležka vlada hoče 1000 mož odposlati, da vzamejo Hartum; ven-
dar Mahdi se bode gotovo in trdno branil. Njegova država meri uže 30.000 □milj, na katerih pa živi le 4 milione ljudi. — Anamski ministri so svojemu mlademu kralju zavdali in drugega postavili. — Kitajci bi naj Francozom plačali 80 milijonov frankov, se pa branijo. Na to je francosko brodovje postreljalo mesto. Le-Kung pa ni čutiti, da bi to Kitajce posebno splašilo. Slišati pa je, da so Francozi bogate rudnike Kitajcem zaplenili in otok Formazo zasedli.
Smešnica 33. Nemškutarska nemščina je taka, da se jej vsak izobražen Nemec mora smejati. Tako n. pr. je v Vozenici posilinemec sosedu govoril: „nim du die haibete Kajbel, dan stih i di ganze ab". Goste pa tako nagovarja: „thun Sie bei mir einkehren, i hab eine gute Wein, eine Panorama, niks zweits, meine kumplimente, kušamadiner."
Razne stvari.
(Naš glavni urednik) je uže pritožil se zoper celjskih porotnikov razsodbo.
(Dobro zagovarjal) je urednika gosp. Jož. Weingerl, slovenski volivec na Pesnici in slovenske, pobožne korenine mož, proti Mariborskemu nemčurju, ki se mu je rogal: no, glejte, sedaj je vendar obsojen. G. W. odgovori: Kristus je bil tudi obsojen. Nemčur: pa mešnik zaprt! G. W. Kristus bil je tudi nedolžen zaprti Nemčur pobesi glavo in zgine.
(Ljutomerski domoljubi) so ponudili dr. Gregorecu kandidaturo in g. Kukovec je blagodušno telegrafiral: „Vam kot narodnemu mueeniku prepuščam svoje mesto". Toda po resnem prevdarku dr. Grčgorec ne provzame nobene kandidature in prosi volilce, naj volijo vsi enoglasno g. Kukovca, kojemu bodi javno izrečena prisrčna zahvala.
(Reichenburg) je prvokrat narodno volil. Zmagal je č. g. župnik.
(Bivši poslanec) g. profesor Zolgar se poslovi od svojih voliicev in želi, da volijo g. Mih. Vošnjaka in dr. Dominkuša.
(Schmiderer) leče in vozi se po vsem volilnem okraji. Nemčurji se bahajo, da bodo toliko glasov kupili, kolikor potrebujejo. Gr-dobna nakana!
(Narodno volil) je Wurmberg, Mons-berg, sv. Primon na Pohorji.
(V Peklu) so nemčurji 2 glasa kupili, denar sta podmitanca zaplla.
(N ar o d n o v o 1 il i) so Kalobčanje 3 narodnjake ; Hercoga, Bogmana in Al. Krefta, sv. Lovrenčani na Dravskem polji 3, M. Slekovca, Juriča in Urbasa, na Ptujski gori 3, Jan. An-toliča, J. Pislaka in Krajnca, v Cirkovcah 4, med temi Iv. Bohanca.
(Vranski okraj) izvolil je'same narodnjake, polovica je pri Savinjskem sokolu , Braš-lovce G; gornje grajski okraj je itak naroden. V Dobrni so izvoljeni č. g. Gajšek, kmeta Kok in Tratnik.
(LetinanaMurskempolji)bo srednje dobra, sadja se kaže dosti.
(Pri s v. J o š t u) na Kozjaku prosijo lastne občine, za šolo pa posebnega učitelja; sedaj poučujejo č. g. župnik.
(VPišecah) so izvoljeni č. g. župnik in 3 narodnjaki na Bojsnem 1 omahljivec.
(Celjski lisjak) ali.krivi kmetsld prijatelj obira g. Jei"mana, češ ta je rekel nekdaj: on hoče delati, da bodo trije kmetje imeli samo eno suknjo. Tega pa g. Jerman ni nikoli rekel, ampak bivši okrajni glavar in liberalec Jossek. Ako je celjski lisjak to nalašč in vedoma na g. Jermana obrnil, potem uže vsak lehko vž, česar je tak listič vreden! Proč z njim!
(Ameriško trsovje) sadijo v Bizelj-skem na državne stroške. Vsaki den služijo delavci do 80 kr., eden nadzornik pa 1 fl. 50, drugi 2 fl. in tretji 3 fl.
(NaPragarskem) so nemčurji od volitve prišedši v Spod. Polskavi, kder so pomagali Slovence podreti, pri Gruntarji tri slovenske železniške čuvaje napasti hoteli pa so se treh korenjakov naposled prestrašili in pobrisali.
(Iz Vojnika) se nam piše, da so v Škofiji vesi zraven posilinemca Okorna in Koželja izvoljeni vrli Slovenci. Fr. Koren, M. Spes, M. Bikovšek in Fr. Črepinšek.
(V C r e s n o v c i h) so slov. bistriški rovarji zopet grdo razsajali, žugali so, da se kmetom takoj denar iz „šparkase" odpove, če ne volijo nemčurski, vsled tega so Slovenci propali za 4 glase, Vrhloga in Pretrež pa se nista dala prestrašiti. Izvoljeni so čvrsti Slovenci: Papež, Mlakar in Jernejšek.
(Volilni sho d) bo 15. t. m. v Ločjem dolu poleg Slatine, č. g. Raič pride tje. Slatina je volila narodno.
(Prva zmaga) za mariborski volilni okraj bila je v Karčevini, zadnja v Tinjah, kder so izvoljeni dr. Vošnjalc, župnik Lenart in kmet Babič. Pri sv. Martinu na Pohorji so 3 glasi naši. Slava!
(V Globokem) blizu Brežic so zmagali Slovenci, v izvoljena sta J. Urek in F. Grego-revčič. Živeli volilci. Liberalec Ogorovec dobil je volilno jetiko. Zmaga g. Jermana je zagotovljena.
(Dopisi.) Jožef Pristovnigg iz Kalš pravi, da pri grdem tepeži pri sv. Martinu na Pohorji ni rekel: „do sedaj sem držal ž njimi, sedaj pa me je sram". Obžalujemo, da ga ni sram, marveč še vedno pleše, kakor mu Piči in Razwoschegg piskata. Župan Meglic v Podovi pravi, da ni
res, ka je: „hodil po 5 pol papirja nalašč v mesto in rekel nekemu: „danes sem šel nalašč po 5 pol papirja v mesto in si za to pot 1 fl. 50 kr. zaračunim". Učitelj Leskovar v Makolah pa trdi, da od šulvereina ni dobil 50 11. in 100 fl.. tudi ni sklical „generalni štab" zoper dr. Radajevo zborovanje. Tudi prav, posebno, ker to kaže da se učitelji sramujejo „šulverein-skih grošev".
(Radi popravimo) zadnjo poročilo o Dobovskem č. g. župniku; kajti sami pišejo, da so vselej storili svojo narodno dolžnost, zlasti so volili narodno kot Žavski kaplan in sv. Em-ski župnik, kot kaplan na Ptujski gori osno-vali prvo „slovensko besedo" in tudi sedaj za narodnega kandidata delali in ga priporočujejo. Dobro in hvala!
(Mozirki dijaki) priredili smo 27. jul. veselico v Čitalničnih dvoranah, pri kateri smo imeli 17 gl. 85 kr. čistega dohodka. Hvalo izrečemo toraj vsim vdeležiteljem.
Mozirski dijaki.
(Osnova vojstva) cesarskim vojakom v pouk v prašanjih in odgovorih, se glasi knjižica, katero je ravnokar izdal in založil g. Ko-melj, plem. Sočebran. Cena 20 kr.
Listnica uredništva: Mnogo dopisov smo odložiti morali. N.ij so nam ne zameri.
Loierijne številke:
VGradci 9. avgusta 1884: 77, 6, 14, 47, 23 Na Dunaji „ „	38, 24, 10, 8, 81
Prihodnje srečkanje: 23. avgusta 188-1.
M ffWffBlil Se iŠ6e kupiti na dobrem iBitA im IDfll«i* mestu; dobro bi bilo, ako
je kaj gospodarstva zraven. Ponudbe sprejema
uredništvo „Slov. Gosp." •	1—2
I Javna zalivala. 1
Moja hiša in gospodarsko poslopje v ¡g Podovi, okraj Mariborski, mi je 19. fö julija t. 1. pogorelo. Bil sem zavarovan |S| pri zavarovalnici „Wiener Versicherungs- « Gesellschaft", ki je škodo takoj vcenila H in mi danes poplačala po svojem zastop- ||j niku, Kari Brezniku v Mariboru, Te- |j| gettlioifstrassse štev. 32.
Izrekam svojo zahvalo zavarovalnici ||| in jo vsakemu v zavarovanje priporočim, gl
V Podovi dne 31. julija 1884.
Gašpar Meglic, posestnik in župan. H
hdatolj in «aloinik tisk. kat. droät',«. Odgov. urednik L. Kordeš. Tink J. Leou-a y Mariboru- (Odgov. Lav. Kordeš.)