jPoštninS pTačaiM fTgittdvfM. Štev. 9. V Ljubljani, dne 1. marca 1934, Posamezna itev. Din V- Leto XVII. M ' M A Hi "fesi /v,"' }"„>'? ' 'J.' i • .v-..'-i m '- • ii ' 9 fes f ■ j A wmr pravništvo „Oomovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 redništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak ietrtek - --v Naročnina za tnzemstvo: četrtletno t Dia, polletno IS Din, celoletno 36 Din; za !*«• zerastvo razen »nerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dla. Imerika letao I dolar. — Račun postne hranilnice, podražnice T Ljubljani, št. 10.711. Težave našega mlekarstva Veliki Zdenci, februarja. Mlekarska stavka na Hrvatskem se je začela v začetku februarja in se naglo razširila na več srezov. Svoj izvor ima v slabi organizaciji mlekarstva. Zaradi tega ni čudno, da porabnik plača za liter mleka 300 odstotkov več, kakor dobi zanj kmet. Ako greste po Zagrebu, vidite skoro na vsakem oglu in v vsaki ulici prodajalne mleka. Večja mlekarska podjetja imajo po 20 do 40 takih prodajaln. Vrhu tega so še razni drugi trgovci, ki prodajajo mleko, tako da je nad 100 prodajaln mleka. Za Zagreb bi zadostovalo 10 do 15 takih prodajaln. Ako vzamemo drage zagrebške lokale po 1000 do 3000 Din mesečne najemnine, dobimo ogromno vsoto nad 100.000 Din mesečno, ki pride nepotrebno na račun pridelovalca kakor tudi porabnika. Kje pa so še drugi nepotrebni stroški za osebje, opreme, davki in drugo! Kljub nevzdržnemu ogromnemu zaslužku nekatera podjetja komaj dihajo. Zato se večkrat zatekajo k varanju. Kmet vara mlekarno, mlekarna kmeta, oba pa porabnika, ki je zadnji da-ritveni kozel, ker mora slabo blago drago plačevati. Druga huda napaka je to, da se vsakdo čuti poklicanega za mlekarja. Tako dobimo po nekaterih vaseh po 2 do 4 mlekarne, ki med seboj tekmujejo in včasih tudi draže plačajo mleko, dokler se ne pobotajo, kakor na primer v Sloveniji mesarji. Dalje nimajo mlekarne določenega okoliša. Vsaka hodi tja po mleko, kjer ga dobi in si ga druga drugi izpred nosa jemljejo. Kakor če bi Škofja Loka dobivala mleko iz Šenčurja in Šenčur iz Škofje Loke, Kranj pa z obeh strani. So primeri, da se v eni vasi puli šest mlekarn za mleko, ki ga je 1500 do 2000 litrov dnevno, prav za srednjo mlekarno. Ako kmetu zaradi kake napake mleko vrnejo, ga drugega dne da v drugo mlekarno, tako da o kakem redu ni govora. Mleko se dovaža do 18 km daleč mimo več mlekarn po slabih jamastih potih na navadnih vozeh. Vozov na vzmetili ne poznajo za vožnjo mleka. Tako pride mleko v mlekarno posebno poleti stolčeno in sparjeno in nesposobno za izdelavo boljših izdelkov. Kmet ima tukaj mleko za manjvredno plačilno sredstvo. Slišal sem kmeta, ko je rekel: «Dolžan sem trgovcu, pa mu denarja ne dam, čeprav ga imam, nego mu bom že z mlekom plačal.» Spet drugi prilije vode v mleko, da prej plača dolg. Če mu mleko vrnejo, pa pravi, da drugače ne bo dolga plačal. Trgovec, ki je navadno lastnik mlekarne, pa istotako postopa in da slabše blago ali pa ga draže zaračuna. Medtem ko v Sloveniji prevladuje živinoreja in imajo ljudje poleg njiv tudi travnike, tako da je za krmo dovolj dobrega sena, prevladuje nasprotno tu doli poljedelstvo, a živinoreja in mlekarstvo sta postranskega pomena. Zaradi tega se sena malo pridela ter se živina krmi s slamo in okopaninami, kar slabo vpliva na kakovost mleka. Zaradi navedenih razlosrov ie kakovost tukajšnjega mleka za 30 do 40 odstotkov slabša kakor v Sloveniji. Sedanja stavka je zajela okoliš, kjer se proizvaja največ sira: približno trije vagoni mesečno. Če bo stavka dalje časa trajala, bo nastalo pomanjkanje sira na trgu, kar bo imelo za posledico, da se bo sir podražil. To bo prišlo prav tistim, ki imajo zaloge, in to posebno v Sloveniji. Ko je pred leti propadla Mlekarska zveza v Novem Sadu, ki je v glavnem proizvajala maslo, se je takoj občutilo olajšanje na tržišču masla. Nameravano snovanje mlekarskih zadrug bo naletelo na težkoče, ki jih ne bo lahko prebro-| dilo zaradi pomanjkanja glavnice in sposobnega j vodstva. Redke so mlekarske zadruge, ki dobro uspevajo, saj jih je še v Sloveniji malo. Koliko je že bilo na tem poprišču razočaranj in neprijetnosti. Bivša Mlekarska zveza v Ljubljani je j bila matica in up slovenskega mlekarstva. Ob j njeni smrti je izgubila bivša Jadranska banka ; 3,200.000 kron, Gospodarska zveza pa 1,700.000 kron. Likvidacija se je izvršila leta 1919. Nato se je ustanovila Mlekarska družba za Jugoslavijo, katera je od mlekarskih zadrug, ki niso po vojni obratovale, pokupila za majhen denar stroje in inventar ter to pozneje za 300 do 1000 odstotkov draže naprej prodajala. Ko je tega zmanjkalo, je prišla v težkoče in se združila z Gospodarsko zvezo. Nato se je prekrstila v Osrednje mlekarne, ki so lansko leto likvidirale. S kakim izidom, v javnosti ni znano. Do sedaj naše mlekarstvo od teh zvez ni imelo kakih koristi, pač pa razočaranja. Daj Bog, da bi se enkrat to preobrnilo, posebno v teh hudih časih. Da so tako žalostni uspehi našega mlekarstva, je temu med drugim mnogo kriva politika. Namestu da bi zasledovali gospodarske smotre, so se pri tem v prvi vrsti ozirali na strankarske koristi. Strankarsko sovraštvo se je pred vojno in po vojni tako zajedlo v meso in kri našega naroda, kar se mu bo še dolgo poznalo na gospodarskem poprišču. Na gospodarskem poprišču ne bi bilo treba podžigati političnih strasti, ker ima narod od tega samo škodo. Na prvi pogled se to ne opazi, ali pozneje se izkaže, koliko bi lahko bilo bolje. Največkrat pride to spoznanje prepozno in v škodo tudi onim, ki so strasti podžgali. Iz navedenega se vidi, da včasih odirajo tudi slovenskega kmeta, odnosno zadružnika, ne samo hrvatskega, ki je navezan na trgovce, odnosno na zasebno glavnico. Dejstvo je, da zadružna podjetja tudi ne plačajo za mleko v istem okolišu več kakor zasebna. Naše mlekarstvo že od začetka pretežno boleha za boleznijo, ki ji vsi vbrizgi v obliki podpor ne koristijo mnogo. Na raznih sestankih premlevajo, kako bi se dalo temu odpomoči. Običajno ostane vse brez koristi, ker po večini tepejo osla po senci, mlekarstvo pa dalje tava po svoji poti. Učeni ljudje vsega ne zmorejo, praktičnih ljudi pa primanjkuje. Večkrat se izkaže, da previsoka učenost več škoduje, kakor koristi. Primerov za to trditev je dovolj. Franc Jesenovec. Vladni predsednik je zavrnil zaščitnike punktašev V torek, drugega dne razprave o proračunu v narodni skupščini, je predsednik vlade g. Nikola Uzunovič odgovarjal na izjave nekaterih poslancev. Dejal je med drugim: «V ponedeljek je eden govornikov zahteval, naj se spričo bližajočih se velikonočnih praznikov odpusti dr. Mačku nadaljna kazen in naj se izpusti iz internacije dr. Korošec. Zatrjeval je, da one punktacije, ki so imele podpis dr. Korošca, niso njegovo delo, temveč da je vse to le ponarejeno. Kakim domislicam posameznih govorni-( kov smo vsi izpostavljeni! Kolikor nam je znano, nobeden teh govornikov nima kakega pooblastila od dr. Korošca ali dr. Mačka, da bi v njunem imenu dajal take izjave. Že samo to je dovolj, da takim trditvam in takim izjavam ne poklanjamo resnosti in pozornosti. Na ponedeljski seji na te reči nisem ogdovar-jal. Toda izzvan od izjav prejšnjega govornika (dr. Stažiča, ki je tudi govoril o dr. Mačku) in v bojazni, da se ne uvede praksa, da bi nepooblaščeni ljudje s tega mesta dajali take politične izjave in zahtevali akcijo vlade v enem ali drugem praven, moram naglasiti, da obstajajo v naši državi zakoni. Kdor se proti njim pregreši, mora nositi tiudl vse zakonske posledice (viharno pri- trjevanje zbornice). Poleg vsega spoštovanja, kf ga imam do praznika Kristusovega vstajenja, ostane zakon zakon in kdor je po zakonu kaznovan, mu kazen ostane, naj bo velika noč ali božič. Ta vprašanja se lahko razčistijo koristno za naše vzajemne odnošaje in za državno politiko, ako prepustimo vse deklaracije, vse akcije in vsa dejanja onim samim, ki so jih storili, da jih sami odločilno tolmačijo in podajo sami svoje izjave. Izjave, ki bi izvirale od njih, bi zaslužile vso pozornost, in le na osnovi takih izjav bi se mogla zahtevati in voditi taka ali drugačna politika. To so osnovne reči, ki bi jih ne bilo treba niti ponavljati. Toda smatral sem za potrebno, to povedati, da se v naše javno in politično življenje ne bi zanašala zmeda in da se ne bi širile govorice, da upravna oblastva, ki so odgovorna za vzdrževanje zakonitega reda, enega ali drugega gospoda odženejo iz kraja njegove politične akcije, kar da ni v skladu z zakoni, če izjave in deklaracije niso delo teh gospodov, marveč so ponarejene. Če so to res podtaknjene izjave, potem naj to ti gospodje sami povedo. Če bodo to izjavili, je gotovo, da bodo oblastva uravnala svoje postopanje po novonastalem stanju, ki bi sledilo z teh izjav.» Politični pregled Narodna skupščina je začela v ponedeljek načelno razpravo o državnem proračunu ob skoro polnoštevilni prisotnosti narodnih poslancev. Nabito polne so tudi galerije s predstavniki raznih gospodarskih ustanov in z drugimi zanimanci. Uvod v razpravo je tvorilo poročilo finančnega odbora. V imenu večine je prečital poročilo poslanec g. dr. Kuntarič, v imenu manjšine pa poslanec g. Dragovič. Sledil je govor finančnega ministra g. dr. Gjorgjeviea, ki je podal podroben pregled finančnega in gospodarskega položaja in orisal osnovne smernice svoje finančne in gospodarske politike. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da se je državni proračun sestavljal skrbno in z uvaževanjem današnjih gospodarskih neprilik. Zato so se izdatki v novem proračunu spet znižali. Proračun znaša 10.171 milijonov dinarjev. Od tega je določeno 6.90 milijarde za osebne izdatke, ki se krijejo z davščinami in viškom državnih podjetij, a 3.20 milijarde gredo za državna podjetja, ki krijejo te izdatke z lastnimi dohodki. Celotna davčna obremenitev znaša pri nas 577 Din, to je mnogo manj, kakor v katerikoli evropski državi z izjem« Bolgarije. Pregled osebnih izdatkov kaže, da imamo skupno nad 200.000 državnih uradnikov, poleg tega pa še 60.000 upokojencev in 70.000 invalidov. Skupno število je torej nad 330.000. To število je veliko in se bo moralo znižati, za kar je potrebna korenita preosnova državne uprave. Ob zaključku govora je g. minister izjavil upanje, da bo predloženi znatno znižani proračun za leto 1934./1935. izvršljiv ob sedanjem gospodarskem položaju, ki več ne valuje na slabše. V načelni razpravi je prvi govoril v imenu kluba JNS gospod dr. Slavko Sečerov. in pozival zbornico, naj sprejme proračun, kakor ga je odobril finančni odbor. Vladi in finančnemu ministru, je dejal g. poslanec, se mora priznati, da sta storila vse za ohranitev proračunskega ravnotežja in stalnost naše valute. Napori za ohranitev proračunskega ravnotežja se kažejo v stalnem znižavanju izdatkov. V teku treh zadnjih let so bili državni izdatki znižani za 3.80 milijarde dinarjev. Iz Berlina poročajo, da ponuja Nemčija Češkoslovaški pogodbo o nenapadanju, in sicer bi rada Nemčija sklenila s Češkoslovaško slično pogodbo kakor s Poljsko. Iz Prage ta vest še ni potrjena. Po madžarskih vesteh se bo marca vršilo v Rimu posvetovanje Gombosa in Dollfussa z Musolinijem o Mussolinijevem načrtu glede ureditve Podunav-ja. Glavni smoter razgovora bo po madžarskih vesteh gospodarska skupnost med Madžarsko, Avstrijo in Italijo. ARTIČE PRI BREŽICAH. (S m r t n a k o s a.) V nedeljo 18. februarja je smrt iztegnila svojo koščeno roko kar po dveh gospodarjih. Prvi je umrl g. Anton Novak v najlepši moški dobi 43 let. Zapušča ženo in enega otroka. Drugi je preminul g. Janez Sotelšek, posestnik iz Obreza, star 64 let, skrben gospodar, blag mož in dober oče svojim otrokom. Pri odprtem grobu mu je zapel cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista g. Alojza Vanovška ganljivo žalostinko. Težko je bilo slovo, ko so se poslavljali otroci od očeta. Vsem prizadetim obeh umrlih naše iskreno so-žalje! DEVICA MARIJA V BREZJU. Krajevna organizacija JNS Zadravje, ki obsega vasi Brezje, Dogoše in Zrkovce ter šteje 112 organiziranih članov, je imela 4. februarja letno skupščino pri Devici Mariji v Brezju. Za predsednika je bil izvoljen šolski upravitelj Simon Petrovič, za tajnika učitelj Ferdo Vuser, za blagajnika pa Anton Rak. Organizacija si je nadela lep delovni program, ki ga bo izkušala izvršiti. Organizirani člani so se izrekli za krajevne organizacije, ker je občina Pobrežje preobširna, da bi mogla obstajati samo ena skupna občinska organizacija, ki bi pri tako številnem prebivalstvu izgubila točen pregled svojega članstva in bi ne mogla tako z vnemo delovati za koristi članstva. Na-vzočni so izrekli zaupnico sedanji občinski upravi in njenemu predsedniku g. Matiji Volku z željo, da bi se v prihodnje udeleževal naših sestankov. DORNOVA. Nedavno se je vršil občni zbor občinske organizacije JNS, ki je bil polnoštevilno obiskan. Predsednik Stanko Murkovič js n.! kratko orisal delo organizacije v preteklem letu in se zahvalil vsem, ki so sodelovali. Sledilo je tajniško poročilo s pozivom: naj postane vsak zaveden Jugosloven član organizacije. V upravo so izvoljeni: predsednik Stanko Murkovič, podpredsednik Mihael Čuš, tajnik Avgust Prelog, blagajnik Jakob Simonič, delegat za sresko skupščino Franc Hrga. KONJICE. Redni letni občni zbor JNS v Konjicah je bil v soboto 17. februarja v Narodnem domu ob prisotnosti velikega števila članov. Zboru je prisostvoval tudi domači narodni poslanec g. Karol Gajšek. Iz poročil odbornikov smo posneli, da je bilo delo občinske organizacije v preteklem letu izredno živahno in polno lepih uspehov. G. poslanec je podal obširno poročilo o političnem položaju doma in v inozemstvu ter je primerjal naše gospodarske in politične razmere s položajem v drugih državah. Pri volitvah so bili "izvoljeni v novi odbor naslednji gospodje: za predsednika Rado Jereb, za podpredsednika dr. Ervin Mejak, za tajnika Srečko Vališer, za blagajnika Ciril Vrhovšek, za odbornike: Jožko Ferenc, Josip Frim, Lojze Križnič, Ivan Nemec, Rudolf Podlogar, Miloš Polak, Rudolf Resner, Stanko Sajovic in Ciril Žagar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.: Josip Kan-gler, Filip Kulterer in Viktor Vagner. Članarina je bila določena na 12 Din letno. Pri slučajnostih so se reševala razna organizacijska vprašanja in nekatere domače zadeve. LJUTOMER. V nedeljo 18. februarja se je vršila v Ljutomeru letna skupščina organizacije JNS ob številni udeležbi iz vsega sreza. Prvi je govoril banovinski tajnik JNS gosp. dr. Zajec iz Ljubljane. Za svoje stvarno poročilo je bil deležen velikega odobravanja. G. Jakob Žemljic, narodni poslanec, je podal kratek pregled dela narodnega predstavništva na gospodarskem po-prišču. Njegove lahko razumljive besede so bile sprejete s splošnim pritrjevanjem, saj je prav gospodarstvo najbolj pereče vprašanje današnjega časa. Banovinski svetnik g. Skuhala je poročal o banovinskem proračunu in o uredbi o občinskih tajnikih. Govorili so še gg. Žmavec, župan ljutomerski, Lukačič, bivši tajnik sreske organizacije JNS, Franc Karbaš, sreski šolski nadzornik in drugi. Prečitane so bile razne resolucije o važnih domačih in splošnih narodnih in gospodarskih zadevah, ki so bile sprejete z odobravanjem. Od odločilnih činiteljev je odvisno, DVA ČLOVEKA RICHARD VOSS 17 To je bilo prvo, kar sem v življenju — ne občutil, ampak slutil. Nočno temo, ki me je obdajala, so ožarjali nezemeljski žarki in v njih sem spoznal bitja iz Michelangelove poslednje sodbe: sodečega titana, ki se mu je stiskala h kolenom usmiljenje proseča, drhteča mati. In zagledal sem v mrliško ogrinjalo zavito, samotno blodečo, neizmernost preiskavajočo ženo, ki sem mislil, da sem v njej spoznal svojo mater. Tudi prva dva človeka sem videl, kako sta bila ustvarjena, kako sta v raju srečno počivala drug pri drugem, kako sta storila greh in bila izgnana. Zaradi greha je bila Eva priklenjena k Adamu še bolj kakor zaradi ljubezni, njen greh je bil vzrok, da se ni mogla odtrgati od moža, ki ga je napeljala v greh. Kako slabotna je bila ta, prva žena! In ta prva, slabotna žena, ki je grešila, ki je zapadla grehu,' je postala mati človeškega rodu. Da bi dobila grešno človeštvo v svojo oblast, da bi ga sodila, kaznovala, preklela, je bila ustvarjena. Greh prvih dveh ljudi je izročil človeštvo Gospodu. Toda to so misli, ki so daleč od božjega prestola. Če jih misli božji služabaik, so grešne. Zakaj mislim na prvo ženo?... Ker moram misliti na Judito. Zmeraj iznova na Judito! Ona ne bi bila slabotna, ona ne bi grešila; torej se ji ne bi bilo treba pokoriti in ne bi bila kaznovana. Nad Juditino dušo Bog ne bi imel moči — ne bi dobil zaradi greha oblasti. Samo zaradi ljubezni. Zmeraj iznova moram misliti. Z mojo čedalje bolj se budečo zavestjo se je počasi razsvetlila tema v meni in okoli mene. Toda še zmeraj se mi je zdelo, da nisem na tej zemlji; zakaj materin obraz se je sklanjal nad mano, bled in nežen kakor kelih belega cveta in z nenavadno tihim pogledom. In rekel sem svoji ljubljeni materi: «Torej si me vendar našla v neizmernosti? Tvoja uboga duša se je vendar rešila iz vic? Ljubezen tvojega sina te je rešila! Zdaj pojdeva skupaj v raj; Judita naju pričakuje.* Potem je prišel čas, ko sem začel dojemati, da živim na zemlji in da je nad mano nagnjeno tiho, bledo obličje z materinskim pogledom, dobri obraz stare Kristine. Rekla mi je, da sem bil hudo bolan in že blizu smrti; da sem od smrti vstal, zato vstal, ker me je Bog izbral za svojega služabnika. Potem sem tudi zvedel, da je prečastiti gospod Sebastijan Schvvarz pisal mojemu očetu o čudežu, ki se je nad mano zgodil, in moj oče mi je poslal svoj blagoslov k pobožni odločitvi, ki bo izpolnila najbolj gorečo željo moje mrtve matere, ko se bo njen najdražji, njen najmlajši posvetil Gospodu. Vprašal sem, ali mi je moj oče pisal... Ne. Samo prečastiteinu gospodu Se-bastijanu Schwarzu... Ali ni bilo zame nobenega drugega pisma?... Kakšnega drugega pisma? Hotel sem odgovoriti prečastitemu gospodu Sebastijanu Schvvarzu: «Iz zelenega, zelenega Vahrna, od Juditke!* Toda iznova sem začutil veliko slabost; začutil sem, kako me zavija tema, ki prihaja kakor viharni veter; divji vrtinec me je pognal v višave in me potem treščil v prepade. Počasi se mi zdravje vrača. Vsak dan čakam pisma. Pismo mora dospeti! Prečastiti gospod Sebastijan Schwarz je med mojo hudo boleznijo zelo skrbel zame. Imeniten zdravnik me je zdravil, usmiljenka mi je stregla. Rimsko vročico sem imel. Vročico dobe v Rimu mnogi in za njo umro. Jaz sem ostal živ. In ostal sem živ, ker sem izbran za velike reči; ostal sem živ, da postanem iz mladega gospoda Roka pater Pavel. Pričakovanega pisma iz Vahina ni bilo. Vendar čakam. Zakaj — pismo mora dospeti! Prečastitega gospoda Sebastijana Schwarza ni v Rimu, ampak se mudi pri svetem očetu v Ca-stelu Gandolfu. Vsak teden pa se vrača v mesto, da pridejo te upravičene zahteve do uveljavlje-nja. Enake resolucije so sprejele tudi razne narodne in stanovske organizacije in je nujno potrebno, da se nekaj ukrene. V splošnem je skupščina potekla v znamenju živega interesa za vsa vprašanja, ki so prišla na razgovor. LOKE TRI ZAGORJU. (S m r t n a k o s a.) Po dolgem trpljenju je umrla Mirni Savinčeva, ki jo je sprejel za svojo loški cerkveni ključar Drnovšek. Bila je pri vseh priljubljena. To je pokazal tudi pogreb. Loški fantje so nesli krsto kljub temu, da je drugače v navadi pogrebni voz, prav do zagorskega pokopališča. Cerkveni pevski zbor ji je tudi zapel na domu in na pokopališču. OSLUŠEVCI. Občinska organizacija JNS je imela redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 100 članov. Z majhnimi izpremembami je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Ferdom Korparjem. Ob tej priliki je predsednik' občine g. Jožko Lah v uvodu opravičil zadržanega poslanca g. Petovarja in navzočnim obrazložil delo vlade na omiljenju gospodarske stiske. Navedel je, da je določenih tudi v tukajšnji občini nekaj javnih del, zlasti cesti Tibolci— Brezovci in Lasigovci—Polenšak. Za gradbo teh cest da je oskrbel 70.000 Din kredita. Pričakuje še neki manjši kredit za gradbo potrebne zvezne ceste Cvetkovci—Podgorci. Ker vlada precejšnja nejasnost v pogledu zaščite kmetijstva, se-je tudi s tem vprašanjem podrobneje bavil in v poljudnem govoru pojasnil, kateri dolgovi so zaščiteni in kateri niso. Na naslov tistih, ki imajo neko svojevrstno svobodo stalno na jeziku, je priporočal, da si svobodo ogledajo v sosednji Avstriji, kjer so pretekli teden streljali s kanoni na politične nasprotnike. Član organizacije Alojz Senica je opozarjal na nevarnost, ki preti, ako se obrambne naprave na Dravi nemudno ne popravijo. Zdaj bi se še dala z razmerno majhnim stroški odpraviti preteča nesreča. Ako pa tega ne bo, se bo ves tok Drave usmeril v dosedanji manjši odtok ter s tem odrezal posestva, uničil plodno zemljo in spravil v nevarnost železniško progo med Veliko Nedeljo in Ormožem. Obljubilo se mu je, da se bodo oblastva opozorila na pretečo nevarnost. Občni zbor je potekel v najlepšem soglasju. POLENŠAK. Predsednik občine Osluševcev, kamor spada polovica naše župnije, je v nedeljo pri nas predaval o vzrokih kmetijske stiske in o uredbi za zaščito kmetijstva. Predavatelj se je potrudil, da je snov obdelal v razumljivi obliki. da pogleda, kako je z menoj. Še ponižnejši in siromašnejši se mi zdi kakor kedaj mej iti njegov obraz je še bolj upadel. Toda zdaj vem, kakšno oblast ima siromašni, upadli duhovnik nad dušami; še celo nad mladim, vihravnim, vročim srcem, polnim sanj, upanj in želj. Tudi jaz bom nekoč imel oblast nad človeškimi dušami. Zato sem bil izbran in poklican. Sveti oče ve zame. Tisti dan, ko postanem duhovnik, mi bo dal sveti oče svoj apostolski blagoslov: saj sem vendar grof Ennski, sin prastarega, plemenitega rodu. V duhu vidim Pija IX. Stoji pred Michelange-lovo Poslednjo sodbo pri oltarju. Prvi solnčui žarki so zadeli svetlo prikazen, ki blagoslavlja z razprostrtimi rokami katoliški svet. In mene stresa kakor groza sila skrivnosti.' Pričakovanega pisma ni. Prihaja že čas, ko ga ne bom več čakal. Vem: Judita misli, da sem nezvest; Judita se obrača od mene stran Judita me zaničuje. Oblast nad tvojo dušo hočem dobiti! Tvojo dušo bom podjarmil sebi! In potem — Temu prvemu rimskemu poletju je sledilo še dosti rimskih let. Bila so leta neprestanega boja. V zvezi s tem je omeni] ukrepe vlade za omi-ljenje teh neprilik. Četudi je predavatelj izrečno opozoril, da to ni političen shod, temveč predavanje, je neki fant smatral za potrebno ugovarjati ter se želel predstaviti kot nekak «vsezna-lec». Predavatelj ga je primerno zavrnil. PREZID. Že dolgo se nismo oglasili iz našega kraja, ker ni bilo kaj poročati. V zadnjem času pa vendar imamo nekaj novic, zlasti to, da smo dobili novega občinskega načelnika v osebi g. Filipa Križa, ki bo vršil to častno opravilo nedvomno v korist naše občine. Nadalje je naša gasilska četa pričela delo za gradnjo novega Gasilskega doma, kar je nujna potreba, če si hočemo obvarovati v prejšnjih časih nabavljeno gasilno orodje. V ta namen je občinski odbor soglasno odobril v pripomoček izdatno množino stavbnega lesa iz zemljiške zajednice, kar zasluži splošno pohvalo. Posebno priznanje gre poveljniku gasilske čete g. Mataiču, pa tudi pod-poveljniku in občinskemu podnačelniku g. Tušku, ker sta oba vložila mnogo truda v uresničenje te zamisli. Zato pa smemo upati, da bomo imeli v doglednem času dom, ki bo zadoščal gasilskim potrebam in v katerem bo tudi naš Sokol imel kotiček. Ker bo občina tudi skoro gotovo letos gradila novo občinsko hišo, bomo imeli potemtakem v Prezidu dve novi in važni stavbi. Naposled moramo še omeniti izpremembo v cerkveni občini. Dobili smo novega župnika g. Pret-nerja, ki je služboval prej v Turkih pod Osil-nico. Že njegov prv-i nastop nam je pokazal, da bo gospod župnik res služabnik sv. Cerkve. Takega dušnega pastirja smo si vedno želeli! SELŠKA DOLINA. Tudi v Selški dolini je čedalje večje število onih, ki se zbirajo pod okriljem JNS. Stranka ima v dolini tri organizacije: v Selcih, v Železnikih in v obmejni Sorici. Slednja je polagala pred kratkim obračun svojega delovanja v nabito polni domači dvorani. Občni zbor je otvoril župan g. Anton Grohar in podal besedo tajniku g. Ignaciju Frelihu. Ta je očrtal delo, ki ga je izvršila organizacija v tem letu. Obširno poročilo o zunanjem in o notranjem političnem položaju je podal tajnik sreskega pododbora g. Ivo Berčič. Naglasil je silen porast članstva JNS v državi, nato pa je govoril o raznih zaščitnih uredbah, o delavnosti Male antante, o državni politiki, ki sloni slej ko prej na doslednem izvajanju jugoslovanskega programa, začrtanega v šestojanuarskem razglasu, o ustanovitvi novih strank in o raznih pojavih v dravski bano- neprestanega trpljenja. Bila so leta trdega pripravljanja, hudega premagovanja samega sebe in strogega, skoraj strašnega spokorništva. Vendar pa ni bilo premagovanja samega sebe in spokorništva dovolj. Odločil sem se, da stopim v red svetega Avguština. Zakaj v red tega svetnika? Ni tako zelo mogočen red in — jaz pa se vendar peham za mogočnostjo! Moja mlada duša si prizadeva, da bi napravila voljo močno iii neukrotljivo. Temu namenu je posvečeno moje hudo premagovanje samega sebe, moje zagrizeno spokorništvo. Da bi prišel do mogočnosti, da bi dobil veliko oblast nad dušami, bi bil moral stopiti v red svetega Ignacija. Tudi prečastiti gospod Sebastijan Schvvarz mi je to svetoval, zakaj pod vlado devetega Pija imajo sinovi Loyole oblast v cerkvi. Ta oblast je silna. Vladajo nad kralji in cesarji; vladajo nad papežem, vladajo nad katoliškim vesolj-stvom. In — jaz hočem vladati! Za vladanje sem rojen, vladanje je moj pravi poklic — to je spoznal prečastiti gospod Sebastijan Schvvarz v meni; to čutim v sebi kot tisto temno silo, ki me vodi. Vendar sem postal avguštinec. Šele danes vem, zakaj: šele danes! V samostanu Novi Štifti so avguštinci; samostan Nova Štifta stoji pri Vahrnu; v Vahrnu je Platterjeva domačija. Morda pride kdaj dan ... vini. Povedal je, da dobi škofjeloški okraj v kratkem večji znesek iz bednostnega fonda. H koncu je priporočal, naj bodo v novem odboru požrtvovalni in delavni somišljeniki. Odbor naj se obrača v vseh ozirih na sreski pododbor v Škofji Loki in na poslanca g. Ivana Lončarja. Ko so bile volitve končane, je izpregovoril tajnik škofjeloške organizacije g. Vojteh Debeljak. V svojem nagovoru je želel somišljenikom najlepših uspehov s poudarkom, da bo moral novi odbor posvečati več pozornosti tudi našemu časopisju. Strankini somišljeniki morajo biti poučeni o delu JNS sproti, in zato je potrebno razširjenje našega časopisja. Stanje v Sorici je v tem pogledu nezadovoljivo, medtem ko zasluži sosednji Zali Log vso pohvalo. S trenutkom pristopa v JNS člani ne prevzamejo samo pravic, ampak tudi dolžnosti, ki jih jim nalaga jugoslovanski program. Po obravnavanju mnogih krajevno važnih zadev je g. župan po dveh urah zaključil zbor s toplo zahvalo obema delegatoma, ki sta prispela iz trideset kilometrov oddaljene Škofje Loke. SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Društvo kmečkih fantov in deklet je imelo v nedeljo dne 18. februarja redni občni zbor. Čez petdeset na-vzočnih članov je pozdravil predsednik tovariš Jožko Tomažič in podal pregled društvenega dela v preteklem letu. Sledila so poročila tajnika, blagajnika, knjižničarja m nadzornikov, iz katerih posnemamo, da je društvo v preteklem letu marljivo delovalo. Dramski odsek je pod vodstvom šolskega upravitelja g. Franca Flajša uprizoril šest iger. Dalje smo imeli tri poučna predavanja in druge prireditve. Čisti letni dobiček je znašal 1171 Din 75 p in se je po večini uporabil za ustanovitev lastne knjižnice, ki šteje danes 115 knjig in tri revije. Število rednih članov se je dvignilo na 62, podpornih pa čez 30. Soglasno so bili pri volitvah izvoljeni naslednji tovariši in naslednje tovarišice: predsednik Jožko Tomažič, podpredsednik Franjo Puklavec, tajnik Franc Mlinaric, blagajnik Rudolf Štampar, odborniki: Dušica Kolaričeva, Lojzika Štampar-jeva, Janez Lukman, Tilika Podgorelčeva, Martin Čurin, Franc Zorjan in Franc Šnajdar; namestniki: Nata Zabavnikova, Stanko Vrbančič, Matija Čurin, Lojzika Mlinaričeva in Ivica Ben-sova; nadzornika: Franc Goričan in Kristina Trofenikova. Članarina se je določila za redne člane na 5, za podporne člane na 10 Din letno. V prihodnji sezoni nameravamo prirediti veliko tekmo žanjic in kolesarsko dirko novoustanov- Enajsto^ poglavje. Stran iz Rima, v samostan Novo Štifto, kjer je blizu zeleni, zeleni Vahrn. Potem sem postal duhovnik: «Pater Pavelb Sveti oče mi je poslal svoj posebni blagoslov in moj red pričakuje od mene zelo dosti. Živim v avguštinskem samostanu na Aventi-nu in gledam skozi okno svoje celice na razvaline od Kristove cerkve zalitega, nekoč ves svet vladajočega poganskega Rima. V neizmerno daljavo se širi pred mano polje razvalin poganskega Rima in neomejna je oblast katoliške cerkve. Kakor prej, tako tudi še zdaj zametujem nasilne pripomočke svoje vere; namestu da bi bičal svoje meso, se s svojim mesom borim! Prav tako kakor prej hodim tja dol v groze polno n»esto mrtvecev. Čuden je človek! čedalje ledkeje se me loteva želja, da bi utrnil svojo svetilko in da je ne bi več prižgal, da bi hodil v temi in liodil po neizmernih grobnicah, dokler ne bi zblaznel ali pa se brez moči zgrudil, mrlič med mrliče. Čuden je človek! Navajam se na svojo rjavo kuto in belo vrv; navajam se na tonzuro, ki kazi mojo še zmeraj mlado glavo; navajam se na strogi samostanski red in na vse meništvo, ki mora dušo pripeljati v nebo, telo pa ubija. In navajam se tudi na to, da čedalje bolj poredko vpletam tako lepo doneče, ponosno žensko ime v svoje molitve. Vendar pa je v mojem grobu zakopano z neizbrisnimi črkami, kakor na grobovih prvih Stran 4 «D0M6VTNX> st. 5 ljenega kolesarskega odseka, ki mu načelujeta tovariša Martin in Matija Čurin. SV. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. (Smrtna kosa.) Te dni smo pokopali obče priljubljenega mladeniča čevljarskega mojstra Franca Mira. Star komaj 27 let je podlegel dolgi bolezni, ki jo je prinesel od vojakov. Zdravil se je zaman več mesecev v bolnišnici v Ptuju. Njegova smrt je bridko prizadela ne samo njegove domače, nego ga bomo pogrešali tudi vsi, ki smo ga poznali kot dobrega in vestnega obrtnika. Izpolnila se mu je želja, ki jo je večkrat izrazil, naj umrje prej on kakor njegova bolehna mati, ki mu je v bolezni z nenavadno potrpežljivostjo in ljubeznijo stregla do konca. Zastopniki obrtniške zadruge so mu na zadnji poti na lep način izkazali zadnjo čast, za kar jim bodi izrečena lšl na hvala. Pevci so mu pa ob grobu zapeli pretresljivo žalostinko. Počivaj v miru, dragi France! Preostalim naše sožalje! GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled GOVEJA ŽIVINA. Na mariborskem sejmu 27. februarja so bile za kilogram žive teže nastopne cene: debeli voli 3.30 do 3.75 Din, poldebeli 2.50 do 3 Din, voli za rejo 2.25 do 3 Din, biki za klanje 2.50 do 3.50 Din, krave za klanje, debele. 2 do 3.50 Din, plemenske 1.50 do 2.75 Din, klobasarice 1.50 do 2 Din, molznice in breje 2 do 2.50 Din, mlada živina 3 do 3.75 Din, teleta 5 do 6 Din. Cene mesu so bile: vdovskemu I. 8 do 10 Din, II. 6 do 8 Din, mesu bikov, krav in telic 4 do 6 Din, teletini I. 10 do 15 Din, II. 8 do 10 Din in sveži svinjini 10 do 16 Din za kilogram. "VINO. Vinsko tržišče v dravski banovini še ni v razmahu in so cene še nestalne. Ta mesec so kupci pospravili, odnosno potočili vsa vina, nakupljena že poprej. Kaže, da bo kupčija v prihodnjem mesecu oživela, česar posledica bo tudi porast cen. Zdaj silijo s svojim blagom le mali vinogradniki, ki nujno potrebujejo denar za pomladna opravila in ki jim pomladno pretakanje vina dela preglavice zaradi nezadostne posode. Cene so po kakovosti od 4 do 6 Din za srednja bela in rdeča vina. Izbrana vina pa presegajo te cene. Tu in tam se dobe manjše množine slabšega vina tudi izpod 4 Din. HMELJ. Položaj v Savinjski dolini je v glavnem neizpremenjen. Cene so se nekoliko učvrstile in se plačuje zdaj po 50 do 53 Din za kilogram. Za večje partije prvovrstnega blaga pa se je ponujalo tudi že več. Sejmi 3. marca: Vransko, Oplotnica, Koprivnica, Gornja Ponikva; 5. marca: Petrovče, Unec, Motnik; 6. marca: Mengeš, Murska Sobota, Vrhnika, Ormož, Sv. Peter pod svetimi Gorami. Šentjanž (krški srez); 7. marca: Vitanje, Zalog, Veržej, Ziri; 8. marca: Sodražica, Velika Loka, Pilštanj, Rakitna; 9. marca: Škocijan, Kotoriba, Erezovica; 10. marca: Kapela pri Brežicah, Sv. Jurij ob Taboru, Raka, Dol pri Hrastniku, Spodnja Pol-skava, Hodoš, Smuka, Vuhred, Kostrivnica, Dolcležovje. « Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se prišteje še premija 28.5 %): 1 nizozemski goldinar za 23.09 do 23.20 Din; 1 nemško marko za 13.58 do 13.69 Din; ^ 1 angleški funt šterling za 175 do 176 Din; 1 ameriški dolar za 34.17 do 34.45 Din; 100 francoskih frankov za 226 do 227 Din; 100 češkoslovaških kron za 142 do 143 Din; 100 italijanskih lir za 295 do 297 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 8.95 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 320 Din. Kratke vesti = Letos bo sedem žrebanj vojne škode za dobitke. Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah Vojne škode, ki je stopil 20. februarja v veljavo, se izpremeni amortizacijska in obrestna služba in tudi način žrebanja. Najvažnejša je izprememba, ki jo prinaša novi zakon glede žrebanj. Doslej je bilo vsako leto eno žrebanje, pri katerem je bilo izžrebanih 188 dobitkov za 3.5 milijona dinarjev, odnosno vsako drugo leto za 7 milijonov dinarjev. Odslej pa bodo vsako leto 4 žrebanja, in sicer: 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. de- cembra. Pri vsakem takem žrebanju bo izžrebanih 173 dobitkov za vsoto 1,500.000 dinarjev, skupaj torej 692 dobitkov za 6 milijonov dinarjev, V prehodnih določbah je vrhu tega predpisano, da se bodo letos vršila še tri žrebanja, in sicer 15. februarja, 1. marca in 15. marca. Ta tri žrebanja se bodo vršila namestu žrebanja po starem zakonu, ki bi se moralo vršiti 16. februarja. Pri vseh teh treh žrebanjih bo vsakokrat 279 dobitkov v znesku 2 milijonov dinarjev. = Mešanje slajenega vinskega pridelka z naravnim vinom. Ker so nastali dvomi, s katerimi pogoji smemo mešati slajeni vinski letnik s starino ali s kakim naravnim vinom sploh, je izdalo kmetijsko ministrstvo zadevno pojasnilo, ki ga banska uprava dravske banovine s tem razglasom objavlja: V čl. 17. pravilnika za izvrševanje zakona o vinu je naglašeno, da mešanje raznih yin in noštov ni prepovedano, razen v primerih, ako katero izmed njih ne ustreza predpisom zakona o vinu. Zato je mešanje vina od prirodnega mošta z vinom od mošta, ki je bil oslajen po predpisih zakona o vinu, dovoljeno s pogojem, da taka vinska mešanica po čl. 23. istega pravilnika ne sme imeti bližje označbe «pravo*, «prirodno> in temu slično. Banska uprava pripominja, da velja navedena razlaga za promet z vinom in moštom v državi, pri vinskem pridelku za izvoz pa je treba upoštevati zadevne zakonite določbe, ki »o veljavne v tisti tuji državi, v katero izvažamo. — Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi 5. marca celodnevni kmetijski tečaj. Na tečaju se bodo obravnavala vsa za kmete važna vprašanja, kakor obdelava zemlje, raba hlevskega gnoja, umetnih gnojil in komposta, o semenih in setvi, o plevelih, boleznih in škodljivcih. Tudi se bodo praktično tolmačili in razkazovali kmetijski stroji. Začetek ob 8. zjutraj. Vsi, ki se zanimajo, vljudno vabljenil = Obvestilo banovinske kmetijske šole pri Sv. Juriju ob južni železnici. Banska uprava želi, torek, četrtek in sobota. Zavod želi, da si kmetovalce kmetijska posvetovalna služba ter da se določijo v ta namen v tednu prvenstveno dnevi torek, četrtek in sobota. aZvod želi, da si kmetovalci ogledajo večkrat naprave in delo na zavodu za primerjanje in razumno posnemanje. Uslužbenci na zavodu bodo rade volje dajali potrebna pojasnila. V korist vseh je pa že zaradi boljše izrabe časa, da se v prvi vrsti uporabljajo ti dnevi, v katerih je na zavodu v ta namen vedno kdo na razpolago. Posebno primerno je, če pride več za- krvavih prič in mučencev zaklanega božjega jagnjeta in simbolične ribe. Moji redovni bratje me ne ljubijo. To mi ni mar. Tako in tako me nihče ne sme ljubiti in nočem, da bi me kdo ljubil. Niti pes se mi ne sme približati, da bi mi lizal roko! Tudi če me Bog ne bi ljubil, mi ne bi bilo hudo. Moja zaobljuba me je preklela v najhujšo vseh samot in najhujša vseh samot je tista, ko človeka noben človek ne ljubi. Sploh nobeno živo bitje, zato bi tudi psa odgnal, če bi prišel, da bi mi roko lizal. Sam hočem biti! Moji redovni bratje se me plaše. To mi je prav. Njihova plašnost jih zadržuje, da se čutijo meni enake — brez razločka, kakor bi morali biti vsi. Zakaj vse nas pokriva rjava kuta, pre-pasana z belo vrvjo; vsi smo zaznamenovani z držo in hojo! s tonzuro, obrazom in pogledom ... Ne, v tem se že ne razlikujem od vseh! Po hoji in drži, po obrazu in poglsdu jim Še nisem postal enak in tudi še zmeraj nisem zaznameno-vanec. Še zmeraj mi ni žal, da sem postal ponižen avguštinec, čeprav čutim v sebi še zmeraj ponosno dušo in čeprav so sinovi velikega cerkvenega očeta med najnižjimi služabniki Gospodovimi; prav v tej siromašnosti lahko pokažemo, kako mogočni smo. * O svojem očetu le redkokdaj kaj slišim; starec je postal. Grad Enna prav gotovo čedalje bolj razpada. Ko bo moj oče zapustil svet, bo dobil grad Enna novega gospodarja, ki — mu ne bo Rok ime. Moj gospod brat bo zasnubil bogato nevesto. Potem bo lahko nastala iz razvalin nova lepota in jaz bom lahko postal kaplan na gradu Enni. , Dom! Dom! Da bi še enkrat slišal na Plosi petje divjega petelina; da bi še enkrat v schalde^skem potoku lovil ribe; da bi prišel še enkrat na Platterjevo domačijo. Judita Platterjeva prečastitemu gospodu ne bo poljubila roke. O njej ne slišim ničesar — prav ničesar! Zdaj mora biti že lepo, razcvetelo dekle; oziroma čudovita ženska. Nedvomno so jo že mnogi snubili. Kdo izmed mnogih jo je vzel za ženo? Kraljevski mož mora biti z vladarskim duhom. Toda njenega vse eno ne bo ponižal. To bi zmogel le en sam človek na zemlji. Ali je svojemu zakonskemu možu kaj povedala o mladem gospodu Roku? Kaj? Da je imela mladega gospoda Roka rada, kakor nikogar drugega na svetu; in da je mladi gospod Rok edini, ki ga more Judita rada imeti, edini, ki je njen, kakor rožni vrt v Schlernu... Bog ve, ali je povedala svojemu zakonskemu možu, ki se mu je pustila poljubiti na ustnice, da se je z mladim gospodom Rokom vozila po Eisackovih valovih malone v smrt in da bi bila zdaj do smrti združena, če ne bi bil moral iti on v Rim. Toda mladi gospod Rok je ostal v Rimu, v Rimu je postal pater Pavel in Judita Platterjeva je vzela drugega za moža. Pomagaj Bog, moji duhovniški duši! Ob svetem velikonočnem času se je zgodilo, da sem se odločil za velik sklep. Superiorju se bom izpovedal, da človeka v sebi še zmeraj nise.n premagal, da ta človek v meni še zmeraj ne neha kričati za tem, kar je v meni še od tega sveta. Izpovedal se bom svojemu predstojniku, da umiram od hrepenenja in domo-tožja. Domotožje! Še celo v svojih najbolj čioveških urah ne pustim, da bi mi ušla ta beseda. V prvem glasu jo zadušim. Domotožje! Bolečina je kakor mučenje. Svoje matere dušo sem rešil iz vic in svojo lastno dušo obsodil na trpljenje, ki so v primeri z njim vsi peklenski plameni pomladanska sapica. Domotožje! Mi Tirolci zaradi njega umiramo. Da bi videl spet valove divjega Eisacka; da bi spet čul, kako šume v Briksenški dolini kostanji; da bi videl s prizidka Ennskega gradu, kako za-gore vrhovi Dolomitov v večernem ognju; da bi vdihaval zrak domovine in hodil spet po poti, ki vodi k stari graščini ob vhodu v Schaldersko dolino ... Gospod, Gospod, ali je na svetu še mogoča taka slast? (Dalja prihodnjič.) J ■»*••..----- - . - —z—_-*.- «DOMOVINA» št. 9 nimancev skupaj, morda organizirano od kakega strokovnega društva. Enako velja tudi za gospodinje, ki si lahko poleg gospodarskega obrata ogledajo tudi kmetijsko gospodinjsko šolo in dobe tam zaželene nasvete. = Zimski kmetijski tečaj v Krizah na Gorenjskem je bil zaključen 17. m. m. Povprečna udeležba je znašala 90oseb, povečini mlajših posetnikov, kmečkih fantov in deklet, ki so posečali predavanja od začetka do konca. Tečaj je zaključil z rodoljubnim nagovorom sreski načelnik dr Ogrin. Vodstvo tečaja je bilo v rokah sreskega kmetijskega referenta Sustiča. Poleg njega so sodelovali še sreski načelnik dr. Ogrin, pomočnik sreskega kmetijskega referenta Martelanca, šolski upravitelj Baltasar in veterinar Bedenk. Da je tečaj tako dobro uspel, gre zasluga tudi krajevnim či-niteljem občin tržiškega kota, posebno pa kriškemu županu Kuharju in načelniku kovorske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva Zupana. DOMAČE NOVOSTI * Ban na dopustu. Ban g. dr. Marušič je nastopil tritedenski dopust. Za časa odsotnosti ga bo zastopal njegovo pomočnik g. dr. Pirkmajer. * Občinska organizacija JNS z^ IV. mestni okraj v Mariboru je imela 31. januarja lepo obiskani letni občni zbor, na katerem je poročal narodni poslanec g. dr. Pivko o političnem položaju. Govorila sta med drugimi tudi mestni župan g. dr. Lipold in občinski svetnik g. Tupej. Pri volitvah je bil dosedanji odbor izpopolnjen in je bil za predsednika izvoljen učitelj gosp. Franjo Golež, ker je dosedanji zaslužni predsednik gospod Izidor Benko zaradi prezaposlenosti ponovno izvolitev odklonil. Novoizvoljeni predsednik je prevzel predsedstvo zbora, se zahvalil za izkazano zaupanje ter izjavil, da bo storil, kar bo v njegovih močeh, da bo organizacija lepo napredovala. Ze nekaj dni po občnem zboru se je sestal odbor k prvi seji, na kateri se je lotil po-globitvenega dela. Organizacija šteje zdaj 146 članov. Sklenjena je bila med drugim tudi resolucija za ukinjenje odtegovanja kuluka državnim uslužbencem in upokojencem. * Podaljš?nje roka za zamenjavo starih bankovcev. Finančni minister je odredil, da se podaljša do 31. marca rok za zamenjavo iz p»o- Soteščanr 7 Dedinja grajskih zakladov cTedaj bom govorila*, se je delala, kakor da ji je neprijetno pripovedovati. «Matilda vam še najbrž ni pokazala prave slike svojega življenja .. .> «Vem samo toliko, da grofica ni srečna v zakonu.. .> «To ni dovolj, vaša knežja milost. Izvedela sem nekaj drugega, o čemer bi najrajši molčala ...» «Zakaj, milostiva? Pokažite mi svojo vdanost in zvestobo.* cRanila bom vaše zlato srce... Zato se upiram .. .> «Morda kneza.. .* je uganila bolnica. Plemkinja je kljubujoče molčala. «Torej knez in grofica Matilda...* je zanimalo kneginjo Ano. cNjuna mladost je potekla v prepovedani ljubezni... Toda nade se jima niso uresničile...* «Taki primeri niso redki*, jo je zavrnila bolnica. cJulijan se je moral poročiti z nevesto iz knežje rodovine, ali pa se odpovedati prestolu. Poprej je bilo seveda treba razdreti prejšnjo meta vzetih bankovcev, in sicer po 50 Din z datumom 1. avgusta leta 1914., po 20 Din z datumom 5. januarja leta 1905. in po 10 Din z datumom 2. januarja leta 1903. Rok ne ba več podaljšan. * Regulacija Savinje odobrena. Minister za gradbe g. dr. Srkulj je na ponovno posredovanje ministra g. dr. Kramerja podpisal odlok, s katerim se odobrava načrt za regulacijo Savinje in njenih pritokov, kakor ga je predložila banska uprava, s skupnim pregledanim proračunom v višini 32,878.000 Din. Rešitev in odobritev načrtov za nove železniške nasipe, odstranitev dveh železniških mostov in preureditev železniške proge in postaje v Celju s proračunom v višini 13,196.000 Din izdatkov bo izdalo pristojno ministrstvo za promet v najkrajšem času. Istočasno je bilo odrejeno banski upravi v Ljubljani, naj takoj izdela podrone načrte vseh regulacijskih del v okviru finančnih možnosti, določenih v proračunu, in ustanovi vodne zadruge za izvršitev in vzdrževanje regulacije. * Javna dela v ptujskem s^czu. V Ptuju se je vršila v mestni posvetovalnici seja odbora za javna dela pod predsedstvom sreskega načelnika dr. Bratine. Prišli so zastopniki vseh 28 občin. Sreski načelnik je pozdravil narodnega poslanca Petovarja, mestnega župana in načelnika sreskega cestnega odbora Jeršeta, banovinska svetnika dr. Senčarja in Šolarja kakor tudi vse ostale zastopnike občin. Odbor je po vsestranskem stvarnem razmotrivanju sestavil načrt javnih del, ki pridejo v poštev pri razdelitvi podpor. V imenu ptujske občine se je zelo toplo zavzel mestni župan g. Jerše za ureditev zbiralnega kanala in regulacije Grajene. Za mezde se je določil po predlogu g. župana znesek 200.000 Din, vse ostalo, zlasti material, pa prispeva mestna občina. Dalje je odbor soglasno sklenil, naj se Izvršijo in dovršijo naslednje cestne gradbe: Leskovec-Nova cerkev (150.000 Din), Zavrč-Turški vrh (50.000 dinarjev), Stanovno-Lešnica (120.000 Din), Lasigov-ci-Polenšak (50.000 Din), Majšperk-Naraplje-Ze-tale (150.000 Din), Obrež-Šalovci (80.000 Din), Ivanjkovci-Lahonci (20.000 Din), Šikole-Cirkov-ce-Sv. Lovrenc-Št. Vid (50.000 Din), Ključarovci-Vičanci (60.000 Din). Za mezde pri popravilu mostov v Lancovi vasi in Tržcu se bo izdalo 20.000 Din. Za cesto Savci-Rucmanci (50.000 Din), za razširitev občinske ceste Sv. Urban (30.000 dinarjev) in za občino Gorišnico 50.000 Din. Skupno je predvidevan za izvršitev tega načrta znesek j ljubezen. Bilo je tem huje, ker so se že kazale posledica lahkomiselne mladosti.. .* «Ali je to resnica?* je vprašala kneginja skoro brez sape. cMatilda je povila kmalu po njegovi poroki krepkega dečka. Za Mi'ana so ga krstili. Ali še ne veste, da ima grofica doraslega nezakonskega sina?» «To mi je povedala sama. Ni mi pa še omenila imena njegovega očeta. Odkod ta zahrbtnost, ta ledena nezaupljivost?* Kneginja je omahnila na blazino. Hinavka je izvojevala zmago, po zamišljenem načrtu. Uničila je nevarno dvornico ter si ugladi-la pot do knežjega prestola. Na dvoru je zanetila prepir in sovraštvo. Kar je hotela, to je tudi gladko dosegla. Ni ji bilo za to, da bi stregla bolnici, marveč za priložnost, da bi napravila zmešnjavo. Vstala je ponosno kot nepremagljiva zmagovalka. «Kneginja spi!* je poklicala strežnico. cNikar je ne dramite!* 13. Dvorni zdravnik Valerij je preiskal zastrupljeno tekočino in o izidu poročal knezu, kakor mu je bilo naročeno. «Sreča, da je kneginja zaužila samo nekaj kapljic*, je dostavil važno. «Ako bi bila izpraznila čašo, bi bila morala smrt takoj nastopiti.* = Stran 5 :-■■• « 1,150.000 Din. Načrt se bo seveda izvršil, kolikor bo sredstev iz fonda na razpolago. Za delegata za banovinski odbor je bil soglasno izvoljen narodni poslanec gosp. Lovro Petovar. Banovinski svetnik dr. Senčar je še prosil narodnega poslanca, naj skupno z drugimi poslanci podpre stremljenje banske uprave, da prevzame važnejše banovinske ceste država v svojo upravo. Nadalje je podal obširno poročilo o zasedanju banoviuskega sveta, zlasti še o nameravanem razširjenju električnega omrežja v banovini; priporočil je navzočnim zastopnikom občin, naj že zdaj razmišljajo o tem važnem vprašanju, ki je zlasti za ptujski srez velikega pomena. — Seja odbora za javna dela je potekla stvarno in složno. Upoštevala so se res najnujnejša dela, in to zlasti v onih krajih, kjer je dosti brezposelnih in siromašnega ljudstva. To so zlasti naše Haloze in viničarski kraji v Slovenskih goricah. * Gasilcem. Izvajanje novega gasilskega zakona se je začelo postopno izvajati v vseh gasilskih edinicah; tako tudi pri vrhovni upravi Gasilske zveze v Beogradu. Od 24. do 26. januarja se je vršila prva seja vrhovne gasilske uprave, ki je začela podrobno delo; v prvi vrsti se je ba-vila s posameznimi pravilniki k novemu zakonu. Na prvi seji so se odobrili med drugim tudi predpisi o potnih stroških in o ustrojstvu zvezne pisarne in se je uredilo vprašanje gasilskih dohodkov in fondov, posebno 3odstotnega dosedanjega gasilskega prispevka po zavarovancih. V začetku marca bo druga redna seja vrhovne uprave, na kateri se bo razpravljalo po nalogu ministrstva za telesno vzgojo predvsem o predpisih glede enotne gasilske uniforme, strokovnih izpitov, tečajev, gasilske službe in pisarniškega in blagajniškega poslovanja pri četi, župi in zajednici. Na seji od 24. do 26. januarja sta se iz članov zvezne uprave konstituirala dva stalna odseka: pravno-admini« strativni in tehnično-obrambni. O obeh odsekih je zastopana dravska banovina. Dalje se je sklenilo proglasiti 15. julij za vsedržavni gasilski praznik. Za primer, da pade 15. julij na delavnik, se praznuje praznik na nedeljo po 15. juliju. Letos bo 15. julij na nedeljo in bi bilo želeti, da se prvi gasilski praznik po gasilski preosnovi proslavi nad vse častno. Vrhovna uprava je sklenila tudi, da se izvrši vpis Gasilske zveze v Vseslovansko gasilsko zvezo v Pragi in v Mednarodni tehnični komitet v Parizu. Upam, da se je poleglo razburjenje pri poedinih četah, ki je nastalo ob priliki zadnjih skupščin, posebno pri polaganju moralne cStrašnob Knez se je prestrašil, a se je spet hitro pomiril. «Ali ste o tem komu že kaj omenili?* je vprašal zdravnika. cNikomur še nisem črhnil besedice.. .* «Prav. Tako bomo storilca laže poiskali. Zlo* čin ne sme ostati brez kazni. Ali je kneginja že ozdravela?* «Upam, da bo skoro okrevala. Potrudil se bom, da ne bo kake posledice.* «Za vaš trud sem vam neizmerno hvaleženj Ali bi jo smel obiskati?* Knez je odšel z zdravnikom v njeno sobo. Kneginja ni hotela govoriti. Obrnila se je proS od njega. Usodno razkritje je delovalo huje ko zastrupljena tekočina. Julijan je ni hotel vznemirjati. Pokoril se je zdravniku, ki je menil, da je mir najboljše zdravilo. Boinica se mu je zasmilila,, ni je mogel na-* dlegovati. Odšel je s trudnimi koraki. Vest mu je očitala, da je prelomil zakonsko zvestobo. Z Matildo je sklenil temeljito obračunati. Poprej je hotel govoriti z grofom, njenim soprogom. A služabnik ga ni mogel najti, da bi mu sporočil knezovo željo. Nihče ni vedel, kam se je odpravil. Grof Jerman je bil prepričan, da so njegovo soprogo krivično obdolžili. Poiskati je hotel zadoščenja. Pomeniti se je moral z dedinjo grajskih zakladov. Ves razpaljen od jeze je potrkal na njena vrata. Ker se ni nihče oglasil, j a vstopil brez do- moženje dobila občina, in so zato zahtevali uničenje oporoke. Šele zdaj po desetih letih je sodišče priznalo Milni polno pravico do dediščine. Vprašanje je, kaj bo občina napravila s tolikim premoženjem. * Smrt najstarejše Trboveljčanke. Te dni je umrla je v 92. letu Krevlova Marija iz Svinega nad Trbovljami. Poslednja leta je bila že skoro čisto gluha in slepa. Naj počiva v miru! * 108 let star Srb. V Rakovici pri Beogradu živi stari Abram Rankovič, ki ob cesti na Avalo pase ovce. Ta mož je te dni dopolnil 108 let. Starec je še vedno precej krepak in je ves dan na polju. Pravi pa, da pogreša tobaka. * Ponarejeni 2Gdinarski kovanci so se spet pojavili v Ptuju. Kovanci so izdelani iz svinca in jih je takoj spoznati od pravih. * Velik požar v Okonini. Prijazno vas Okonino pri Rečici ob Savinji je zadela 21. t. m. silna nesreča. Okrog poldneva je sredi vasi nenadno nastal ogenj, ki se je zaradi vetra z bliskovito naglico razširil na sosednja poslopja in v kratkem zajel deset zgradb, tudi cerkev in župnišče. Visoki ognjeni jeziki in oblaki dima so bili vidni daleč po dolini. V Okonino je kmalu prihitelo deset gasilnih društev s šestimi motornimi in tremi ročnimi brizgalnami. Gasilcem se je po hudi borbi z ognjem posrečilo omejiti požar in preprečiti nesrečo, ki je grozila vsej vasi. Do večera je bil ogenj v glavjiem zadušen. Pogled na Okonino je pretresljiv. Pogorelo je deset hiš, med njimi znamenita cerkev s štirimi stolpi. Živino so ljudje rešili, Ie dva prašiča sta zgorela. Škodo, ki jo je povzročil požar, cenijo nad milijon dinarjev, ki seveda ni krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal v nekem dimniku, v katerem so se vnele saje. Žalostna novica o požaru v Okonini je izzvala v vsej Gornji Savinjski dolini sočuvstvovanje z nesrečnimi pogorelci. « * Za zdravljenje vsakovrstnih ran, krast, lisa ja, čirov kakor tudi drugih kožnih bolezni in poškodb priporoča nešteto zdravnikov «Titonin», ki varuje pred nalezljivostmi, ustavlja krvavitve in kar najhitreje celi rane. Steklenica v lekarnah 20 Din. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 16 pošlje na zahtevo brezplačno Fiton, d. z o. j. v Zagrebu 1-78. * Nenavaden beg iz življenja. Studenčane pri Mariboru je pred kratkim razburil tragičen dogodek, ki se je odigral na Aleksandrovi cesti v stanovanju železničarja Simona Berjaka. Le-ta je bil zadnje čase zelo potrt in se je neki dan spri s svojo ženo. V prepiru jo je udaril s kladivom po glavi, nakar je žena hudo zakričala in zbežala iz hiše. Bezjak je bil prepričan, da je ženo ubil in da je postal zločinec. V tej zmedenosti je poiskal vrv, jo privezal na tečaj pri vratih in se obesil. Žena je prišla šele zvečer domov in prestrašena opazila, da je v hiši vse tiho in da so vrata zaklenjena. Poklicala je na pomoč orožnike, ki so s silo odprli vrata in našli Bezjaka obešenega. Nesrečnik je bil star 59 let in je bil zaposlen v delavnicah državnih železnic na koroški postaji. Njegova smrt je zbudila pri vseh, ki so ga poznali, veliko sočustvovanje. Nevarnost prehodne dobe. Vsaka prehodna doba je nevarna, a zlasti prehodna doba deklic v dekleta in dečkov v mladeniče. Vsaka prehodna doba je nevarna in v zvezi s tem, posebno pa je nevarna prehodna doba deklic v dekleta (doba pubertete). Pri deklicah nastanejo v dobi od 12 do 17 let temeljite izpremembe, ki označu jejo prehod v deklištvo. Ta prehodna doba je karakterizirana s pojavo izgube krvi. Tako deklice začno, ako niso v polni fizični n.ooi in posebno močne konstituci je, slabeti, izgubljati veselje do dela, trpe na glavobolu in v mnogih primerih shujšajo, a slabokrvnost, ki je posledica, vtlra pot tudi mnogim drugim boleznim. Deklicam je treba v nadomestilo dajati za izgubljeno kri in slabo kri taka sredstva, ki vsebujejo železo kot najvarnejšo sestavino krvi. Sredstvo, ki krvi nadomešča železo, znano vsem zdravnikom, preizkušeno z u°pebom od sto tisočev oseb. je cEner-gin> za krepitev krvi, živcev in teka. Dolžnost vsakega roditfljar: je torej, da da dekletom in dečkom med 12 in 17 leti, ko so v razvoju, oziroma v dobi pubertete, in ko morajo imeti najbolj jako in zdravo i kri, dnevno 2 do 5 žličice «Energina», žele/natega ! vina. «Energin» se dobiva v vseh lekarnah v zaprtih originalnih steklenicah po pol litra. Ena ste-; klenica «Energina» stane Din 35-—. Po pošti ga razpošilja: Laboratorij «Algas, SuSak. 3 velike steklenice «Energina» Din 110'—, 6 steklenic Din 220'—, 12 steklenic Din 440"— in dve steklenici zastonj. — Reg. S. br. 4787/32. * Na zabavah uživajo Samo zdravi ljudje. Najmanjši prehlad kakor tudi najlažji glavobol ali zobobol pokvarijo človeku vsako zabavo. Če se hočete tega obvarovati, vzemite pri najmanjšem občutku navedenih bolečin eno ali dve tableti Aspirina in takoj vam bo bolje. * Obupno dejanje rudniškega upokojenca. Te dni so v zagorsko mrtvašnico pripeljali 6C-letne- : {'ga vdovca, rudniškega upokojenca Ivana Šenico, ki se je obesil pri poti ob Savi blizu Potiorekove I graščine. Pokojnik, ki je bil po rodu iz Planine j pri Sevnici in pristojen v občino Jurklošter, je i stanoval zdaj v Bevškeni pri Zagorju in živel ob obveze nesebičnega in požrtvovalnega dela (prisege). Želeti bi bilo, da se v gasilstvu prvega delovnega leta preosnove iidčne res pravo smotrno delo za čimprejšnjo dosego onega velikega smotra, ki ga predvsem določa novi gasilski zakon. Naša dolžnost je, tovariši, da roko v roki v četah, župi, zajednici in vrhovni upravi delamo kot pravi gasilci Jugosloveni na obrambi naših posameznih domov kakor tudi na obrambi našega celotnega krova majke Jugoslavije. — Franjo Bule, član zveze in predsednik čete v Mirni. * Odkritje spominske plošče bratom Ipavcem v Št. Juriju ob južni železnici. Ipavčeva pevska župa pripravlja slavlje, da se postavi trajni spomenik našim zaslužnim skladateljem, bratom Ipavcem, ki so s pesmijo prvi vzbujali narodno ■zavest zlasti na bivšem Štajerskem. Njihove pesmi so postale last ne le Slovencev, ampak tudi Hrvatov in Srbov. Da se tem nožem vsaj nekoliko oddolžimo in počastimo njihov spomin, si je župa ob ustanovitvi nadela po njih tudi ime. Letos pa namerava odkriti krasno spominsko ploščo na njihovi rojstni hiši v Št. Juriju ob južni železnici, in sicer 13. maja dopoldne. To odkritje pa ni samo zadeva Ipavčeve župe, marveč vse naše narodne javnosti in mora postati narodna manifestacija. Slavnost bo zahtevala poleg drugega dela tudi precej sredstev, zlasti za nabavo plošče in za kritje ostalih s tem spojenih stroškov. Ker pa župa, žal, ne razpolaga s takimi sredstvi, se obrača na našo javnost, zlasti pa na premožnejše ljudi, da ji s primernimi prispevki pripomorejo, da se ta svečanost izvrši čim dostojneje. Prispevke zbira Ipavčeva župa JPS v Mariboru, če se je posrečilo pred dvema letoma Hubadovi pevski župi v Ljubljani, da je odkrila spominski plošči Davorinu Jenku in Miroslavu Vilharju, upamo, da se bo tudi nam. S tem slavjem bo spojena tudi proslava 401etnice Celjskega pevskega društva, ko se bo 12. maja zvečer vršil njegov jubilejni koncert v Celju in bo 13. moja popoldne v okviru te proslave koncert Ipavčeve župe v Celju, r- Ipavčeva pevska župa JPS v Mariboru. * Srečna občina. Občina Milna na otoku Braču se pač lahko prišteva med srečne občine, zakaj postala je dedinja ogromnega premoženja 30 milijonov chilskih peset. Za dediščino so se tožarili polnih deset let in šele sedaj je prizivno sodišče v Iquiqueu v Chielu izreklo dokončno besedo. Dobrotnik, ki je zapustil ves svoj imetek Milni, je bil Ivan Sarg, po rodu domačin. Razumljivo je, da sorodnikom ni bilo po godu, da bo vse pre- voljenja. Plemkinja je sedela v naslonjalu. Vedela je, da bo grmelo. «Kdo vam je dovolil ?» ga je ustavila med vrati. «Obračunaia bova», se je zadri v odgovor. ; «Kdo vam je to natvezil?» se mu je posme-hovala. «Vi ste obrekovali grofico, da je zastrupila kneginjo.. «Kar je resnica, ni obrekovanjem, mu je odgovorila brez bojazni. «Posrečilo se mi je razkriti nočno prikazen ... Vprašajte stražo, kdo , je bila tista beia žena .. «Mar je bila grofica? Kdo naj to verjame?* «Tisti, ki jo je videl pred spalnico kneginje Ane...» «To je bolna domišljija. Prekličite, kar ste 'govorili!* Dvornica se je glasno zakrohotala. Potem je modrovala preudarno: «Vi še ne pozn^tp skrivnosti knežjega dvora... Ker ste poštenjak od nog do glave, zato ne mislita o nikomer nič slabega. Drugi pa delajo nasprotno .. » «Nehajte!» jo je ustavil. Kratko poročilo je delovalo uničujoče. Grof Jerman ni smel dvomiti; zvijacnica se je sklicevala na dvorno stražo. «Zakaj naj bi bila Matilda to storila?» ji grof še vedno ni mogel verjeti. «Temu so krive tiste tajne razmere.. «Kakšne?» Grofu se je razburjenje čudovito ohladilo. «Povejte mi odkrito, ali ljubite svojo ženo.» «Nič manj, kakor sem jo ljubil pred leti, ko sva se poročila ...» «Vidite, zaradi tega vas pomilujem ...» «Ne igrajte se z ognjem! Matilda bo na vaša namigovanja krepko odgovorila...> «Ali sploh še verjamete svoji soprogi?^ je omenila zaničljivo. «Zakaj pa ne?» se mu je skoro užalilo. . «Zato, ker vas je varala v ljubezni... Ker vas ni nikdar ljubila ,. Gror jo je zagovarjal: čMatilda je r^ nekoliko trda, a je vzlic temu dobra d'iša ...» «Slepi ste, slepi, gospod grof! Varati slepca res ni umetnost.. «Vi se upate trditi.. .> je porasel grof Jerman. «Da je grofica ljubila kneza Julijana, ki je vračal strastno njeno ljubezen ... Brez moči in volje je stal grof Jerman pred vragom v podobi hudobne ženske, ki je vedno in vedno zmagovala. «In vi niste vedeli tega?» se mu je režala v obraz. «Samo vi in pa kneginja Ana sta bila tujca na domačem dvoru ...» «Naprejb Grof je hotel izvedeti do konca. «Tista ljubezen še ni ugasnila in tli ko žerjavica pod pepelom», je trdila razdiralks srečnega zakona. Grof si je obrisal znojno čelo. «Resnica je tako jasna in očitna, da jo lahko otipate z rckami», je nadaljevala v za v-Mi zmage. «Vprašajte grofico, kje ie njen sin Milan in kdo je njegov oče. Ako vam ne bo odgovorila, ji recite: ,Mati mu je grofica Matilda in knez Julijan je njegov oče .. .'> Jerman je planil pokoncu kot obstrelj^na zver. Odšel je brez slovesa, kakor je bil prišel brez pozdrava. Plemkinja je bila vesela svojega vražjega dela. Poznala je grofa in njegovo strahovito jezo. «Ustrelil jo bo,» se je veselila njene smrti, «a jaz bom gospodovala^ 14. Dogodki na Petrinjali so bili naznanjeni pristojnemu sodišču. Sodnik, ki je vodil preiskavo proti Buncu, grajskemu oskrbniku, je bil pozvan na dvor pred deželnega kneza, ki mu je podelil častno odlikovanje. To je bil nekak uvod v zadevo, katero mu je nameraval izročiti. Razložil mu je, kako je obolela kneginja in kdo je osumljen zastrupljenja. Sodnika je čakalo neprijetno delo. Grof Jerman in njegova soproga sta mu bila dobra znanca. Vendar je zadušil svoje pomisleke in prosil nadaljnjih ukrepov. siromašni pokojnini. Pred približno 25 leti je bil v Trbovljah, kjer je izvrševal nekaj časa mesarsko obrt, nato pa je dobil zaposlitev pri rudniškem prevzemniku Šuligoju in nazadnje pri rudniku kot preddelavec, kjer je bil upokojen. Dan pred tem je prišel v neko gostilno v Šklendrovcu in izpil dve osminki žganja. Tožil je o hudih časih in menil, da se boljši najbrže kmalu ne povrnejo. Na potu proti domu je pa končal v obupu življenje. Obesil se je na tenko vrvico od sladkorja. Kakor pripovedujejo, so ga doma že dvakrat rešili take smrti. * Požar pri Št. Rupertu. Nedavno je začelo goreti pri Jožefu Možini v Dragi. Zgoreli so mu gospodarsko poslopje, vse gospodarsko orodje, vozovi in klaja. Škode ima do 20.000 Din. Kdo je zažgal, se še ne ve. Orožniki so pridno na delu in so požigalcu baje že na sledu. Aretirana sta bila dva fanta, ki sta osumljena požiga. * Huda nesreča. V Radomlju pri Domžalah se je hudo ponesrečil 261etni posestnik France Žabnikar. Peljal ie poln voz gnoja na njivo in ko .ie privozil na klanec, so mu nenadno odpovedale zavore. Konja sta začela teči, a Žabnikar ju je hotel zadržati. Padel je pa pod konja, ki sta ga pomandrala, nato je šel pa še voz čezenj Nevarno poškodovanega so prepeljali v Ljubljano v bolnišnico. * Snežni plaz s strehe |e nevarno pobil moža. Južno vreme ie pomehčalo zmrzli in poledeneli sneg na strehah, da je pričel drčati na tla. Do resne nesreče je prišlo na Jahačevem dvorišču v Kranju. Tam je 33!etni posestnik Ciril Finžgarl z Bistrice pri Podhrezju prav spravljal voz, s! katerim se je pripeljal v Kranj na sejem, ko se je j z Andrašičeve strehe usul nanj plaz zmrzlega; snega in ledu, pomešanega z opeko. Sneg je bil tako težak, da je pri vozu zlomil lestvo, Fin-žgarja pa je pokopal pod seboj, da je padel pod voz. Hitro so mu priskočili na pomoč in ga izvlekli izpod snega. Spravili so ga k zdravniku dr. Novoseljskemu. Ta je ponesrečenca pregledal in ugotovil hud pretres možganov. Posledice se bodo pokazale šele v nekaj dneh. V ustih .ma orrajanih več zob. Zdravnik je nasvetoval, naj Finžgarja, ki leži začasno v mestu pri svojem bratu, spravijo v bolnišnico. Ako bi ta plaz podrl otroka, bi ga na mestu ubil. * Smrtna nesreča se je zgodila v soboto v Racah. Njena žrtev je Sletni gostilničarjev sin Jožko Falež. Gostilničar je bil v soboto dopc ldne I po opravkih v Mariboru in se je s popoldanskim j osebnim vlakom vrnil domov. Nasproti sta mu hitela njegova otroka, 51etna Micika in Sletni Jožko. Vedela sta, s katerim vlakom prihaja oče, in sta mu šla naproti. Pot ju je vodila preko železniškega tira, a nesreča je hotela, da je prav v tem trenutku pridrvel vlak. Otroka sta se drvečega vlaka tako prestrašila, da sta obstala pri tiru kakor okamenela. Lokomotiva je oba podrla na tla. Fantku je pri padcu počila lobanja in je bil takoj mrtev, deklica pa je obležala nezavestna s krvavečo rano na glavi in hudimi notranjimi poškodbami. Na kraju nesreče se je takoj zbralo mnogo ljudi, med njimi je bil tudi nesrečni oče, ki je mrtvega sinčka prenesel domov, a ranjeno hčerkico so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico. * Hudo se je ponesrečil te dni v kisovškem rudniku rudar Karel Drnovšek. Prepozno se je umaknil v izogibališče in tako ga je motor, ki je pripeljal mimo vozičke, zgrabil v ozkem rovu in mu razmesaril ves obraz. Zdaj leži v rudniški bolnišnici. «Alga» za masažo pri revrriatizmu, ishiasu, kost- 1 nili boleznih, zbadanju in trganju v mišicah Na dlan roke zli jte nekoliko «Alge», z namočeno dlanjo , drgnite vzdolž mišic tisti del telesa, kjer čutite bolečine. Ko se dlan ogreje in posuši, jo namočite znova in spet drgnite. To ponavljajte večkrat, potem ovijte nadrgnjeni del telesa z volneno krpo ali rutico. Masirati je treba dvakrat do trikrat na dan, a po potrebi tudi večkrat. ?e po prvem vdrgavanju boste opazili prijetfio počut je in ola jšanje bolečin, i Kadar čutite tudi najmanjše nerazpoloženje in trganje, nadrgnite telo z «Algo», ker je to lahko začetek hudega obolenja, ki se mu morete izogniti z malo «Alge». «Alga» se dobiva v vseh lekarnah, j drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ena stekle- i niča 14 Din. * Kozolec in hlev sta zgorela. Nedavno je bil požar pri Zakonjšku, v soboto popold.ie pa je začelo goreti v Zavinah pri Drganu, zdaj Klanči-šarju, po domače Solaku. Domačija je na samotnem bregu, skrita očem, »H ni nihče pravočasno opazil požara, ker so bili domači v gozdu pri na-! pravljenju drv. Goreti je moralo začeti že okrog I 14. ure. Vnel se je najprej kozolec in nato hlev,' Domači so rešili živino. Bril je močan veter k sreči od hiše proč. Gasilci so našli že samo pogo- j rišče. Ker je potok globoko v dolini in. so bile | cevi prekratke, ni bilo misliti na gašenje. Vzrok je tudi tu trenutno neznan. Škoda js velika, ker je poškodovan tudi vitel j. * Požar v Radečah. V eni zadnjih noči je na-; stal na nepojasnjen način v Radečah v delavnici mizarja Viktorja Urankarja požar, ki bi bil lahko postal nevaren za polovico mesta. Takoj, ko se je znslišal plat zvona, je bilo gasilstvo na mestu. Mizarju Urankarju je zgorelo vse, kar je imel v; delavnici in v skladišču. Bil pa je za majhno vsoto' zavarovan. * Smrtna nesreča. Te dni se je v Podgori pri, Št. Vidu nad Ljubljano pripetila huda avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal 28!etni delavec Jože Hočevar, doma iz Čužne vasi pri Trebelnem, stanujoč v Ljubljani. V Št. Vidu opravlja ljubljansko gradbeno podjetje Cililar neka dela, pri katerih je bil zaposlen tudi Hočevar. Malo pred) 12. uro je privozil skozi Podgcro tržiški avtobus iz Ljubljane. Šofer nekega avtomobila je hotel prehiteti ta avtobus, ni pa opazil, da pelje Hoče-; var pred avtobusom na dvekolesnem vozičku neke gare. Avto je res prehitel avtobus, toda zadel je v Hočevarjev voziček in ga prSVrnil. Gare,so s talco silo udarile Hočevarja v trebuh, da je ta obležal nezavesten. Nesrečnemu delavcu so sicer ljudje priskočili na pomoč, toda bilo je prepozno1, ker je Hočevar takoj izdihnil. Orožniki so skupno z občinskim predstojnikom uvedli preiskavo O; dogodku, pri katerem <*re najbrž le za nesrečno naključje. * Mlin je pogorel. Enega zadnjih večerov jes nenadno nastal požar v mlinu vdove Marije Rib-j nikarjeve, po domače pri Krišelpu, v RetnjahJ Mlin je upravljal izučeni domači sin Kristijan.' Kako je nastal ogenj, se še ne ve. Pravijo pa, da je začelo goreti pod streho. Ogenj je opazila go-, spodinja sama, ki je hitro sklicala ljudi, da so začeli nositi žito in druge predmete iz mlina. H ognju so takoj prihiteli kovorski gasilci. Medtem so prihiteli tudi domači kriški gasilci z ročnoi brizgalno. Le sreča je bila, da ni bilo v bližini si slamo kritih poslopij, ker bi bila potem nesreča! mnogo večja. Od mlina sta ostali samo zidovje iai železno kolesje. Pri gašenju so pazili posebno nas to, da so ogenj omedli in tako rešili nole« mlina! stoječo žago. * Gospodarsko poslopje in kozolec žrtvi pla-» menov. V soboto okrog pol 17. je rudniška sirena naznanila požar. Telefonsko je bilo iz Kisovca sporočeno, da gori gospodarsko poslopje posestnika Franca Klančišarja v Spodiijih Zavinih. Požar ie nastal baje zaradi vnetja saj v dimniku in je iskra padla na bližnji hlev. Ker je pihal močan veter, se je vnel tudi bližnji veliki kozolec. Do- Knez ga je seznanil s podrobnostmi: «Voda, katero je pila knegmja, je bila zastrupljena... Tisto noč je strašila po hodniku bela žena... Straža jo je prijela in razkrila... Grofico boste našli v njeni sobi., .> «Ali naj jo takoj zaslišim? Take zadeve se dajo najbolje razčistiti, dokler so še tople. Iz-nenadenje prinese včasih nepričakovane uspehe.» Tako je razlagal sodnik, ki je bil na glasu kot najboljši preiskovalec. Knez mu je izdal pismeno povelje. Sodnik se je priklonil in odšel na delo. Ustavil se je pred sobo, iz katere se je čulo glasno govorjenje. Grof Jerman je očital Matildi krivdo zastruplje-nja. «Jaz sem nedolžna*, se je branila grofica. «Vem pa, kdo me je ovadil in kdo je povzročitelj vsega hudega na dvoru.. .* «Kdor ne pozna ljubezni, nima ne usmiljenja ne sočutja.... Doslej si me vanla, hi-navka! Reci, da me nisi nikoli ljubila ...* Matilda je pomišljala, kaj naj bi odgovorila. Grof je izvedel resnico. Hudo ji je bilo o tem govoriti. Vedela pa je, da ne sme molčati. Krivda, katero ji nalagajo, je strašna. "Ja ves glas mora povedati, da ni nikoli stregla kneginji po življenju. «Nisem kriva!* je prisegla svečano. iTudi pred oltarjem si laTala, ko si mi prisegla zvestobo. Laž je bila vsaka tvoja beseda ...* «Ako hrepeniš po resnici, jo boš izvedel*, mu je pretrgala besedo. «Res sem ljubila kneza, a ta ljubezen je morala ugasniti ... In tedaj si prišel ti, kateremu me je . namenila usoda ... Moji starši so izsilili, da sva se poročila. Spoštovala sem te, a nisem te mogla ljubiti. Edina napaka je bila morda to, ker sem ti zamolčala preteklost...» «Milostiva, pripravite se na odhod», je grof izpremenil besedo. cOdslej nisie več moja žena.» «Hvala, grofovska milost! Moje srce ne more več ljubiti...» «Pojdiva! Hinavstvo je doigrario .. .* «Poprej moram vedeti, kam me hočete odvesti ...» «V pregnanstvo*, je odgovoril s poudarkom. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Vstopil je sodnik v imenu najvišjega povelja. «Vi ste tukaj?* je osupnil Jerman. Grofica je trepetala. Nad njo so se podili temni oblaki. Grof je stopil pred sodnika ter gia vprašal, kaj ga je privedlo na Petrinje. «Dolžnost. grofovska milost.* Sodnik je pokazal grofu knezovo povelje. «Ali poznate ta podpis?* je vprašal Matildo, ki je uporno molčala. Grof ji je oponesel: «To je plačilo za ljubezen ...» Potem je zaprosil sodnika, naj nekoliko počaka. Opasal je sablo in odhitel h knezu. «Kaj želite?* Julijan je cenil svojega pribočnika. «Prišel sem se vam zahvalit... Nocoj nameravam odpotovati...» Knezu se je zasmilil. Vprašal ga je, a!i ima še kako drugo željo. «Dovolite mi, nfij odidem z grofico. Sam jO hočem kaznovati.. .> Knez mu je ustregel in umaknil povelje. Izdal mu je pismeno potrdilo, katero je grof pokazal sodniku. «Tedaj sem opravili, se je prijazno poslovil. Grofica je ostala v ohlasti svojega soproga. «Do večera bom uredil vse, kar je potrebno] Gorje vam, ako vas bomo morali loviti.* Grof je odšel in zaklenil sobo. Vrnil se je zvečer, ko se je stemnilo. Ogrnjen ja bil z dolgim črnim plaščem. Klobuk s široki-! mi okraji mu je zakrival skoro polovico obraza. Matilda ga je komaj spoznala. «Ura ločitve!* ji je naznanil z zapovedujočim glasom. «Napravite se črno! Obraz si zakrijte s kopreno!* Gospa se je pokorno preoblekla. Nato ji je ukazal: «Pokleknite in opravit^ večerno molitev!* Zdrkuila je na kolena, a moliti ni moglaj Slednja beseda se ji je raztopila v bridkem joku Klečala je kot spokorna Magdalena. Grešila jq ker je ljubila ... Pokoriti se bo morala zato, kei je skrivala to ljubezen ... Take misli so bile njena večerna molitev. K« je končala, jo je grof prijel za roko. Povedel jo i« navzdol po stopnicah proti stranskemu iz Tam jo je čakala odprta kočija. maSi so mogli še rešiti iz gospodarskega poslopja živino. Tudi sosed posestnik Celestina, ki je sicer oddaljen kakih 300 metrov, je bil v nevarnosti za svoje imetje, ker je veter nosil goreče žarke preko njegovega gospodarskega poslopja. Prvi so bili pri požaru sosedje in orožniki. Kmalu pa so prišli gasilci iz Lok in Zagorja, ki so se zaradi pomanjkanja vode morali omejiti le na obrambo hiše in svinjskega hleva. Posestnik Klančišar ima okrog 80.000 Din škode, ker so mu pogoreli poleg zgradb vse gospodarsko orodje, krma, devet vozov in drugo. Zavarovan je pa bil samo za 12.500 dinarjev. * Pri ponarejanju stotakov aretiran. Pred dnevi so se pojavili v Mariboru slabo ponarejeni stodinarski bankovci. Policija je dobila v roke tri take stotake in takoj uvedla poizvedovanje. Kmalu je dognala ponarejalca v osebi 361etnega trgovinskega pomočnika Hugona Perka iz Linhartove ulice. Odredila je hišno preiskavo in ko so prišli detektivi v njegovo stanovanje, so ga zalotili pri ponarejanju bankovcev. Iznenaden se je vdal svoji usodi. Detektivi so našli pri preiskavi nekaj ponarejenih stotakov, ki so mu jih zaplenili z vsemi pripravami za izdelovanje bankovcev. Pri zaslišanju je na policiji izpovedal, da si je na ta način hotel pomagati iz bede, v kateri je živel zadnje čase. Roditelji, ki sta jim mar sreča in zadovoljstvo v rodbini, morajo, čim opazijo na kakem rodbinskem članu bledost obraza, pomanjkanje volje do jedi, nervoznost, pogoste bolečine v glavi, nespečnost, lahko razdražljivost, utrujenost, vedeti, da so to posledice slabokrvnosti, a preprečiti morete še hujša obolenja, če takoj podvzamete ojačanje krvi z železnatim preparatom, kakor je «Fnergin» za ja-čanje krvi, živcev in teka. Zdravniki trde, da so za okrevanje otrok in odraslih dovolj tri velike steklenice. Je dobrega okusa, zato ga oi jejo radi otroci in odrasli. Palača sov-.tov. V kratkem začno graditi * vi novo razkošno palačo, eno največjih kar jih ima svet. Vlada je razpisala na-ie^j za osnutke in je izmed njih izbrala načrt VtLfekta Borisa Jofana. Palača bo visoka okoli fc/5m, na vrhu bo stal ogromen Leninov kip, Uško da bo skupna višina stavbe 415 m. Če bo to «;s, dobi Rusija največje poslopje na svetu. Do-ilej je bilo največje poslopje na svetu znani new-S^orški nebotičnik Etnpire Building, visok 407 m. tlečim je Eifflov stolp v Parizu visok samo 300 m. (Tudi obseg palače sovjetov bo zelo velik. Posebno pozornost bodo posvetili okrasitvi po-jslopja. V poedinih nadstropjih bo stalo 18 kipov, 'ki so zamišljeni kot spomeniki delavstvu vseh glavnih držav sveta. X Z električno iglo obuja mrliče. Newyorški zdravnik dr. Hyman je nedavno predaval o svojem novem odkritju. TrdiPje, da je mogoče s :posebnim električnim ravnanjem buditi mrliča. Dr. Hyman rabi pri tem zlato iglo, po kateri kroži enak tok, kakor ga povzroča srce. To iglo jzabode naravnost v srce in uspeh je gotov tudi v primerih, ko so vbrizgi adrenalina odpovedali. Toda dr. Hyman je takoj omenil, da njegov izum 'deluje seveda samo v nekaterih primerih, tako na primer, če je nastopila smrt zaradi nesreče, poroda ali narkoze. Ljudem, ki so uinrli za kako iboleznijo, ta način- nič ne pomaga. X Bogata beračica. Človek bi skoro dejal, da je ves denar spravljen pri beračih, saj čitamo dan za dnem o beračicah, ki beračijo kar tako brez najmanjše potrebe. V Ne\v Yorku je umrla te dni beračica Liliana Rosefeltova, ki je bila znana po svoji požrešnosti. Če ji je dal kdo krožnik juhe, je ni zlila pod mizo, kakor delajo mnogi berači, temveč jo je pospravila v enem dušku, potem se je pa začela ttfkoj ozirati, kje bi dobila še kos kruha. Jedla je tako slastno, da so ji ljudje kar zavidali. Pravila je, da ji jed zato tako dobro tekne, ker se neprestano jezi na trdosrčne ljudi, ki imajo vsega dovolj, pa odganjajo berače, ne da bi jim kaj dali. Požrešnost jo je pa pogubila. V neki krčmi se je najedla zastrupljenega kruha. Neki mehanik se je bil namreč odločil za samomor, zastrupil je kos kruha, ga položil na krožnik in odšel. Beračica je kruh pojedla in kmalu se je mrtva zgrudila. Izkazalo se je pa, da je zapustila 56.000 dolarjev, kar je lepo premoženje. X Samomori in glasba. Ameriški znanstvenik Upton E\ ens, profesor standfertskega vseučilišča v Kaliforniji, opozarja na zanimivo zvezo med samomorom in glasbeno nadarjenostjo. Up-ton»Evens je proučeval življenje vseh mladih samomorilcev, ki so v zadnjih petih letih obupali nad življenjem in je prišel do zaključka, da v takih primerih ne gre za slabiče, temveč za nadarjene in dobro razvite ljudi, ki se pa igrajo s svojim življenjem. Dobrih šest odstotkov samomorilcev med 16. in 20. letom je študiralo glasbo, noben pa ni bil nadarjen za slikarstvo. Evens opozarja, da se oni, ki študirajo glasbo, bolj od-. tujujejo življenju kakor tisti, ki so si izbrali drugo poprišče duševnega dela. Vzgojitelji naj bi se prizadevali t»remostiti prepad med sanjami, iz-virajočiml Iz sveta glasbe, in pa resničnostjo. Posebno kvarno vpliva na mladino mehka glasba. X S poizkusnim balonom v stratosfero. Ruska vlada pripravlja nov naskok na stratosfero. Ljudski komisar je že dovolil, da začno po vsej Rusiji zbirati prostovoljne prispevke za nov stratosferni balon, ki bi se mogel dvigniti zelo visoko v stratosfero. Neko znanstveno društvo v Leningradu hoče izdelati balon, ki bi se dvignil brez posadke 40.000 m visoko. V gondoli bi bili znanstveni Instrumenti, ki bi sami od sebe beležili razne pojave v stratosferi. H gondoli bi bil pri:rjen balon v premeru 2 ni, ki bi se pa lahko razširil za 4 m. Instrumenti naj bi se dvigali v gondoli, dokler bi balon pod notranjim prelom ne. počil. V tistem trenutku bi se razpelo fadalo in gondola bi mirno priplavala na tla. Prve ffbi/kuse s tem zanimivim balonom bodo dr-Hli v Moskvi. Če se posrečijo, jih bodo nadaljevala ~.v. raznih krajih. Splošno se trdi, da je prinesel krompirjevo rastlino v Evropo angleški morski ropar Drake. Novejša raziskavanja pa so dognala, da je on prinesel neko drugo rastlino, ki je sicer v mnogočem slična krompirju, vendar pa se razlikuje od njega zlasti po sladkem okusu in jo še danes imenujejo v Srednji Ameriki, kjer jo gojijo na debelo, sladki krompir. Kolikor se je dalo ugotoviti, so prinesli krompir Kakor nam kaže slika, so bile oblike krompirjevih sort pred sto leti mnogo drugačnejše, kakor smo jih danes navajeni. Slika je vzeta iz poročila o krompirjevi razstavi v Alten-burgu v Nemčiji leta 1819. To je bila prva večja krompirjeva razstava. Kakšna mešanica najrazličnejših sort je vladala takrat, nam priča dejstvo, da je bilo na tej razstavi nič manj kakor 6658 sort. • jS • • '* ' ■ V--'" »V - Oblika gomoljev pred 100 leti najbolj razširjenih krompirjevih vrst. okoli leta 1550. v Italijo španski menihi. Izpo-četka se je gojila krompirjeva rastlina le po vrtih kot okrasna rastlina iz daljne Indije. Le počasi se je širil krompir" v Španijo, Francijo, Anglijo in Nemčijo in naposled tudi v Rusijo okoli leta 1840. V Nemčiji ga nahajamo že precej razširjenega okoli leta 1770., vendar pa se je uporabljal le kot živinska krma in dodatek h krušnemu testu. Mnogo je škodoval širjenju krompirja kot ljudske hrane slab okus tedanjih vrst in pa neznanje, kako pripraviti iz krompirja jed, da bo zdravju neškodljiva. Nekateri so namreč jedli kot solato semenske plodove krompirja, Tss-jo sklenjena rast gomoljev. Slika zgoraj predstavlja vrsto «wekaragis», slika spodaj pa vrsto ezemsko zlato*. ki so še tu in tam na slabših krompirjevih sortah. Pozneje se je krompirjeva rastlina prilagodila podnebju. Mnogo pa so pripomogli k temu izboljšanju umni kmetovalci, ki so od-birali razne boljše sorte in jih naprej gojili. Krompir so nazivali v Srednji Ameriki po-tato, po kateri besedi so povzeli Angleži pota-tos, Italijani pa patata. Nemci so imenovali krompir poleg Grundbeere tudi Kartoffeln (leta 1757.). Beseda je ponemčena italijanska beseda tartuffoli, kakor se imenuje po italijansko neka goba. Tako so krstili novo rastlino zaradi sličnosti tedanjih krompirjevih gomoljev s to gobo. Slovenska beseda krompir je izvedena od nemške Grundbeere, odnosno Grundbirne. V starih knjigah pa imamo za krompir tudi označbo korun. Rusi so prevzeli z rastlino samo tudi njeno nemško ime Kar-toffel, a ruski narod je to besedo porušil v kar-toški. Čehi nazivajo krompir brambori in to zaradi tega, ker so dobili svoj krompir z Bran-denburškega. Mnogo truda je stalo napredne kmetijske strokovnjake v vseh delih sveta, da so vzgojili nove krompirjeve sorte, ki ustrezajo glede okusa, oblike gomoljev, odpornosti proti boleznim in dobri rodovitnosti zahtevam odjemalcev. Pred 50 leti sta bili zlasti Amerika in Anglija tisti dve državi, ki sta vzgojili štiri najboljše krompirjeve sorte. V naših krajih smo imeli do takrat prav slabe vrste krompirja, če izvzamemo vrsto rožnika. Šele uvedba vrste magnum bonum v naše, krompir pridelujoče kraje je dvignila donos krompirja in povzročila njegovo današnjo razširjenost. Savinjska dolina na primer goji že osemdeset let magnum bonum, ki je prišel v dolino iz Voj-nika, kamor ga je iz tujine uvozil napredni posestnik Vrečar. Poleg nje so pozneje uvozili razne druge vrste, kakor vrsto oneitla, v zadnjih letih pa z veliko reklamo vrsto alma. Vendar pa se nobena zadnjih dveh sort ni mogla povsem uveljaviti, prva zaradi malorodnosti, druga pa zaradi slabega okusa in močne nagnjenosti h gnitju. Tudi vrsta magnum bonum se je že močno izrodila in bo treba na vsak način poiskati bolj rodovitno novo vrsto. Če pomislimo, da v Nemčiji pridelek 150 metrskih stotov na hektar ni nikakšna izjema in so tudi pridelki po 200 metrskih stotov prav česti, šele vidimo, kako majhna je donosnost pri nas, ko dosežejo najboljši pridelovalci krompirja komaj 100 metrskih stotov na hektar. Nujna potreba za napredek našega krompir-stva bi bila ustanovitev domačih selekcijskih in odgojnih postaj, ki bi dale za naše razmere pripravne boljše vrste. Posebno v naših izrazitih, krompir pridelujočih okoliših, kakor so v Sloveniji savinjski, gorenjski in ptujski okoliš, bi se dali z majhnimi stroški organizirati poedini večji posestniki, da bi smotrno pričeli gojiti semenski krompir. V Španiji so vprašanje semenogojskih postaj rešili na ta način, da so razlastili cerkvena veleposestva in postavili tjakaj državne kmetijske strokovnjake. «Parnazija.> Svetovni pridelek krompirja je znaša] 1910. leta 1484 milijonov metrskih stotov, 1923. leta pa 1877 milijonov metrskih stotov ali domala 19 milijonov vagonov. Od tega je pridelala Nemčija v 1910. letu 550 milijonov, v 1930. letu pa 640 milijonov metrskih stotov. Iz teh številk vidimo, da je Nemčija sama pridelala celo tretjino svetovnega pridelka in je s tem največji pridelovalec krompirja na svetu. Zato je tudi umevno, da polaga Nemčija toliko važnost na vzgojitev novih in boljših krompirjevih sort. Posebno jo sili k temu okol-nost, da se je v Nemčiji v zadnjih desetletjih močno pojavil rak na krompirju in je bilo zlasti treba najti proti tej bolezni odporne sorte. V zadnjih petdesetih letih so se nemški gojilci krompirja zlasti trudili, da rešijo naslednje naloge: dvig množine pridelka, povečanje odstotka škroba, zgodnejše zorenje, čisto barvo gomoljevega mesa, prikupne oblike, plitva očesa in odpornost proti celi armadi bolezni, kakor so gniloba krompirjevke, hrasta-vost, rak in razne druge bolezni. Zanimivo je, da se je največ doseglo prav pri poizkusih, kako zatirati razne bolezni. Z letom 1900. se pričenja prvi večji zagon novih nemških gojitev, ki so dale prav odlične sorte. Tako je dosegla sorta «modrova industrija* trajen uspeh, kakor ga skoro ni bilo pričakovati, ter se je naglo uveljavila po vsem svetu in počasi popolnoma izpremenila prejšnji ljudski oku9. Kakor že ime samo kaže, je bilo prvotno nameravano, vzgojiti industrijsko sorto krompirja. Čeprav so že poprej močno gojili rumene sorte krompirja, so od te dobe rumene sorte krompirja najbolj priljubljene po vsej Nemčiji, medtem ko sadimo pri nas najbolj bele vrste, po vzhodnih krajih naše države pa rožnate. «Industrija* ima to dobro lastno6t, da je pozno v pomlad še vedno dobrega okusa, kar je zlasti po vojni zelo pripomoglo k razširjenju te sorte. Leta 1908. je vzgojilo znamenito Richterjevo vzgojevališče krompirja eno najvažnejših sort sploh, z imenom «jubel», tako imenovano po 50letnem jubileju Združenja špiritnih tovarn. «Jubel» je srednjepozna, belomesnata vrsta, ki ima nadpovprečno veliko vsebino škroba, odporna je proti raku in lirastavosti in zelo prilagodljiva. Tudi je dala podlago za vrsto novih gojitev. Leta 1913. je vzgojil Kameke vrsto «parna-zijo», srednjepozno belomesnato, prav zdravo sorto, ki je zelo odporna proti vsem boleznim in je dosegla po statistiki iz leta 1929. največjo razširjenost v Nemčiji. Leta 1926. je vzgojila neka družba za vzgojo krompirja vrsto «ra-gis», ki gre zlasti za tem, da doseže prav tesno sklenjeno rast gomoljev pri enakomerni ob- liki in velikosti posameznih gomoljev; to je dosegla v doslej še nepoznani in komaj pre-kosljivi meri. Najnovejše delo nemške gojitve krompirja je prineslo nov, že dolgo časa iskani sestav. Tako je dalo leto 1928. križanje med «industrijo* in «jubelom» proti raku odporno srednjepozno rumenomesnato vrsto, ki je vse do sedaj znamenite rumenomesnate sorte daleč prekosila v pogledu pridelka. Leto na to, to je leta 1929., je sledila sorta «blagoslov polja*, ki je prav tako odporna proti raku in jo splošno smatrajo za naslednico ^industrije*, ki se je že precej izrodila. Omeniti bi bilo zlasti še sorto «wekaragis* iz leta 1928., ki se postavlja z velikimi gomolji in obilnim pridelkom. Ta bi naj nadomestilo vrsto «magnum bonum*, ki že močno hira po vsem svetu. Mnogo je dosegla resna znanost, združena s podjetnostjo, s svojimi gojitvami, zato je zanimivo pogledati, kakšen napredek je to proti stanju pred sto leti. Eno glavnih zaslug novih vzgojitev je odpornost proti raku, kajti sorte iz prejšnjega časa so se ižkazale le v prav malem odstotku odporne proti tej nevarni bolezni, ki dela toliko preglavice krompir pri-delujočim pokrajinam mnogih držav. V naši državi, hvala Bogu, do sedaj še nismo imeli opravka s to boleznijo. Kolik-napredek so dosegli gojilci novih krompirjevih sort le v zadnjih desetih letih, je razvidno iz tega, da se je v tem času število proti raku odpornih krompirjevih vrst skoro podesetorilo. Prav sorta «jubel» je imela tukaj kakor tudi pri vzgojitvi proti lirastavosti odpornih sort najodlič-nejšo vlogo. Klgr ris«. ■ Pllir Jt^iilHs Br? H^fajaap C2 & Iflj ± Din 19-— 21— otročji Din 28 — 33 — dekliški Din 55"— 66'— fantovski Din 66'— 89-— ženski Din 66'— 80'— moški Din 19"— otročje sandale Din 58'— 68'— ženske sandale Din 28'— 36'— 45-— gumijaste sandale. r Trgovski dom g ^ mmskk Raztresena rast gomoljev. Če pogledamo po starih zapiskih, najdemo v prejšnjih" časih prav malo sort, ki bi bile odporne proti hrastavosti. Tudi proti gnilobi krompirjevke so doseženi zelo ugodni uspehi, čeprav do danes še nimamo nobene krompirjeve sorte, ki bi bila povsem odporna proti tej hudi bolezni, ki more povzročiti naravnost usodne slabe krompirjeve letine. Nedvomno se je prav mnogo storilo glede oblike in velikosti gomoljev, saj so stare sorte s predolgimi in skrivenčenimi gomolji nove okrogle in jajčaste oblike popolnoma izpodrinile. Povprečna globina očesc se je znatno zmanjšala in s tem se je zmanjšal tudi odpadek pri lupljenju. Tudi so nove sorte izpodrinile stare z raztresenimi gomolji, kakor kaže slika, ki jih je bilo prav hudo izkopavati in skoro nemogoče izoravati. Na sosednji sliki lahko vsakdo vidi, kolike prednosti imajo prav v tem oziru nove sorte, zlasti vrsti czemsko zlato* in «wekaragis». Razen nekaterih izjem se pridelujejo splošno takšne sorte, ki imajo čistobarvno meso. Zanimivo je, kako naglo se je v Nemčiji preobrnil okus od belega na rumeni krompir. Pred tridesetimi leti je bilo še prav malo rumenih sort, leta 1925. pa so jili našteli že 45, čez pet let nato pa celo "0. Važen vzrok nemškega napredovanja glede množine krompirja je okolnost, da so»li že dobra polovica nemških kmetovalcev selekcionirani krompir, medtem ko pri nas o tem še niti ne sanjamo ne in je edina skrb našega Tovarna perila in oblek Celje št. 97 Zahtevajte veliki ilustrirani cenik, katerega zastonj! Kar ne odgovarja se zamenja ali vrne denar. kmeta, da dobi vsakih nekaj let od soseda ali iz druge občine semenski krompir. Važna na. loga naših občinskih uprav v pospeševanju kmetijstva bo zlasti skrb za gojitev in širjenje novih obilnorodnih selekcioniranih krompirjevih sort, saj je postal krompir naš drugil vsakdanji kruh. V zadnjih letih so dosegli gojilci za dva do tri tedne krajšo rast krompirja, kar je zlasti pri poznih sortah in v mrzlejših krajih prav velike važnosti. Če povzamemo na kratko, moramo priznati, da se je pri vzgajanju krompirja mnogo doseglo: povečanje pridelka, večja množina škroba pri zgodnejši zo-ritvi, oči so postale plitvejše, oblika gomoljev mnogo lepša, njihova sklenjenost mnogo tesnejša in povečana odpornost proti raznim boleznim. Zato ni čudno, da se je zlasti nemški semenski krompir silno uveljavil po vsem. svetu. Krompir ni le naš drugi vsakdanji kruh, temveč se ga ogromne množine predelajo v špirit, v škrob in v krompirjevo moko. Zadnja leta se peča mnogo kmetijskih zadružnih industrij v Nemčiji z rezanjem krompirja in sušenjem teh rezancev za živinsko krmo, kar znatno zmanjša potrebo po razsežnih shrambah ter zagotavlja nepokvarljivost pridelka. Tako je tudi mogoče hraniti presežke enega leta za drugo ali tretje slabše leto. Krompirjev gomolj vsebuje tri četrtine vode in eno četrtino škroba. Beljakovin je bore malo v gomolju in še te so omejene pretežno na samo klico. Okolnost, da sestoji krompir po večini iz vode in škroba, nam pojasnuje tudi izkustvo, da krompir uspeva tudi v slabši, peščeni zemlji. Za zalogo škroba porablja namreč rastlina le vodo in neki plin iz zraka, ki mu pravimo ogljikova kislina. Gnoj sam služi le v živetje in bujnejšo rast krompirjevke, ki vsrkava z listi ta plin iz zraka ter ga predelava v svojih celicah V škrob. Iz tega se pa tudi učimo, da je krompirjevka važen organ in je nespametno in hudo škodljivo rezati ali celo kositi še zeleno krompirjevko, ker s tem kvarimo tako kakovost kakor tudi donosnost pridelka. Pljuča in dihala so poleg tega, da morajo neprestano delati, izpostavljena mnogim škodljivim vplivom, kakršni so oster veter, lilad, prah, diin in razne infekcijske bolezni. Zares n^ čudno, če pride kedaj do motenj, kašlja, prehlajenosti, te.žkoč pri dihanju, bolečin v vratu, pršili, ledjih in ramenih. — Zato je potrebno, da že pri prvih pojavih takih motenj izbegnete nevarnosti poslabšanja z uporabo pravega zagorskega soka «Else» proti kaši ju in bolečinam v prsih od lekarnarja Feller- ja. 2 steklenici 50 Din, 4 steklenice 92 Din z omotom in poštnino vred. Razpošilja.ga lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 360 (savska banovina). Odobreno od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Sp. br. 509 z dne 24./III. 1932. X Gora potuje z vasjo. V okolici mesta Pisto-je v Italiji se neka gora premika. V neznatni vasici, ki se imenuje San Marcello Pistojese, se zbira velika množica ljudi iz vseh krajev, ki hočejo biti priče nenavadnemu prizoru. Vse pobočje gore se pomika navzdol. Vsak dan se zniža za sedem metrov. Najbolj značilno pa je, da pri tem prav nič ne trpe gozdovi in nasadi, ampak vsi lepo lezejo v globino. Tudi hiše, ki leže ob vznožju, se pomikajo z vsemi gospodarskimi poslopji počasi proti dolini, koder teče reka Lima. Po vsem tem je jasno, da ne leze navzdol samo zgornja plast zemlje, temveč da se premika navzdol zemlja v globini vsaj kakih 10 do 15 m. Izvedenci doslej še niso ugotovili razlogov tega pojava. Reka Lima se je morala zaradi zemlje, ki prihaja v dolino, umakniti in je vsa njena struga zasuta. Reka je poplavila nekaj hiš in tovarne pri Popigliu, vendar ni napravila posebne škode. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Upanje. Upnik: «In kdaj lahko upam na plačilo?* Dolžnik: cVedno, dragi prijatelj, vedno!» V šoli. Učitelj: «Kaj vendar vleče naše ljudi tako v igore?* Učenec: «Vzpenjača, gospod učitelj.* Srebrna poroka. A: «Že 20 let delam pri istem gospodarju.* B: «Jaz pa 25.« A: «Kako to?* B: «Prihodnji teden bom praznoval srebrno f>poroko.» Pri izpitu. Profesor: «Ta bolnik ima krajši očesni živec in zato škili. Kaj bi storili v takem primeru, gospod kandidat?« Visokošolec: «Tudi jaz bi škilil, gospod profesor.« Vojak in sovražnik. Stric: «Kaj pa hočeš pozneje postati, Jožek?* Jožek: « Vojak.* Stric: «Pa se ne bojiš, da te bo sovražnik ubil?* Jožek: «Potem pa bom rajši postal sovražnik.» Na policiji. Policijski komisar: «Zakaj pa niste dragocenega uhana, ki ste ga našli, takoj oddali na policiji ?» Ženska: «Veste, gospod komisar, hotela sem počakati, da najdem še drugega.* Morda dobro vidi. Gospodar: «Poglej, dragi moj bodoči zet, kamorkoli se ozreš, vsa polja in gozdovi so moji.» Snubec: «Upam, dragi moj bodoči tast, da nisi kratkoviden.* Stanovanje išče. Študent: «Ali bi mi dali sobo?» Gospodinja: «AIi igrate na kak instrument?> Študent: «Ne!* Gospodinja: «Ali imate radio?> Študent: «Ne!» Gospodinja: «Ali morda kanarčka?* Študent: «Ne, vendar pa imam nalivno pero, ki škriplje. Ali vas morda to moti?* Ltetntca uredništva Bodouci. Preveč osebno! Dobova. Žaljivo! Sv. Vid pri Ptuju. Ni razumljivo! izgotavljamo naravno za naše pacijente. F. Ad. Miiller Sohne, Wiesbaden. V Ljubljani splošna bolnišnica, očesni oddelek, od dne 12. do dne 14. marca 1934. v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. To potrjuje mnogo zabval. Če želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija Josip Tomažič, Maribor. Krekova ulica št. 16. preizkušeno zdravilo za rane, kraste, lišaje, ture ter druge kožne bolezni, poškodbe, opekline, oparjena mesta, odprtine, ozebline itd. so primeri, da so bile take rane stare preko 20 let, a z uporabo «Fitonina» so se zacelile v ne polnem mesecu dni «Fitonin» je priporočljiv tudi pri poškodbah, okvarah, opeklinah, oparjenih mestih, ker prepreči infekcijo, ustavi krvavljenje in zelo naglo zaceli rane. Vsem onim, ki bolujejo na teh ranah, rabi «Fitonin» kot izredno sredstvo kar je dokazano in ugotovljeno po naših zdravnikih i.i zdravstvenih institucijah, da zanesljivo in nnglo zaceli tudi najbolj stare kronične rane. »Fitonin* odpravi otekline in neprijeten duh rane ter omili bolečine že v početku zdravljenja. Bili .Fitonin. se dobiva v lekarnah, steklenica 250 gr za Din 20—, velika steklenica 1000 gr za Din 60—. Ako je ne dobite v prodajalni, pofsm jo naročite pri «Fiton». dr. z o. j., prometni oddelek, Zagieb, pošt. pret. 78. Ako naročite po povzetju 2 mali ali 1 veliko steklenico (manj se ne pošilja), tedaj je strošek za poštnino Din 10—, toda če se pošlje denar naprej na «Fiton», dr. z o. j , pošt. ček. konto št. 37.757, v Zagrobu, tedaj prihrani vsakdo stroške za poštnino. Brezplačno pošljemo poučno knjižico štev. 16 vsakomur, ki jo zahteva. Dov. od min pod 8. št. 611 z dne 21. IV. 1933. 3925-03 Za delo, za štrapac, za blato in vodo praktični čevlji iz boksa z neraztrgljivi-mi gumijastimi podplati. 0167 Čevlji iz mastne kravine z gumijastimi podplati, ki izdrže trikrat več ko usnjeni. Za Vas imamo: Violine . . 69Dln Gltare . . 138Dln Mandoline 95 „ Harmonike 69 „ Tambure . 68 „ Gramofone 465 . Zahtevajte brezplačni katalog. MEINEL & HEROLD tovarna glasbil pr.podr. MARIBOR št 104 MALI OGLASI ] Kmetovalci! Gnojnične črpalke in razpršilce, pluge, travniške ih poljske brane, vse orodje za čiščenje drevja, trtne škarje, ameriške «Deering»-kosilnice in njihove posamezne originalne dele kakor tudi vse drugo že-leznino dobite najceneje pri Fr. Stupici v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1. 54 Osamljen vdovec z 52.000 Din išče vdovo brez otrok, ki ima posestvo ali pa gotovino. Ponudbe sprejema podružnica «Jutra> v Mariboru pod »Zakon*. 49 Čas prihaja, da si nabavite za Veliko noč dobro domačo obutev ročnega dela po zmernih cenah pri Francu Kokolu, čevljarskem mojstru v Laškem. Pri njem se dobivajo tudi usnje in vse čevljarske potrebščine. 50 Izdaia za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnika r. Urejuje Filip O m 1 a d i č. Za Narodno tiskarno Fran J e z e r š e k.