G LAS M
LJUBLJANA, 26. DECEMBRA 1958
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO V., ŠTEV. 99
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA BOROVNICA
515.
Nu podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) in 7., 8.. ter ‘). člena Pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Ur. list I.RS št. 41-212/48) in določil temeljnega zakona o prekrških (Ur. *>t FLRJ št. 46-428/51 in 58-655/55), je občinski ljudski odbor Borovnica sprejel na seji občinskega zboru in nu seji zbora proizvajalcev, dne 17. oktobru 1958
ODLOK
0 plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževalnine zn plemenske bike
1.	člen
Na območju občine Borovnica se Uvaja plačevanje pavšalne skočnine. tavšalno skočnino plačujejo lastniki krav in telic, katere dopolnijo *• januarja vsakega leta 12 mesecev
9tarosti.
Med letom nastale spremembe v stanju živine se ne upoštevajo.
2.	člen
, Višino pavšalne skočnine za vsako leto naprej določi Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega od-j.ora, na predlog komisije za kmetstvo in gozdarstvo. Pavšalno skoč-'•mo pobira Uprava za dohodke ob-'inskega ljudskega odbora.
, Lastniki morajo vsako leto nnj-'•u Sne j e do 51. januarja prijaviti 'Pravi za dohodke občinskega ljudskega odbora številčno stanje svojih . ruv in telic, ki dopolnijo 1. januarju tistega leto 12 mesecev starosti zn katere so dolžni plačevati
skočnino.
5.	člen
]. Uprava zn dohodke občinskega Jonskega odbora mora pobrati puv-„a n° skočnino najkasneje do I. mar-1^ Vsakega leta. Lahko pa plačujejo ■uttiiki živali pavšalno skočnino v ve*' enakih obrokih, in siecr prve-]a (h> 1, marca, drugega pa do G Uvgusla vsakega leta. Skočnino, |,, • tega roka ne bo plačana iz-
u.	N.8 Jipravni organ po predpisih, ki ,|(i'|JU|io izterjavo davkov in drugih
v.	pobrana skočnino se mora od-■L s ' na poseben račun pri področni ^ uiunalni banki. Rejci plemenja-
°z. osemenjevalci ne smejo zu-tir,iVa|i za Pripust oz. zn osemenitev
lH'u« odškodnine.
lija, drugo uolovico pa najkasneje do 31 decembra.
5.	člen
Višino posamezne vzdrževalnine določi pristojni svet na podlagi števila skokov v določenem razdobju, zdravstvenega stanja in kondicije, plemenske vrednosti, starosti in teže plemenjaku.
Pri določanju višine prispevka za vzdrževalnim) rejcem bikov je treba upoštevati, da odpade na enega biku letno le okoli 80 plemcnic.
6.	člen
Sredstva pobrane skočnine se smejo uporabljati tudi za dajanje pomoči pri nabavi plemenjakov in za pripomočke pri umetnem osemenjevanju.
Ta sredstva pa se smejo uporabiti samo za namene, ki jih določa tu odlok.
7.	člen
Pristojni svet občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da izda potrebna navodilu za izvajanje tega odloka.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje:
1.	lastnik, ki v določenem roku ne prijavi pristojnemu občinskemu upravnemu organu številčnega stanja plemcnic;
2.	rejce bika, oziroma osemenjevalec, ki za pripust, oziroma osemenitev zaračuna kakršnokoli odškodnino.
Upravni kazenski postopek po tem odloku izvede in kazen izreče sodnik za prekrške pri ObLO Borov-
niCa'	9. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana;
Številka: 01/1-401/1-58.
Borovnica, dne 17. okt. 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora.
Janez Čerin 1. r.
t. člen
Tar. št. 8 — Taksa na reklame — se spremeni, tako da sc glasi:
»Tar. št. 8 — Taksa na reklame:
Za uporabo zidov, kioskov, stebrov, ograj in drugih predmetov nu javnih mestih se plača za namestitev, pritrditev, izobešanje, pisanje oziroma slikanje' reklam zaradi materialne koristi za vsak kvadratni meter reklame po 10 din, najmanj pa 500 din letne takse za reklamo.
Namestitev reklame se mora prijaviti vsaj 24 ur prej pri Upravi za dohodke ObLO z vlogo v dveh izvodih, iz katere mora biti razviden koristnik reklame, velikost in besedilo reklame, kraj namestitve in število izvodov reklame. Plačnik te takse je tisti, v čigar korist je reklama.
Ce je reklama, ki je bila nameščena v preteklem letu, po 1. januarju še vedno nameščena, sc mora plačati i>onovna letna taksa za reklamo. Vsaka vsebinska sprememba reklame sc mora ponovno prijaviti in plačati zanjo letna taksa. Slike in napisi, namenjeni zu pospeševanje turizma, r.a zatiranje alkoholizma in zu zatiranje bolezni ter za
preprečevanje poškodb na ljudeh ali na splošnem ljudskem premoženju, so oproščeni takse na reklamo.«
2.	člen
Tar. št. 9 — Taksa za ponudbo na ofertalnih licitacijah — se spremeni tako, da se glasi:
»Tor. št. 9 — Taksa na licitacije:
Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertalne licitacije) pri državnih organih in zavodih ter gospodarski! in drugih organizacijah se plača taksa v gotovini od proračunske vrednosti posla, ki je na dražbi, in sicer:
a)	od vrednosti do 1,000.000 din — 500 din;
b)	od vrednosti nad 1.000.000 din do 5,000.000 din — 1000 din:
c)	od vrednosti nad 5,000.000 din do 20,000.000 din — 2000 din;
č) od vrednosti nad 20,000 din do 50,000.000 din — 5000 din;
d)	od vrednosti nad 50,000.000 din do 100,000.000 din — 10.000 din;
e)	od vrednosti nad 100,000.000 dinarjev — 20.000 din."
Takso po tej tarifni številki pobere organ, ki je razpisal licitacijo. V treh dneh po licitaciji mora predložiti Upravi za dohodke ObLO obračun o pobranih taksah s podatki o številu ponudb in njihovi posamični kakor tudi skupni vrednosti.
Zu ustne javne dražbe se taksa na licitacije ne pobira.«
VABILO
na 6. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 0L0 Ljubljana
OBČINA CERKNICA
516.
Nu podlagi I. in 2. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uvedbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 16-374/58), 12. člena uredbe o pristojnosti občinskih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list rl.KJ Sl 52-977-57) ter 26. člena statutu občine Cerknica je občinski ljudski odbor Cerknica na seji občinskega zboru in seji zbora proizvajalcev, dne 5. novembra 1958 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odlogih'. in ‘sicer:	prvo" polovico ka o občinskih taksah, ki je objav-
dr,-evalnine izplača do konca ju-	ljen v »Glasniku« št. 77/56
4. člen
hla»?' sredstev pobrane skočnine lz-ijliH L° uPravni Organ občinskega stojnega odbora na predlog pri-0skJ'!'T.. sveta vzdrževalnino vsem oSc ,0valeem priznanih bikov ter ob^Vjjcvalnim postajam v ^ dveh
Na podlagi 83. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. členu statuta okraja Ljubljana
sklicujem
6. skupno sejo obeh zborov, ki bo v ponedeljek dne 29. decembra 1958 ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani.
Predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb 01.0 Ljubljana zu čas od I. januarja do 31. marca (959.
2.	Sklep o najet ju posojila zaradi neenakomernega dotoku proračunskih dohodkov.
3.	Pravilnik o vlaganju sredstev gospodarskih organizacij v družbeni investicijski sklad okraja Ljubljano.
4.	Odlok o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov, storitev in uslug im območju občin mestu Ljubljana.
5.	Garancije.
6.	Odlok o izenačenju prednisov 01.0 Ljubljana in bivšega 01.0 Trbovlje.
7.	Odlok o določitvi položajnih plač in posebnega dodatka na službo članom poklicne gasilske brigade okraja Ljubljana.
8.	Potrditev odloka o kategorizaciji cest IV. reda:
n) v občini Sodražica; b) v občini Zagorje ob Savi.
9.	Odločba o uporabi dela dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, ki ga vplačujejo podjetja za promet s filmi, zu zgraditev novih in zu razširitev oziroma modernizacijo obstoječih kinov.
10.	Dodelitev osnovnih sredstev in inventarja gozdarskim poslovnim zvezam na območju okraja Ljubljana.
11.	Dodelitev gozdnih parcel:
a)	občinskemu ljudskemu odboru Kamnik;
b)	občinskemu ljudskemu odboru Medvode.
12.	Ustanovitev doma vajenske gluhe mladine v Ljubljani.
13.	Prevzem nekaterih domov s področja šolstva v pristojnost okraja Ljubljana.
14.	Odprava aktov o razlastitvah.
15.	Pritožbe zoper odločbe občinskih ljudskih odborov.
16.	Personalne zadeve.
Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni 01,0 Ljubljana. Kresija soba št. 11/1 (telefon 21- 939).
Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora: Dr. Marijan Dermastia 1. r.
«
3.	člen
Za tarifno številko 10 sc doda novo tarifna številka, ki sc glasi•
»Tar. št. 11 — Taksa na firme:
Vsaka pravna in fizično oseba, ki se no območju občine stolno bnvi S katerokoli vrsto gospodarske dejavnosti, plača letno takso na firmo, ln sicer:
a)	v zasebnem sektorju, če znaša davčno osnova:
—	do 50.000 din - 300 din;
—	nad 50.000 do 100.000 din — 500 din;
—	nad 100.000 do 150.000 din — 1500 din;
—	nad 150.000 din - 3000 din.
b)	v družbenem sektorju, če znaša letni dohodek:
—	do 5.000.000 din - 2000 din;
—	nad 5.000.000 do 25.000.000 din
—	5000 din;
—	nad 25.000.000 do 50.000.000 din
10.000	din;
—	nad 50,000.000 do 100.000.000
—	15.000 din;
—	nad 100.000.000 din - 20.000 dinarjev.
c)	za poslovalnice s prehrambenimi artikli 1000 din, za vse ostale poslovalnice 5000 din;
č) za banke in hranilnice 10.000 dinarjev;
d)	za trafike in kioske 1000 din.
Taksa na firmo dospe v plačilo
1.	januarja zn celo koledarsko leto naprej in se morn plačati do 15. februarja istega leta v gotovini pri Upravi za dohodke ObLO.
Če se gospodarska dejavnost začne opravljati po 30. juniju, se plača zn tisto leto samo polovica letne takse za firmo.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 03/1-1620/1.
Datum: 6. novembra 1058.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Jože Telič 1. r.
OBČINA GROSUPLJE
517.
Na podlagi 50. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ štev. 52/57),
3.	člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 55/53), 1. točke
3.	člena delo C/V uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 3/58) in 3, odstavka XVIII. poglavja družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1958 je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 28. junija 1958 sprejel
oni,or
o pobiranju občinskega prometnega davka
1.	člen
No območju občine Grosuplje se obračunava in plačuje občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami:
o) v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja od dosežene prodajne cene po stopnji 20°/o;
b) od prodaje alkoholnih pijač o individualnih proizvajalcih od osežene prodajne cene po stopnji 20%.
2.	člen
Glede pobiranja občinskega prometnega davka od prometa z iz-
delki in storitvami pa velja do nadaljnjega odlok o pobiranju občinskega prometnega davka za območje okraja Ljubljana (»Glasnik« štev. 50/56, sprememba »Glasnik« štev. 53/57).
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati določbe XVI. poglavja družbenega plana občine Grosuplje (Glasnik št. 54/58).
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 01/1-1427/1.
Grosuplje, dne 28. junija 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Anton Janežič I. r.
Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije je dal pritrditev za določitev 20% stopnje davka od prometa z alkoholnimi pijačami z odločbo št. 01-749/1-58 z dne 11. junija 1958.
518.
Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), III. točke 3. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 3/58) in XVIII. poglavja družbenega plana okraja Ljubljana zn leto 1958 je občinski ljudski odbor Grosuplje no seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. junija 1958 sprejel
ODLOK
o občinskem prometnem davku od
prometa nn drobno v občini Grosuplje
1.	člen
Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno, ki ga imajo na območju občine Grosuplje:
a)	trgovska podjetja na drobno, in sicer za promet, ki ga imajo neposredno ali po svojih prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico na debelo;
b)	trgovine;
c)	prodajalne trgovskih podjetij na debelo;
č) prodajalne zadrug in zadružnih organizacij;
d)	prodajalne proizvodnih podjetij;	'
n) komisijska podjetja in trgovine:
f) obrtna podjetja in delavnice, in sicer samo tisti del prometa, ki ga imajo naravnost s potrošniki.
2.	člen
Občinski prometni davek se ne plačuje:
a)	od prometa za proizvode, zn katere se po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji nn drobno;
b)	od prometa s proizvodi, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na malo ali je določen način formiranja prodajnih cen nn malo;
e)	od prometa s taksnimi in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami. vsemi drugimi vrednotnicami, časniki, revijami in knjigami ter obrazci uradne izdaje;
č) od prometa r živilskimi potrebščinami, razen alkoholnih pijač;
d) od prometa z avtomobili (osebnimi, avtobusi, traktorji in prikolicami);
e)	od prometa z oficirsko opremo (uniformo in njenih posameznih delov).
3.	člen
Kot živilske potrebščine, od katerih se davek ne plačuje, se štejejo živilski izdelki iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije iz leta 1948, iz panoge 211 — kmetijstvo, 212 — sadjarstvo, 213 — vinogradništva, 214 — živinoreja, 215 — ribištvo, 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov, razen alkoholnih pijač.
št. 22/58), člena 15 Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni lisi LRS št. 19-88/52), 21. člena statuta občine Ljiibljana-Moste z dne 11. novembra 1957, izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljnna-Moste po sklepu seje občinskega zbora in zbora proizvajalcev z dne 14. novembra 1958 naslednji
ODLOK
ousmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Ljubljana-Moste
4.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje;
a)	od prometa v trgovini, razen od alkoholnih pijač, po stopnji 2%;
b)	od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini po stopnji 20%.
5.	člen
Cc se iz poslovnih knjig gospodarske organizacije, ki je zavezana plačilu tega davka, ne more ugotoviti promet blaga, ki je zavezan plačilu tega davka, lahko občinski ljudski odbor z individualno odločbo določi povprečen odstotek občinskega prometnega davka od celokupnega prometa, ki ga je ustvarila gospodarska organizacija s prodajo na drobno, razen alkoholnih pijač.
6.	člen
Uredba o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 55/53 z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 2/54) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FI.RJ št. 33/53) in odredbo o sestavljanju periodičnih obračunov in pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 27/57) veljajo načelno tudi glede občinskega prometnega davka od prometa na drobno.
7.	člen
Tolmačenje zn izvrševanje tega odloka izdaja Svet za družbeni plan in finance ObLO Grosuplje.
8.	člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati določbe XV. poglavja družbenega plana občine Grosuplje (Glasnik št. 54/58).
9.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 01/1-1426/1-58.
Grosuplje, dne 28. junija 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič L r.
Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenite je dal pritrditev za določitev 20% stopnje davka od pro. metu z alkoholnimi pijačami z odločbo štev. 01-749/1-58 z dne tl. junija 1958.
OBČINA LJUBLJANA-MOSTE
519.
Nn podlagi 5. člena Uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih slavi) in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FI.RJ št. 15/58), v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske gradnje (Ur. lisi LRS
1.
SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Iz namenskih sredstev za g ra o njo stanovanj (v nadaljnjem besedilu družbena sredstva) ali z ude; ležbo teli sredstev se sinejo zidati stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu hiše) in opremljati stanova- ] nja na območju občine Ljubljana-1 I Moste samo v skladu z določbami j 1 tega odloku.	]
2.	člen
Zidati se morajo predvsem hil| j : z večjim številom stanovanj (bloki) > v koncentriranih gradbiščih. DoP»' šča sc pa tudi gradnja vrstnih niš kjer to narekuje posebni pogoj.
Pri individualnih hišah je trebi i stremeli za tein, da se doseže čim* I večja gostota prebivalca nn 1 ha ^ < v povprečju praviloma ne sme p®" i vršina zemljišča zn eno hišo p ra- t segati 250 mz. Pri obstoječi zazidavi $ z neugodno parcelacijo naj se g0- 2 stota prebivalcev doseže z vmesni r zazidavo več stanovanjskih hiš. 7.»' '■ i zidava posameznih nezazidanih zcn>' ljišč v strnjenih stanovanjskih pff v delih se lahko dovoli samo, če j* n v skladu s potrjenim urbanistični®1 ]< programom.	j
11i_še se zidajo organizirano ®fl s terenih, ki se predhodno preiščej® glede nosilnosti tal in po vnapr*’) j določenem programu, ki mora z6'! jemati poleg hiš tudi vso pripad®' ;
--------------------------------'n
k
Okrajni ljudski odbor n
Razpis
Komisija zn uslužbenske zadej® okrajnega ljudskega odbora Lju®' ljana
razpisuje
mesto direktorja finančno samost®)' nega zavoda »Zavoil za gospodar#®
ureditev Ljubljanskega lmrja«
Pogoji: Visoka ali srednja #|r®| kovna izobrazba in usposobljen®* za vodstvo zavoda.
Pravilno kolkovane Pr0^,M opremljene z življenjepisom, je tfp?
i v
i ti Si
kova ul. 1, soba št. 13/L v roku
po objavi v »Glasniku« OLO.
. »vi 15 d®
tf ! ti f
! v
le
tl It ! H
Razpis
Komisija za uslužbenske zadl"L okrajnega ljudskega odbora Lj" ljana
razpisuje
mesto upravnika finančno s«®^, stojnega zavoda »Jakopičev P® Ijon« v Ljubljani
Pogoji; Strokovna uposobD^ I nosi zn vodstvo zavodu.	, g,
Pravilno kolkovuiie pre®1'^ opremljene z življenjepisom, i<‘ * vložiti v uradu tajniku OLO, šj,,i bi kova ul. 1, soba št. 13/L v roku O ; 'a po objavi v »Glasniku« OLO.	4c
Komisija	q 611
za uslužbenske zadeve Ol-
S~S~S Z £ £	z.
j°čo komunalno ureditev in vse ob-jekte, ki so potrebni naselju kot Celoti. Prostore za uslužnostne obrale je treba praviloma graditi v posebnih objektih izven stanovanjske hiSe. Izjeme so dovoljene, če dejav-lost, kateri so ti prostori name-njeni, ne povzroča ropota in šuma a'i sicer ne moti okolice in če grad-eja takih prostorov ne zahteva dražje konstrukcije in funkcionalno ne Omejuje možnosti za racionalno iz-fabo stanovanjskih etaž.
Pri zazidavi vrzeli v obstoječih Oaseljih je treba v programu grad-nJC analizirati in upoštevati potrebe Osaelja, oziroma stanovanjske skup-Oosti, po |>rostorih za dnevno pre-8krbo in drugih servisnih prostorih.
3.	člen
Zazidava stanovanjskega naselja mora biti urabnistično tako urejena !n organizirana, da omogoča večkratno ii|>orabo istih projektov. S projektom za hišo mora biti izde-,a?a racionalna rešitev zn ureditev bžnje okolice, potrebnih zelenih Površin, otroških igrišč, stanovanj-kih potov, dovozov k odprtinam a Vinetavanje kuriva, za odvoz 8,r,eti in podobno.
4.	člen
, Pfi izbiri zemljišča za stanovanj-|. o izgradnjo imajo prednost zem-Jišča, na katerih so ž.e urejene novne komunalne naprave, če drezajo predvideni zazidavi. Ce ni ,,kdi zemljišč, sc izberejo zemlji-« v. bližini komunalnih naprav ali mljišča, na katerih je mogoče z ojbnimi stroški zgraditi komunal-
ac naprave.
v. Poplavna zemljišča, zemljišča z kokim stanjem podzemnih voda, ^'stabilna zemljišča in zemljišča, *k / ih nosilnost znaša manj kot

H*, se za gradnjo stanova n j-hiš praviloma ne uporabijo.
3. člen
jd . c morajo biti priključene na e n.' vodovod, električno omrežje, kjo av,l° kanalizacijo in na plin, n,,„r nastajajo možnosti. Cc ni jav-lV(kn vodovoda, morajo imeti hiše .. I hišni vodovod ali drugačno hi-'mko oskrbo z vodo. ve, 'e ni javne kanalizacije, je ob-inor'’ l>rikljnček na greznico, ki
‘^nlmi 1L, grajena skladno s po-un| tehničnimi predpisi.
M	6. člen
inllr 11 koncentriranih gradiščih se di(j H,l,red pričetkom gradnje zgra-Cjj./ cktrično; vodovodno, kanaliza-v L °. 'n cestno omrežje, nadalje lovV, ‘m prostori za servisne de-liV|:lee! Preskrbo naselja, družbeno Jeklj n,Jf v naselju ali drugi ob-»tn„ ' ki,Predstavljajo sestavni del h# >Vanjskega naselja, kot so skup-^ole» • n'ce’ Prostori za shrambo ke>n.' 1,1 mopedov, vse to pa v ta-t oh«, g", kot je to predvideno *t»hr, lnB. ,n splošnem programu l>ros||Vuujxke izgradnje in kot te kr4(j|'.re potrebuje začasno v času „ J<; Naselja gradbena operativa *ai,i "P' skladišča, pisarne, stano-gradbenih delavcev in po-,
,nJa no,
».A
."Si-tilz,,'.
s^iuvlT 'n Pr°slori Iz prejšnjeg vkodlv	člena. mora biti
,6t>o	1 nmd investitorjem in grad
l l>erati v° določeno zlasti, k« ?l'0siiw,,lllna*ne naprave in katei 1 do katerih gradbeni ?0*t0niUiOt 0 8rat,ili ter kdo jih b %Ovni 'n usposobil za njiho nl »amen.
Ce so komunalne naprave in prostori deloma že zgrajeni ali če to narekujejo posebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da se ti objekti ne gradijo,
7.	člen
Hiše se lahko ogrevajo s centralno kurjavo, če je ekonomičnost investicije in eksploatacije utemeljena v potrjenem investicijskem program u.
V	koncentriranih gradbiščih se na isti način obravnava ekonomičnost investicije za skupno toplarno.
8.	člen
Hiše (bloki) se zidajo praviloma s 5 etažami nad terenom. Hiše z manj kot 5 etažami se lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš, če tako gradnjo narekujejo zazidalni načrti, ali če po občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje v občini I.jubljuna-Moste ni potreb po večjem številu stanovanj.
Z dovoljenjem občinskega ljudskega odbora se lahko izjemoma zazidajo hiše z več kol 5 etažami, če to narekujejo posebni urbanistični razlogi. Občinski ljudski odbor je v takem primeru dolžan zadevo predhodno predložiti v obravnavanje gtanovaniski skupnosti, oziroma zborom volivcev.
9.	člen
Stanovanja morajo hiti zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplotne in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene.
Gradnjn provizorijev za stanovanja ni dovoljena.
tO. člen
Vsaka hiša mora imeti prostor za kurivo in ozimnico v kleti. Pralnica, sušilnica, likalnica in krpal-nica ter prostor za shrambo koles morajo biti koncentrirani na enem mestu v stanovati iški hiši za eno ali več stanovanjskili hiš, ali pa v posebnem objektu. Izkoristek teli prostorov mora biti ekonomsko upravičen.
V	hiši ne smejo biti garaže zn motorna vozila, razen v primerih, ki so utemeljeni z zazidalnim načrtom. oziroma z investicijskim programom. V zazidalnem načrtu je treba predvideti zemljišča za parkirno prostore in garaže.
tl. člen
Vrste stanovanj se določijo po število prostorov glede na število odraslih družinskih članov tako. da se štejeta na eno osebo dve ležišči. T ežišče v bivalni kuhinji se ne upošteva.
Zn družino se štejejo starši z otroki, osebe, ki jih ji' koristnik stanovanja dolžan preživljati, in gospodinjske " pomočnice. Pri hišah, kjer so predvidena stanovanja za več kot štiričlanske družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena.
12.	člen
Občinski ljudski odbor usmerja izgradnjo stanovanj na svojem območju s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki ga sprejme v okviril perspektivnega plana občine najmanj do leta 1961.
S splošnim programom, ki je priložen, se predpisuje izgradnja tokih stanovanj, ki upoštevajo razpoložljiva družbena sredstva in ki najbolj ustrezajo potrebam in navadam najširšega sloja prebivalcev.
nomske zmogljivosti ter strukturo družin.
II.
STANDARDNA STANOVANJA
13.	člen
Vsako standardno stanovanje mora imeti glavne prostore, t. j. ustrezno število sob in delovno ali bivalno kuhinjo in potrebne stranske prostore: predsobo, kopalnico (s prho ali kadjo), stranišče ter shrambi za živila in čistila. Shrambi sta samostojna prostora ali pa zidani omari z vzgonsko ali etažno ventilacijo.
V	stanovanjskih blokih pri dvo-in večsobnih stanovanjih se priporoča gradnjo povezovalnih stanovanj (garsonier) za zakonce brez otrok ali za samce. Taka povezovalna stanovanja naj bodo konstrukcijsko in funkcionalno po možnosti zgrajena tako, da jih je mogoče uporabljati samostojno ali pa povezati s sosednjim stanovanjem.
Garsonieru mora imeti najmanj sobo in stranišče ter prostor za umivanje z možnostjo kasnejše namestitve sanitarne opreme. Vsako stanovanjc in gorsoniera morata biti oskrbovani s pitno vodo. Skupne sanitarije so dovoljene le v javnih domovih.
14.	člen
V	standardnih stanovanjih se lahko predvidi delovna ali bivalna kuhinja.
Stanovanja z bivalno kuhinjo nimajo predvidene posebne dnevne sobe. V takem primeru je kuhinja prostor z najmanj 12 m* čiste po-
Največja brutto etažna površina stanovanja
stanovanja
garsonjere
Najmanjša čisla površina stanovanja
stanovanja
garsoniere
Za največjo brutto tlorisno etažno površino se Šteje površina stanovanja s pripadajočimi zidovi in delom stopnišča, vendar brez stranskih prostorov izven območja stanovanja (kleti, podstrešja, garaža itd.). Površine zn balkone in loggie se vračunavajo pri balkonih s 50°/o, pri loggiuh s 100°/« v dopustno brutto tlorisno etažno površino.
Cista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi.
Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj eno sobo z. najmanj 14 m* čiste površine, druge sobe z dvema ali enim ležiščem naj bi merile 12 ni* oziroma 8 m* čiste površine, v nobenem primeru pa ne manj kot 10 ni* oziroma 6 m*. Pri tem se šteje za eno sobo največ dve ležišči, ležišče v bivalni kuhinji pa se ne upošteva.
17.	člen
Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno lahko odstopita od predpisanih standardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanj zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno s tem, da dovoli gradnjo stanovanj, katerih brutto etažna tlorisna površina sme presegati do 10*/« površine iz 16. člena tega odloka.
III.
ELEMENTI GRADENJ
lfl. člen
Občinski ljudski odbor bo razvijal določene oblike organizacij za investicijske storitve, kot so 7,avod
vršine. Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoče predvideti le pri stanovanjih, ki so projektirana za največ štiri odrasle osebe. Ce je bivalna kuhinja urejena tako, da ima kuhinjsko nišo, ki je posebej prezračevana, jo je mogoče predvideti tudi v stanovanju za več kot štiri odrasle osebe.
Delovna kuhinja je prostor, ki je po svojih dimenzijah in opremi prilagojen gospodinjskemu delu, ne pa dnevnemu bivanju. Cc projekt predvideva delovno kuhinjo, ie treba predvideti tudi dnevno sobo. Ce ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot, je mogoče upoštevati v dnevni sobi eno normalno ležišče.
15.	člen
Vsako stanovanje mora imeti kompletno stranišče ter prostor za kopalnico z instalacijo, z možnostjo namestitve prhe ali kopalne kadi.
Stanovanja, grajena do vključno za štiri rodbinske člane, morajo imtiti združeno stranišče in kopalnico v enem prostoru, stanovanja, grajena za pet- ali veččlanske družine, pa imajo stranišče lahko ločeno od prostora za kopalnico.
y kuhinjah in kopalnicah smeta biti le dve vrsti kurjave, in sicer na trdo gorivo in elektriko, ali trdo gorivo ter plin.
16.	člen
Tlorisne površine standardnih stanovanj morajo biti v mejah največje tlorisne etažne površine in najmanjše čiste površine stanovanj, glede na število ležišč, kakor sledi:
ležišča
1	2	3	4	3	6
—	51	66	81	97	109
28	37	—	—	—	—
—	32	42	52	62	72
20	24	—	—	—	—
za stanovanjsko izgradnjo. Zavod za zadružno stanovanjsko izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge oblike združevanja investitorjev, opirajoč se' pri tem na pridobljene izkušnje teh organizacij, ki morajo za izvajanje programa stanovanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo elementov, konstrukcij in hiš.
19.	člen
Organizacije iz prejšnjega člena sc lahko združujejo zaradi akupne izdelave programu tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžne zaradi realizacije stanovanjske graditve pogodbeno vključevati gradbeno operativo, industrijo gradbenega materiala, projektne organizacije, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in druge organizacije, ki se bavijo s temi vprašanji.
Konstrukcije
20.	člen
Načeloma se dopuščajo vsi načini gradnje, vendar mora projektant upravičiti izbiro načina gradnje z realnimi ekonomskimi analizami ali s posebnimi pogoji. Dovoljujejo se vse konstrukcije, pri katerih bi ekonomska primerjalna analiza dokazala nižjo ali enako ceno nasproti drugi vrsti konstrukcije.
Konstrukcijska površina prostorov sme znašati 2,70 m ali 2.80 m, pri tem pa čista površina stanovanjskih prostorov ne sme biti manjša od 2,40 m.
Za podometne instalacije je tre* ba predvideti potrebne rege.
Naknadno izsckovanjc reg ni dovoljeno.
Ostrešje
21.	člen
Strehe ne sinejo biti ravne, razen če to narekujejo posebni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. Za ostrešja sc smejo uporabljati le konstrukcije, ki izkazujejo najeko-nomičnejšo uporabo lesu.
Stopnišča
22.	člen
Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora biti hišni vhod neposredno v stopnišče, širina stopniščnih ram sme biti 1,20 m. Stopnice morajo biti v prostem montažne izvedbe, kjer so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in na stopniščih ni dopustno. Višina in širina stopnic naj se približuje izmeri 17,5 X 29 cm.
Stopniščne ograje morajo biti varne in preproste.
Vrata in okna
23.	člen
Notranja vrata morajo biti izdelana po principu suhe montaže inustrijske serijske izdelave! širina vrat je za glavne prostore 90 ali 80 cm, za stranske prostore 70 cm v zidarski izmeri. Višina vrat je 200 cm.
Svetloba oken (šipe) ne sme presegati ene šestine tlorisne’površine prostora, v bivalnem prostoru pa je lahko večja.
Električne inštalacije
24.	člen
Bližnji vod mora teči skozi stopnišče, razdelilci sob praviloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa ločeno za posamezno stanovanje s priključkom no stopnišče.
V glavnih prostorili se lahko stropna svetlobna telesa namestijo s stenskimi, če se s tem doseže večje prihranke na električni inštalaciji.
7-a električne inštalacije se lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu.
Vodovodne inštalacije
25.	člen
Inštalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu.
Na eno stanovanje sme biti po en navpični dovod in odvod.
Kjerkoli je to mogoče, naj se vodovodna inštulnciia naredi znotraj ob zidu. Za odpadne cevi je mogoče uporabljati tudi izdelke iz plastične mase.
Druge naprave
26.	Člen
Zbiranje smrti mora biti koncentrirano v hiši ali izven nje, v posebnih objektih, nikakor pa ne na stopniščih in vhodnih vežah.
Vertikalni jaški za odmetavanje smeti so dopustni pri hišah s tremi ali več nadstropji.
Odprtina zn vmetuvanje kuriva mora biti na enem mestu za vsako stopnišče, in sicer na tisti strani, kjer je dovoz do stavbe.
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljano.
Št. 01/238/19.
Datum: 14. novembra 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora
Ljubi jana-Moste
Ciril Foin 1. r.
520.
Na podlagi 5. člena Uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ št. 15/58), v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske gradnje (Uradni list LRS št. 22/58), 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52), 21. člena statuta Občine Liubljana-Moste (prečiščenega besedila) z dne 15. novembra 1957, izdaja Občinski ljudski odbor Ljubi jana-Moste po sklepu seje občinskega zbora in zbora proizvajalcev z dne 14. novembra 1958 naslednji
ODLOK
o uporabi družbenih sredstev
za gradnjo stanovanjskih hiš na območju Občine Ljubi jana-Moste
1.	člen
Za družbena sredstva po tem odloku se štejejo vsa sredstva, ki jih za gradnjo stanovanjskih hiš v celoti ali deloma uporabljajo politično teritorialne enote, zavodi, gospodarske organizacije, stanovanjske skupnosti, stanovanjske zadruge in druge (Iružbene organizacije.
Za družbena sredstva se štejejo tudi lastna sredstva delavcev in uslužbencev ter drugih oseb, ki se na njihove plače odvaja stanovanjski prispevek, če organi in organizacije iz I. odstavka vlagajo del svojih sredstev za izgradnjo stanovanj za te osebe.
2.	člen
Družbena sredstva se smejo uporabljati za gradbena in obrtniška dela za stanovanjske hiše (brez stroškov za komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka), in sicer
za dvoležiščno stanovanje
1.150.000	din
zn troležiščna stanovanja
1.600.000	din
za štiriležiščno stanovanje
2,000.000 din
za petležiščno stanovanje
2.200.000	din
zn šestležiščno stanovanje
2.400.000	din
Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko dovoli, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše ozir. stanovanj zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno, da se uporabljajo družbena sredstva največ do 10*/« nad cene za posamezno stanovanje iz prejšnjega odsluvka.
3.	člen
Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za gradnjo objektov s potrebnimi prostori zn pranje, sušenje in likanje perila, za hišno delavnico, za otroško varstvo, zn servise ter zn družbeno delovanje hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti.
4.	člen
Družbeno sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za zgraditev stanovanjskih notov in cest. ureditev nasadov, zelenic in otroških igrišč, za stroške morebitnega rušenja obstoječih hiš In za gradnjo vseh priključkov.
7u stanovanjska pota in roste po prejšnjem odstavku se štejejo tista pota in ceste, ki pretežno služijo potrebam prebivalcev naselja.
Za priključke se štejejo:
—	vodovodni priključki od kon-sumnega cevovodu do priključka na vodomer,
—	kanalizacijski priključki od'' glavnega cestnega kanala do hiše,
—	nizkonapetostni električni priključki do razdelilnih omaric,
—	telefonski priključki od priključnih omaric, na hiši do telefonskega aparata.
investicijskem programu, toda največ do 20°/o celokupnih sredstev sklada.
9, člen
5.	člen
Stroški za komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. členu tega odloku smejo biti zajeti samo v potrebnem obsegu, ki ga narekujejo nove stanovanjske gradnje in morajo biti posebej prikazani v investicijskem programu ter ne smejo presegati 15%> predračunske vrednosti hiš.
Če gre za rekonstrukcijo urbanističnega kompleksa, se lahko povečajo stroški največ do 20% predračunske vrednosti hiš, to pa če se poprej občina sporazume z investitorji.
6. člen
Investitorji stanovanjskih hiš so dolžni zgraditi komunalne objektne naprave iz 3. in 4. člena tega odloka v obsegu, kot je to določeno v splošnem pivgramu stanovanjske izgradnje.
Če investitor ne izvrši sam komunalnih objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, pa bi jih po splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje, oziroma po potrjenem investicijskem programu moral izvršiti, mora plačati stroške za ta dela na poseben račun pri banki, ki vodi sredstva občinskega) kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš (v nadaljnjem besedilu »sklada«), Ta sredstva sme banka izplačati samo investitorju, ki je komunalne objekte in naprave iz tega člena dejansko zgradil.
Banka mora kontrolirati namensko uporabo teh sredstev.
7. odločbo o zazidalnih podatkih (lokacija) določi pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, katere komunalne objekte in naprave in do katerih zneskov je dolžan plačati investitor. V isti odločbi se določi obveznost investitorja zn finansiranje komunalnih objektov in naprav tudi v primeru, če se te naprave ne morejo takoj graditi ali pa se bodo gradile, predvidoma kdaj kasneje.
7. člen
Družbenih sredstev za gradnjo stanovanj ni mogoče upoštevati za gradnjo garaž za avtomobile. Za take gradnje morajo biti stroški prikazani v investicijskem programu ločeno.
Če nameravajo investitorji graditi garažo v naseljih iz drugih družbenih skladov, morajo biti stroški prikazani ločeno v investicijskem programu.
Gospodarske in druge organizacije lahko sodelujejo s svojimi sredstvi pri gradnji hiš, ki jih zidajo stanovanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge luko, da vložijo svoja sredstva v občinski sklad, v korist svojih delavcev in uslužbencev.
V takih primerih daje občinski sklad prednost pri dodeljevanju posojila iz sredstev svojega sklada stanovanjskim zadrugam ali stanovanjskim skupnostim, ob najugodnejših pogojih.
Gospodarske in druge organizacije lahko določijo za svoja sredstva, ki jih vložijo no 1. odstavku tega členu, tudi ugodnejše kreditne pogoje, kakor jih določajo pravila sklada za svojo kreditna sredstva, vendar pa anuitete obeh kreditov ne smejo biti manjše kot znaša veljavna najemnina zn taka stanovanja.
10.	člen
Gospodarskim in drugim organizacijam, politično teritorialnim enotam, zavodom, družbenim organizacijam, društvom, stanovanjskim zadrugam, hišnim svetom ter drugim pravnim fizičnim osebam kot vlagateljem namenskih vlog za gradnjo
stanovanj in nabavo stanovanjske
sklad ob
opreme, je dolžan občinski ______
določeni naložbi zagotoviti in dati svoja kreditna sredstva skladno 6 kreditnimi pogoji kot so določeni v pravilih sklada.
Za namenske naložbe je smatrati one naložbe, ki so jih organizacij0 iz prejšnjega odstavka naložile T sklad po posebni pogodbi z upravnim odborom sklada. V tej pogodbi moruio biti zlasii določeni pogoji naložb, kot so: višina, roki in obrestna mera za posojilo ter čas pri' dobitve pravice vlagatelja do najetja kreditu iz sklada.
Sklad mora pri določanju svojih kreditnih pogojev pospeševati n°' mersko varčevanje in zbiranj0 sredstev zn stanovanjsko izgradnjo ter določiti take pogoje, ki boo6 stimulativno vplivali na zbiranj® sredstev.
11.	člen
Upravni odbor sklada lahko vi®* gateljem iz prejšnjega člena zagotovi namesto pravice do črpanj® kreditnih sredstev sklada posebn0 razpolagalno pravico do novo zgr°' jenih stanovanj. ki se gradijo iz n®' menskih naložb.
V posebni pogodbi, ki jo v tel® primeril skleneta upravni odb°-sklada in vlagatelj, morajo biti natančneje določene pravice in obveznosti obeh strank in drugi PrC moženjsko pravni odnosi.
8. člen
Či> je v zvezi z novimi gradnjami stanovanjskih hiš potrebno povečati obstoječe komunalne napravi1 ali zgraditi nove (ceste, kanalizacijsko. vodovodno, električno, plinsko ali telefonsko omrežje v naselju in njihove naprave), se /n te namene lahko dajejo posojila iz sklada politično teritorialnim enotam in komunalnim organizacijam.
7,n komunalne naprave in gradnje iz prejšnjega odstavka se smejo dajati posojila iz sredstev skladu samo v višini in obsegu, ki ga narekuje nova stanovanjska graditev in kakor je predvideno v potrjenem
1$. člen
7a naložbe jr smatrati tudi 8kl,Pf ne namenske naložbe organizacij 1
10.	člena tega odloka ter član",^ njihovih kolektivov (delavcev 1 uslužbencev).	, J
Poleg pogodbi1 z upravnim borom sklada, sklenejo posebno P^ godbo med seboj organizacije . Člani njihovih kolektivov, ki sk"Pi|i nalagajo v sklad, kjer morajo R1 j zlasti določeni njihovi medsebo) premoženjsko pravni odnosi.

13. člen
7u organizacijo in izvrševanj službe namenskega nalaganja *r'jj, slov in varčevanju v smislu P.rlx,i-njili členov tega odloka, se posb1. je sklad mrežo denarnih zavo<
glasnik
S-iitAN 521
katerimi sklepa sklad tozadevne hgodbe. Denarni zavodi pa sklcpa-J°s posameznimi vlagatelji pocdinc P°Kodbe o namenskih naložbah nji-6ovih sredstev.
14. Člen
la odlok začne veljati osmi dan objavi v »Glasniku«, uradnem Jetniku okraja Ljubljana.
St. 01/238/20.
Datum: 14. novembra 1058.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Ciril Fain 1. r.
IJa osnovi 15. in 50. člena zakona
i.	občinskih ljudskih odborih (Ur.
LRS št. 19/52) in 8. člena statuta ,“vinskega ljudskega odbora I.jub-^"o-Moste, ter členov 224. in 242. {“osnega zakona o upravnem po-°Pku (Ur. list FLRJ št. 52/56) je Jadski odbor Ljubi jana-Moste na v°ji seji dne 14. nov. 1958 sprejel
ODLOK
0 Podeljevanju socialnih podpor
1.	člen
j.	y skrbi za socialno varstvo l judi Je občinski ljudski odbor socialno
z«r?^en'm osebam podpore v okviru ®k'v° (*°*0^t,nih proračunskih sred-
2.	člen
Socialne podpore se dajejo le 5, a,n, ki imajo stalno bivališče y območju občine Ljubi jana-Moste. ul7,jc*nnih nujnih primerih se lah-. dodeli enkratna socialna pod-„ r,a tudi osebam, ki imajo svoje * ® n° bivališče izven območja ob-
*ine.
3.	člen
Socialne podpore se praviloma Zir!Z>nvHj0 osebam, ki so za delo ne-°zne in nepreskrbljene.
ogp?8 delo nezmožne se smatrajo ijn..)e' ki se ne morejo same preživih J jfurudi mladosti, študija, bolez-»4Tesnih in duševnih hib. zaradi •Ur,0. ®cdoraslih otrok ali v sled osti in onemoglosti,
o#(Va nepreskrbljene se smatrajo >» -e' ki nimajo zadostnega pre-tudi ne dohodkov, s e mogle preživljati,
,. j cev. ki bi jih bili dol. ®°dn' ti{i P° zakonu, pogodbi ali
tinjj" odločbi in ki bi bili hkrati ^ •Poaobni. da take obveznosti v ■spolnjujejo.
«li
4. člen
za priznan je socialne sc začne na predlog stranke
b,'Tt...........
1)0 Uradni dolžnosti.
5.	člen
•ue podpore so
stalne, za-
'n enkratne.
°me podpore se priznavajo >6,0v "k. ki so trajno za delo ne-jerilj' p.'■' nepreskrbljene in pri ka-Uov^ Pričakovati, da bodo v nji-"en, ' s°eialnem položaju v dogled-^■ribe SU uuMopile bistvene sprc-
ji,,n"tasn<> Podpore se dajejo ose->0kji/lri katerih gre zn krajše ob-.9(1 ^Preskrbljenosti, kot so za-Mc ? n e zaposlenost, bolezensko sta-h dolil m°/'nos<jo okrevanja ali za I e>icn i uveljavlja taka oseba ■> p„(|<())j do pokojnine, invalidnine
^jo*o^r|dne socialne podpore sc da-enum, ki so prišle v trenutne
ali prehodne težave, ki nastopijo ob nezgodi, elementarnih nesrečah, ob smrti v družini in podobnih primerih.
Posebna vrsta enkratnih pomoči je-zimska pomoč, ki se daje uživalcem stalnih socialnih podpor in drugim socialno ogroženim osebam in družinam zaradi nabave za zimski Čas potrebnih stvari.
Kot stalne socialne podpore sc smatrajo tudi mladinske podpore, ki so dajejo šolski mladini, iz. socialno ogroženih družin ter podpore za rehabilitacijo invalidnih oseb.
6.	člen
Stalne in začasne socialne podpore se praviloma priznavajo do višine minimalne družinske pokojnine. V posebno težkih primerih in zlasti tedaj, ko je podpirancu, ki se preživlja h' s socialno podporo, potrebna tudi tu j n pomoč za postrežbo in nego, sme biti podpora primerno višja.
Za delo nezmožnim in nepreskrbljenim osebam, ki žive v skupnem gospodinjstvu s svojci, ki so ])o zakonu dolžni zanje skrbeti, sc daje stalna podpora praviloma le v primeru, če povprečni mesečni dohodek na posameznega družinskega člana, ne presega zneska višine minimalne družinske pokojnine.
Višina stalne socialne podpore, sc v takih primerih določi v sorazmerju z višino povprečnega dohodka na posameznega člana družinske skupnosti.
Višina enkratnih podpor sc določa po prosti presoji. "
Socialne podpore se dajejo v denarju. lahko pa tudi v naravi (kurjava, hrana, blago itd.).
7.	člen
Iz proračunskih sredstev za podpore sc lahko dajejo tudi podpore in prispevki zn doplačilo hrane, letovanje in taborjenje socialno in zdravstveno ogroženih otrok oziroma mladoletnikov.
8.	člen
Osebam, ki so v oskrbi socialnih zavodov^ali v drugi družini na stroške občine, se določi socialna pomoč ‘kot preživnina v višini oskrnovul-nine. ki jo plačuje občina za poedi-ne zavodske oskrbovance oziroma rejence. Ta pomoč more biti v višini celotne ali delne vzdrževalnim-.
O potrebi oddaje osebe v ustrezni socialni zavod ali drugo družino na delne ali celotne stroške občine sklepu organ, ki je pristojen za odločanje o socialnih podporah.
Upokojenci, katerih pokojnine in drugi dohodki ne zadoščajo za plačilo celotne zavodske oskrbnine, si smejo pridržati zn svoje dnevne potrebe toliki del pokojnine, kot ga določajo pravila poedinili zavodov za stare in onemogle.
9.	člen
Od osebe, ki ima nepremičnine, sc lahko zahteva, da pristane no zemljiško-knjižno zavarovanje izplačanih socialnih podpor.
() tem se sklene ustrezna pogodba. ki jo za občino podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora.
Osebam, katerim se prizna^ socialna podpora zn čas, ko čakajo no uveljavljanje njihovih pravic do stalnih dohodkov, ki jim gredo po zakonu ali po pogodbi, se daje podpora le proti pismeni obvezi, da bodo povrnile izpltičtinc zneske pod-pore v celoti ali v delnem znesku glede na pridobljene dohodke.
10.	člen
Stalna socialna podpofa se praviloma dodeljuje za dobo enega leta. V zadnjem mesecu pred iztekom dobe, za katero je bila socialna podpora priznana, (nora uživalec stalne podpore zaprositi za ponovno priznanje stalne socialne podpore, če želi prejemati socialno podporo še po izteku enega leta.
tl. člen
Pravica do stalne ali začasne socialne podpore nastane prvi dan v naslednjem mesecu, ko je odločba o podpori postala dokončna.
S prvim dnem v naslednjem mesecu, ko so odpadli pogoji za sprejemanje socialnih pomoči, preneha pravica do socialne podpore.
Organ, ki je pristojen za odločanje o socialni podpori, more priznati v izjemnih primerih pravico do podpore že od prvega dne v mesecu. ko se je začel postopek ali ko so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno priznanje.
12.	člen
Pravica do socialne podpore se pridobi z odločbo. Pismena odločba o socialni podpori sc mora glasiti na ime podpiranca. Podpora se izplačuje podpirancu, njegovemu zakonitemu zastopniku, socialnemu zavodu ali rejniku, če je oseba v oskrbi zavoda ali druge družine, kar mora biti navedeno v odločbi.
• V odločbi mora biti poleg obveznih podatkov tudi opozorilo, da mora uživalec takoj sporočiti vsako spremembo okoliščin, ki so bile odločene za priznanje socialne podpore in da je treba neupravičeno prejete zneske podpore povrniti.
13.	člen
Socialne podpore se dodeljujejo po prosti presoji. O dodelitvi socialnih podpor odloči oddelek za zdravstvo in socialno varstvo občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Moste na predlog Komisije zn socialne podpore.
Zoper odločbo o socialni podpori je dovoljena pritožba na Svet za socialno varstvo občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste.
14.	člen
Uživalcem z lastnim gospodinjstvom. ki živijo izključno od stalne socialne podpore, se lahko spreminja višina te podpore sorazmerno z spremembo minimalnih družinskih pokojnin.
15.	člen
Ta odlok začne veljati s prvim dnem v naslednjem mesecu po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 01 /1-238/22.
Datum: 14. nov. 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora
Ljubi jana-Moste
Ciril Fain 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-POLJE
522.
Na podlagi 2. in 9. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št. 26/55), 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) in 3. točke 26. člena statutu občine Ljubljuna-Poljc je občinski ljudski odbor Ljubljana- Polje na seji občinskega zbora in no
seji zbora proizvajalcev dne 14, novembra 1958 sprejel
ODLOK
o spremembi družbenega plana občine Ljnbljana-Poljc za leto 1958
1.	člen
V družbenem planu občine Ljub-ljana-Polje (»Glasnik« št. 70/58) se črta 15. poglavje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Leopold Maček 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK
523.
Na podlagi 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51/53) in 26. člena statuta občine je občinski ljudski odbor Ljubijnna-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. nov. 1958 sprejel
ODLOČBO
o ustanovitvi veterinarske postaje Ljubljana-Rudnik
I.
Ustanovi se veterinarska postaja Ljubljana-Rudnik (v nndaljnem besedilu zavod) kot finančno samostojen zavod. Sedež zavoda je na sedežu občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Rudnik.
II.
Zavod ima sledeče naloge:
—	odkrivati, zatirati in preprečevati živalske kužne, zajedalske in vzrejne bolezni;
—	opravljati preglede klavne živine in mesa ter živil živalskega izvora;
—	kontrolirati promet z živino, živalskimi proizvodi in surovinami;
—	zdraviti nekužne (organske) Živalske bolezni;
—	sodelovati pri pospeševanju živinoreje potom umetnega osemenjevanja ter izvajanja drugih ukrepov za dvig živalske proizvodnosti;
—	skrbeti za strokovno izpopolnjevanje svojih uslužbencev;
—	vodili veterinarsko statistiko in evidenco.
III.
Organa zavoda sta: upravni odbor in upravnik. Upravni odbor ima 7 Članov. Občinski ljudski odbor imenuje na predlog Sveto za kmetijstvo in gozdarstvo 5 Članov, enega člana voli iz svoje srede delovni kolektiv, upravnik zavoda pa je član odbora po svojem položaju. Upravnika zavoda imenuje, kakor tudi razreši občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik na predlog Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO L j ubljana-Rudnik.
IV.
Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga da v upravljanje ustanovitelj in s premoženjem, ki ga ustvari s svojim poslovanjem.
Zavod ima sledeče sklade:
—	sklad za dopolnjevanje in nadomestilo osnovnih sredstev;
—	sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev;
—	sklad za strokovni dvig usluž,-benccv;
Plače uslužbencev zavoda se določijo po predpisih o plačali in napredovanju javnih uslužbencev, plače delavcev zavoda pa po 'predpisih o plačah delavcev, zaposlenih pri državnih uradih.
VII.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Ljubljana-^udnik.
Vlil.
Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 1411/1.
Datum: 26. nov. 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: France Sitar 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-VIC
Na podlagi I. člena uredbe o posebnih pogojili za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih zgradb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Ur. list FLRJ št. 15-240/58), v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske izgradnje (Uradni list LRS št. 22-159/58), 12. točke 26. člena statuta občine je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 20. nov. 1958 sprejel
ODLOK
o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine Ljubljana-Vič
I. člen
Za družbena sredstva po tem odloku se štejejo vsa sredstva, ki jih za gradnjo stanovanjskih hiš v celoti ali deloma uporabljajo politično teritorialne enote, zavodi, gospodarske organizacije, stanovanjske skupnosti, stanovanjske zadruge in druge družbene organizacije.
Za družbena sredstva se štejejo tudi lastna sredstva delavcev in uslužbencev ter drugih oseb, ki se na njihove plače odvaja stanovanjski prispevek, če organi in organizacije iz I. odstavka vlagajo del svojih sredstev za izgradnjo stanovanj za te osebe.
2. člen
Družbena sredstva se smejo uporabljati za gradbena in obrtniška dela za stanovanjske hiše (brez stroškov za komunalne objekte in naprave iz 5. in 4. člena tega odloku) in sicer:
—	za dvoležiščno stanovanje —
1.150.000	dinarjev;
—	za troležiščno stanovanje —
1.600.000	dinarjev;
—	za štiriležiščno stanovanje — 2,000.000 dinarjev;
—	za netležiščno stanovanje —
2.200.000	dinarjev;
—	za šestležiščno stanovanje —
2.400.000	dinarjev.
Občinski ljudski odbor in sicer oba zboru enakopravno, lahko dovoli, če urbanistični pogoji, lokacije in namemba hiše, oziroma stanovanja. zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno, da se uporabljajo družbena sredstva največ do 10 °/o nad cene za posamez-
no stanovanje iz prejšnjega odstavka.
3.	člen
Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za gradnjo objektov s potrebnimi prostori za pranje, sušenje in likanje perila, za hišno delavnico, za otroško varstvo, za servise ter za družbeno delovanje hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti.
4.	člen
Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za zgraditev stanovanjskih potov in cest, ureditev nasadov, zelenic in otroških igrišč, za stroške morebitnega rušenja obstoječih hiš in za gradnjo vseh priključkov.
Za stanovanjska pota in ceste po prejšnjem odstavku sc štejejo tista pota in ceste, ki pretežno služijo potrebam prebivalcev naselja.
Za priključke se štejejo:
—	vodovodni priključki od konzumnega cevovoda do priključka na vodomer;
—	kanalizacijski priključki od glavnega cestnega kanala do hiše;
—	nizkonapetostni električni priključki do razdelilnih omaric;
—	telefonski priključki od priključnih omaric na hiši do telefonskega aparata.
5.	člen
Stroški zn komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka sinejo biti zajeti samo v potrebnem obsegu, ki ga narekujejo nove stanovanjske gradnje in morajo biti posebej prikazani v investicijskem programu ter ne smejo presegati 15% predračunske vrednosti hiš.
Ce gre za rekonstrukcijo urbanističnega kompleksa, se lahko povečajo stroški največ do 20°/o predračunske vrednosti hiš, to pa v kolikor se poprej občina sporazume z investitorji.
6.	člen
V kolikor investitorji nameravajo graditi garažo v naseljih iz drugih družbenih skladov, morajo biti stroški prikazani ločeno v investicijskem programu.
8. člen
Ce je v zvezi z novimi gradnjami stanovanjskih hiš potrebno povečati obstoječe komunalne naprave, ali zgruditi nove (ceste, kanhli-
Investitorji stanovanjskih hiš so dolžni zgraditi komunalne naprave iz 3. in 4. člena tega odloka v obsegu, kot je to določeno v splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje.
Ce investitor ne izvrši sam komunalnih objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, pa bi jih po splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje, oziroma po potrjenem investicijskem programu moral fzvrgiti, mora plačati stroške za ta delu na poseben račun pri banki, ki vodi sredstva občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš (v nadaljnjem besedilu »sklada«), Ta sredstva sme bunka izplačati samo investitorju, ki je komunalne objekte in naprave iz tega člena dejansko zgradil.
Banko mora kontrolirati namensko uporabo teh sredstev.
Z odločbo o zazidalnih podatkih (lokacija), določi pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, katere komunalne objekte in naprave in do katerih sredstev je dolžan plačati investitor. V isti odločbi se določi obveznost investitorja za finansiranje komunalnih objektov in naprav tudi v primeru, če se te naprave ne moreio takoj graditi ali pa se bodo gradile predvidoma kdaj kasneje.
7. člen
Družbenih sredstev za gradnjo stanovanj ni mogoče uporabljati za gradnjo garaž zn avtomobile. Za take gradnje morejo biti stroški prikazani v investicijskem programu ločeno.
zacijsko, vodovodno, električno, plinsko in telefonsko omrežje v naselju in njihove naprave), se za te namene lahko dajejo posojila iz sklada politično teritorialnim enotam in komunalnim organizacijam.
Za komunalne naprave in gradnje iz prejšnjega odstavka se smejo dajati posojila iz sredstev sklada samo v višini in obsegu, ki gn narekuje nova stanovanjska graditev in kakor je predvideno v potrjenem investicijskem programu, toda največ do 20 •/» celokupnih sredstev sklada.
9. člen
Gospodarske in druge organizacije lahko dodelujejo s svojimi sredstvi pri gradnji hiš, ki jih zidajo stanovanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge tako, da vložijo svoja sredstva v občinski sklad, v korist svojim delavcem in uslužbencem.
V takih primerih daje občinski sklad prednost pri dodeljevanju posojila iz sredstev svojega sklada stanovanjskim zadrugam in stanovanjskim skupnostim, ob najugodnejših pogojih.
Gospodarske in druge organizacije lahko sodelujejo s svojimi stva, ki jih vložijo po t. odstavku tega člena, tudi ugodnejše kreditne pogoje, kakor jili določajo pravila sklada za svoja kreditna sredstva, vendar anuitete obeh kreditov ne smejo biti manjše kot znaša veljavna najemnina za taka stanovanja.
10.	člen
Gospodarskim in drugim organizacijam, politično teritorialnim enotam, zavodom, družbenim organizacijam, društvom, stanovanjskim zadrugam, hišnim svetom ter drugim zasebno pravnim fizičnim osebam kot vlagateljem namenskih vlog zn gradnjo stanovanj in nabavo stanovanjske opreme, je dolžan občinski sklad ob določeni naložbi zagotoviti in dati svoja kreditna sredstva, ki so skladni s kreditnimi pogoji kot so določeni v pravilih sklada.
Za namehske naložbe je smatrati one naložbe, ki so jih organizacije iz prejšnjega odstavka naložile v sklad po posebni pogodbi z upravnim odborom sklada. V tej pogodbi morajo biti zlasti določeni pogoji naložb, kot so: višina, roki in obrestna mera zn posojilo ter čas pridobitve pravice vlagatelja do najetja kredita iz sklada.
Sklad mora pri določanju svojih kreditnih pogojev pospeševati namensko varčevan je in zbiranje sredstev za stanovanjsko izgradnjo ter določiti take pogoje, ki bodo stimulativno vplivali na zbiranje sredstev.
11.	člen
Upravni odbor sklada lahko vlagateljem iz prejšnjega člena zagotovi namesto pravice do črpanja kreditnih sredstev sklada posebno razpolagalno pravico do novo zgrajenih stanovanj, ki se zgradijo iz namenskih naložb.
V posebni pogodbi, ki jo v tem primeru skleneta upravni odbor sklada in vlagatelj, morajo biti natančneje določene pravice r#i obvez-
nosti obeh strank in drugi premo-ženjsko pravni odnosi.
12.	člen
Za naložbe je smatrati tudi skupne namenske naložbe organizacij it 10. člena tega odloka ter članov njihovih kolektivov (delavcev in uslužbencev).
1’oleg pogodbe z upravnim odborom sklada, sklenejo posebno pogodbo med seboj organizacije h* člani njihovih kolektivov, ki skupno nalagajo v sklad, kjer morajo uiti zlasti določeni njihovi medsebojni premoženjski pravni odnosi.
13.	člen
Za organizacijo in sprovajanjo službe namenskega nalaganja sredstev in varčevanja v smislu prejšnjih členov tega odloka, se poslužuje sklad mreže denarnih zavodov, > katerimi sklepa sklad zadevne po-godbo. Denarni zavodi pa sklepajo s posameznimi vlagatelji poedine pogodbe o namenskih naložbah njihovih sredstev.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 04/1-4917/1-1958.
Ljubljana, dne 20. nov. 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora!
Ignac Voljč 1. r.
OBČINA TRBOVLJE Raznis
Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje razpisuje mestu
DIREKTORJA
rudnika Trbovlje-Ilrastnik
Pogoji: rudarski inženir z dvajsetletno prakso večjih rudnikih ali ekonomska fakulteta z večletno prakso v večjih rudnikih ali srednja strokovrta izobrazba s pogojem, da je bil brosilec več let uslužbeO na vodilnih mesldi v rudarstvu, 1 organih ljudske oblasti ali v dru?-'
livnih ali političnih organizacijah-
Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje zajamčeno.
Kolkovanc prošnje s kratkih življenjepisom se naj pošljejo Ko-misiji zn razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje v teku 15 dni P® objavi razpisa v »Glasniku«, urad' nem vestniku okraja Ljubljana.
Komisija za razpis inest
ObLO Trbovlje
Vsebina
Vabilo nu 6 skupijo sejo O!,O.	.
Htizpisa komisije za uslužbenske zadtff OLO Ljubljana.	. .
515	Odlok o plačevanju pavšalne skočo*?
in v/.dr/evalnlne za plemenske bike °r Cine Borovnica	i,
516	Odlok o spremembah in dopolnitvah loka o občinskih taksah občine Cerkoi6'
517	Odlok o pobiranju občinskega prom® nega davku občine Grosuplje.
518	Odlok o občinskem prometnem daj* od prometa nn drobno občine Grosup*V
119 Odlok o usmerjanju gradnje stanova1*!
škili h i 4 oči n e
n a-Moste.
520 Odlok o uporabi družbenih sredstev
gradnjo I iaun-Mr
uporum o rit zoru t n sreomo* w,
stanovanjskih hiš občine Lll,r
i jaiifl-Moste	-
521	Odlok o podeljevanju eocialnih poA\r občine Ljubljana-Mosle.
522	Odlok o spremembi družbenega P*8 za leto 1918 občine Ljubijana-Polie. „
521 Odločba o ustanovitvi Veterinarsko P staje občine Ljubljana Hudnik.
524 Odlok o uporabi družbenih sredstev L, gradnjo stanovanjskih htl občine M1 lin na Vič.	f,
Huzois mesta direktorja rudnika lje-flrantnik.
Zaključni računi gospodarskih orf* aacij ra loto 1917.
Zaključni račun podjetja KOMUNALNO GOSPODARSTVO, Hrastnik
Podjetje Je doseglo 57,470.095 din realizacije. Zaposlenih Je bilo B uslužbencev, 2 pomožna uslužbenca ln 38 delavcev.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1957
PASIVA
Zap. It	Naziv postavke	Znesek v 000 din	5gtP’ Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v 000 din
		A. Viri osnovnih		A. Osnovna		A. Viri osnovnih	
ln izločena sredstva		In izločenih sredstev		ln Izločena sredstva		ln Izločenih sredstev	
		1. Sklad osnovnih sredstev	80.406	1. Osnovna siedstva	1.489	1. Sklad osnovnih sredstev	1.348
L Osnovna sredstva	30.406	L Investicijsko posojilo za				2. Investicijsko posolilo za	
J- Investlelle v teku	30.783			•I- Investicije v teku	300	osnovna sredstva	441
*• Izločena sredstva ln dru-		3.	Razni skladi 4.	Dolgoročno posojilo za	18.191	3. Izločena sredstva ln dru-		3. Razni sklad!	588
ga Investicijska sredstva	2.120			ga Investicijska sredstva	214	4. Dolgoročno posojilo za	
		financiranje Investicij				financiranje Investicij	—
		5. Drugi vlij financiranje				5. Drugi viri financiranja	
		Investicij	80.785			Investicij	—
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrit-		B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat-	
L Skupna obratna sredstva	«.315	na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev		t. Skupna obratna sredstva	3.371	na sredstva 1. Sklad obratnih sredstev	1.140 1.361
		8. Investicijsko posojilo za				8. Investicijsko posojilo za	
		obratna sredstva				obratna sredstva	
		». Pasivne časovne razme-				9. Pasivne časovne razme-	
0. Sredstva v obračuna		Jitve	*	C. Sredstva v obračunu		jitve	84
In druga aktiva		C. Viri »reditev v obračunu		In druga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
		In druga pasiva				ln druga pasiva	
I- Kupci ln druge terjatve A Druga aktiva	6.216	10. Dobavitelji ln druge		8. Kupci ln druge terjatve	1.119	10. Dobavitelji in druge	
	6.409	obveznosti	1.869	6. Druga aktiva	18	obveznosti	2.549
		tl Druga pasiva		Skupaj;		11 Druga oaslva	
Skupaj:	70.251	Skupaj:	79.251		7.511	Skupaj:	7.511
							
Računovodja: Ivanka Mencin
Predsednik UO; Jože Zlbret
Direktor: Ivan Urbajs
Zaključni račun gostišča »KRATHV-, Podgora 2% Ljubljana-Sentvld
Podjetje je zaposlovalo 4 kvallf. delavce. Promet Je znašal 8,665.920 din. Dohodek
521.699 dinarjev.
Aktiva
BILANCA na dan 31. decembra 1957
PASIVA
Naziv postavke
A. Osnovna ln Izločena tredstva
}■ Osnovna sredstva *• Investicije v teku *• Izločena sredstva ln dru-B» Investicijska sredstva
B Ob alna sredstva A Skupna obratna sredstva
Sredstva v obraCunn ln druga aktiva
} Rupel
A Druon
— In druge terjatve 1 Druga aktiva
Skupaj:
Znesek v 000 din
849
869
1.826
Za p. št.
Naziv postavke
A. Vir* osnovnih ln Izlofenlb sredstev
t. Sklad osnovnih sredstev
2. Investtciisko posolilo za osnovna sredstva
8. Razni skladi
4.	Dolgoročno posojilo za financiran |c Investicij
5.	Drugi vir! financiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev
6.	Banks - kredit za obratna sredstva
7.	Sklad obratnih sredstev
8.	Investicijsko posojilo za obratna sredstva
9.	Pasivne časovne razmejitve
J, Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva
0. Dobavitelji In druge obveznosti
il Druga pasiva
Skupaj
Računovodja:
lože Novak
Predsednik UO: Ana Kratky
Direktor: Ana Krntky
^ključni račun podjetja »AVTOPOPRAVLJALNICA«, Ljubljana j.	Celovška cesta #5
v2,j,etJe izvršuje vsa servisna dela ln vsa popravila osebnih avtomobilov, predrl Mamke »VW«. V letu 1937 Je bilo v podjetju zaposlenih 9 delavcev, 2 nnme-"•esčenca ln 5 vajencev. Prometa pa je doseglo podjetje 8.420.UG0 dinarjev. **
**Tiva
BILANCA na dan Sl. decembra 1957
PASIVA
Naziv postavke
. A. Osnovna 'o Izločena sredstvu
1 ?"novno sredstva l l,iV?UcUe v teku
počena sredstva In dru-'a investicijska sredstva
K- ■•braina sredstva
Skupm, obratna sredstva
^ Sredstva v obračunu 18 d uga aktiva
A	m druge terjatve
uruBa aktive
Skupaj:
Znesek v 000 din
1374
1.020
1.047
715
13
8.068
Zap,
St.
Naziv postavke
A. Mr. osnovnih in Izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Investicijsko posolilo za osnovna sredstva
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročno posojilo za flnamlranjc Investicij
5.	Drugi viri financiranje Investicij
B Viri obratnih sredstev
8.	Banka - kredit za obratna sredstvo
t. Sklad obratnih sredstev
6.	Investicijsko posojilo za obratna sredstva
9.	pasivne časovne razmejitve
C. Viri »rcdslev v obračunu In druga pasiva 10.' Dobavitelji in druge obveznosti 11 Druga pasiva
Skupaj:
Znesek v 000 din
883
1.491
2.946
475
254
11
6.068
Računovodja:
,U,U« Vencelj
Predsednik UO:
Daniel Petrač
Direktor:
Niko Trojar
Zaključni račun obrtnega podjetja »MESARIJA«, Kočevje
Zadružno obrtno podjetje Mesarija se bavi z nakupom živine, predelavo mesa ln
mesnih Izdelkov.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1957
PASIVA
Računovodja: Anka Zekovič
Predsednik UO: Alojz Pšenica
Direktor:
Hudi Pirc
Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE z o. j., Ig pri Ljubljani
V letu 1957 je zadruga dosegla 100,685.297 din bruto prometa ln pri tem ustvarila 1,529.433 din čistega dohodka.
AKTIVA
BILANCA na dan 3L decembra 1557
PASIVA
Znesek v 000 din	7gJp Naziv postavke	Znesek v 000 din	^P" Naziv postavke	Znesek v 000 din
	A. Osnovna		A. Viri osnovnih	
	in izločena sredstva		in Izločenih sredstev	
	1.	Osnovna sredstva 2.	Investicije v teku	8.772 409	i. Sklad osnovnih sredstev	2.858
-			L Investicijsko posolilo za	
70	3. Izločena siedstva ln dru-			8.401
	ga investicijska sredstva	8.304	4. Dolgoročno posojilo za	
—			financiranje Investicij 1. Drugi viri financiranja	
—			Investicl	1.323
	B. Obrnin» sredstva		B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat-	
—	«. Skupna obratna sredstva	13.078	na sredstva	7.130
			l. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za	1.790
				
			obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme-	
—	6 Sredstva v obračunu		Jitve	•
	In di uga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
			tn druga pasiva	
	6. Kupci ln druge terjatve	6.075	10. Dobavitelji ln druge	
740	6. Druga aktiva	7.093	obveznosti	6.307
1.016			11 Drugo pasiva	5.922
1.826	Skupaj:	33.731	Skupaj:	33.731
Računovodja: Matilda Suhadolc
Predsednik UO:
Julij Škraba
Direktor: Tone Grum
Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Kresnice
KZ Kresnice Ima 2D5 Članov z deleži 600 din. Bavila se je s sledečimi dejavnostmi: trgovina z mešanim blagom; odkup kmetijskih pridelkov, živine, lesa ln zdravilnih zelišč: žago; strojno pospeševalni odsek. Skupna realizacija vseh dejavnosti znaša
82.718.000 dinarjev.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1957
PASIVA
^tP' Naziv postavke	Znesek v 000 din	?štP Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna		A. Viri osnovnih	
In Izločena sredstva		in Izločenih sredstev	
		i. Sklad osnovnih sredstev	2.154
1.	Osnovna sredstva 2.	Investicije v teku	11.373 667	2. Investicijsko posojilo za	
1. Izločena siedstva ln dru-			7.4C4
ga invcRih , ska sredstva	3.832	4. Dolgoročno posojilo za	
		financiranje investicij	3.166
		5. Drugi viri financiianja	
		Investicl*	,	8.720
B. Obratna sredstva		B Viri obratnih sredstev	
		8. Banka - kredit za obrat-	
4. Skupna obratna sredstva	12.391	na sredstva	3.620
		7. Sklad obratnih sredstev	1.883
		8. Investiclir.ko posojilo ta	
		obratna siedstva	
		8. Pasivne časovne i*azme-	
C. Sredstva v obračunu		Jitve	54
In druga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
e. Kupci ln druge terjatve	6.796	ln druga pasiva 10. Dobavitelji In druge	
A Druga aktiva	2.225	obveznosti	6.272
		tl Druga pasiva	3.951
Skupaj:	37.284	Skupaj	37.284
Računovodja:
Joža Medvešek
Predsednik UO: Franc Koncilja
Direktor:
Avgust Martlnšek
Zaključni račun gostišča »JELENOV ŽLEB«, Grčarice
AKTIVA	d I L A N L A na dan JI, decembra 195)	PASIVA
Z"p	Naziv postavke	Znesek v 000 din	ZiJ_p Naziv postavke	Znesek v 1)00 din	ZiJp Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	.■si
A. Osnovna		A. Viri osnovnih		A. Osnovna		A. Viri osnovnih	
Ir Izločena sredstva		ln Izločenih sredstev		In Izločena sredstva		in Izločenih sredstev	
		i. Sklad osnovnih sredstev	94	t. Osnovna sredstva		1. sklad osnovnih sredstev	m
1. Osnovna sredstva	234	2. In vestni sko posolilo ta			218	L investicijsko posojilo ta	
1. Investicije v teku		osnovna sredstva		1 Investicije v teku		osnovna sredstva	
8. Izločena sredstva in dru-		$. Razni skladi	286	3. Izločena sicdstva ln dru-			67)
(ta InvestlrVska srodstva	30	1. Dolgoročno posojilo za		ga Investicijska sredstva	244	4. Dolgoročno posojilo ta	
		financiranje investicij				financiranje investicij	
		3. Drugi vlil financiranje		•		8. Drugi viri financiranja	
		Investicij	140			investicij	
		B. Viri obratnih sredstev		o. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev	
		6. Banka - kredit zn obrat-				8. Banka - kredit za obrat-	
1. Skupna obratna sr ?(lstva	106	na sredstva	200	1. Skupno obratna sredstva	175	na sredstva	*
		t Sklad obratnih sredstev	2			7. Sklad obratnih sredstev	l6i
		8. Investicijsko posojilo za				8. investicijsko posojilo za	
		obratna sredstva				obratna sredstva	
		0. Pasivne Časovne razme-				9. Pasivne časovne razme-	
C, Srt*vl itvft v obračuna		jltve	3	C, Sredstva v obračunu		Jltve	
In ti m c a aktiva		C. Viri sredstev v obračunu		ln druga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
		In druga pasiva				In druga pasiva	
8. Kupci ln druge tenatve	51	10. Dobavitelji In druge		5. Kupci ln druge terjatve	137	10. Dobavitelji ln druge	
6. Drugo aktiva	423	obveznosti	61	6. Druga aktiva	913	obveznosti	270
		11 Druga pa>iva	58			tl Druga pasiva	Ifl
Skupaj;	844	Skupaj:	844	Skupaj:	1.687	Skupaj:	1.687
							
Računovodja:
Draga Lovšin
Predsednik UO:
Direktor;
Jože ltoren
Zaključni račun gostišča »PRI CENETU«, Ribnica AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1957			PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zj{_P' Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna		A. Viri osnovnih	
lu ur.očcna sredstva		ln Izločenih sredstev	
		1. Sklad osnovnih sredstev	37
L Osnovna sredstva	37	L investicijsko posojilo za	
1. Investicije v teku		osnovna sredstva	
1. Izločena sredstva tn dru-		S. Razni skladi	273
ga Investicijska sredstva	57	L Dolgoročno posojilo za	
		financiranje investicij	—
		3. Drugi vlil financiranja	
		Investicij	—
B, 'J hrama sredstva		B. Viri obratnih sredstev	
		6. Banka - kredit za obrat-	
t, Skupno obratna sredstva	253	na sredstva	200
		f. Sklad obratnih sredstev	124
		8. Investicijsko posojilo za	
		obratna sredstva	
		9. Pasivne časovne razme-	
C« Sredstva v obračunu		Jltve	
'a druga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
		ln druga pasiva	
8. Kupci in druge terjatve	21	10. Dobavitelji ln druge	
8. Druga aktiva	1.102	obveznosti	701
		11 Druga pasiva	133
Skupaj:	1.470	Skupaj i	1.470
AKTIVA
Zaključni račun gostišča »UGAR«, Ribnica
BILANCA na dan 31. decembra 1957
PASI’1
Računovodja;
Draga Lovšin
Predsednik UO;
Direktor: Albin Pelo
Zaključni rafčun KMETIJSKE ZADRUGE z o. J., Ilrlb-Loški potok
AKTIVA	BILANCA na dan SL decembra 1937
PASI'’
Računovodja: Draga Lovšin
Predsednik UO:
Direktor:
Andrej Podboj
Zaključni račun gostilne »ISTRA«, Ljubljana, Moše Pijada 28
Gostinsko podjetje »Istro« Je samostojno gostišče od 23. Julija 1954. Promet v letu 1957 Je znašal 30.071.6C5 din. Podjetje Je prekoračilo plan za 9 Vi. Povprečno Je bilo
zaposlenih 18 oseb.
AKTIVA
B I L A N ( A na dan 3L decembra 1937
PASIVA
*gjp’ Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znese v (MO o
A. Osnovna ln Izločena sredstva I. Osnovna sredstva	16.550	A, Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1.	Sklad osnovnih sredstev 2.	Investicijsko posojilo za	7.80«
2. Investicije v teku	823	osnovna sredstva	8.74 7
S. Izločena sredstva In ti.u-			8.39)
ga Investicijska sredstva	10.053	1. Dolgoročno posojilo za	
B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva	13.158	financiranje Investicij 3. Drugi viri financiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev B. Banka - kredit za obratna sredstva 7. Sklad obratnih sredstev	Sit 8.811 4.30)
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve	G.046	B. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razmejitve C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 10. Dobavitelji ln druge	d«
6. Druga aktiva	127	obveznosti	7.od 3d 47.787^
Skupaj:	47.757	il Druga pasiva Skupaj:	
Računovodja: Ivanka Lavrič
Predsednik UO:
Alojzij Baraga
Direktor:
Alojzij Car
Zaključni račun PARNE PEKARNE, Logatec
vili
Podjetje Je obrtnega značaja, obveznosti so pavšallrane ln v redu poravnane. *r|< slovncm letu 1007 je imelo 10,521.000 dinarjev realizacije ln ustvarilo 418.000 čistega dohodka. Zaposlenih je bilo povprečno 3 delavcev ln honorarni uslul^
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1937
pA**y ‘I
Računovodja: Ani Pavlič
Predsednik UO: Ignac Franko
Direktor: Franc Gorenc
Zg^p' Naziv postavke	Znesek v 000 din	Z^_p' Naziv postavke	Znesek v 000 din	Z tP' Naziv postavke	Znesek v 000 din	?g“p' Naziv postavke	Zn«9! v 000 ‘
A. Osnovna		A. Viri osnovnih		A. Osnovna		-t. Viri osnovnih tn Izločenih sredslev	
In Izločena sredstva		tn Izlotenlh sredstev		ln Izločena sredstva			Ift
1. Osnovna sredstva	2.903	l. Sklad osnovnih sredstev	1.762			i. Sklad osnovnih sredstev	
		L Investicijsko posojilo za		t. Osnovna sredstva	184	2. Investicijsko posojilo za	
2. Investicije v teku		osnovna sredstva		2. Investicije v teku			
8. Izločena sredstva In dru-		3. Razni skladi	3.730	3. Izločena sredstva ln dru-			l.t**
ga Investicijska sredstva	1.039	4. Dolgoročno posojilo za		ga Investicijsko sredstva	968	4. Dolgoročno posojilo za	
		financiranje Investicij	—			financiranje Investicij	
		8. Drugi viri financiranja		„		3. Drugi viri financiranja	
		InvesUclJ	-			Investicij	
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev		li. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev	
		6. Bunka - kredit za obrat-				8. Banka - kredu za obrat-	
L Skupna obtalna sredstva	1.362	na sredstva L Sklad obratnih sredstev	399	L Skupna obratna sredstva	833	na sredstva t. Sklad obratnih sredstev	1*
		8. investicijsko posojilo za				8. InvestUTsko posojilo za	
		obratna sredstva				obratna sredstvo	
		9. Pasivne časovne razme-				9. Pasivne časovne razme-	<1
C, eredHva v obračunu		Jltve		C. Sreduvii . obračunu		Jltve	
lil druge aktiva		C, Vlil sredstev v obračunu		In druga aktiva		C, Viri sredstev v obrnčunu	
8. Kupci m druge terjatve		ln di uga pasiva				In druga pasiva	
	2.058	10. Dobavitelji ln druge		5. Kupci m druge terjatve	172	10. Dobavltc-lil ln druge	l>)
8. Druga aktiva		Obveznosti	1.451	6. Druga aktivu	112	obveznosti	
Skupaj i		11. Druga pasiva				11 Druga pasiva	
	7.362	Skupaj:	7.362	Skupaj:	1.939	Skupaj:	Js
Računovodja: Zdenka Jernejčič
Predsednik UQ: Vrane Majcen
Direktor:
Leopold Mu»»r