Slovensko-natfi^nlfkn list.
..leseniška Straža* izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na apravništvo Jeseniške Straže* (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.
At. -5J>.
5Voboda, cast, narod, resnica.
Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se nc vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže" v Kranju.
•-Лг	I. Itito.
•Лл* ^	lissto	1130C>.
Narodni boj v Tržiču.
Nemško nasilje prodira od severa do sinjo Adrije. V svesti si. da v mtiožicah ne moro naenkrat porušiti trdnih stei)rov slo vcnstva, zato pa si je postavila v s*oj cilj, napraviti iz južnega Korotana iu zelene Štajerske most, kateri naj bi vezal morje, ki jfi bilo od nekdaj slovansko, s severo-nemškimi pokrajinami. Fo skrbno določenem programu in po previdnem računu postaviti hoče oholi Nemec po slovenskih krajinah trdne stebre za nameravani most. Da so si izbrali Nemci za tak trden steber svojega nemškega mostu slovenski trg Tržič na Gorenjskem, je vsakomur znano in marsik lo jo že obupal nad slovenstvom '1'ržičanov. Prišli so drugi časi. Mlajša generacija ne po^na samo ozkega tržiškega obzorja, pospela se je na lahnih perutih »Sokola« v take višine, da gloda ž njih celo svojo slovensko domovino, iz te višine pa vidi iskrogledni «Sokol® vsako črno piko, ka-teio zastavijo N< mci v osičje slovenske naše domovine. Oist in sveta dolžnost vsakega Slovenca jo, da varuje in ščiti vsako pod rodno mu materino slovenski? zendje in zatorej
Dragi rojaki!
C.uvajmo iti ščitimo svoj slovenski Trži e n a (! o r o n j s k o m. kateri "smo in no bodo nikdar pos I al s t o b o Г za most. k o j e g a h o č e n a s i 1 n o '"-'iiištvo postavili mod nemškimi
j i n a m i do slovenske Adrije. Л k o I) i son a m r o č t o z g o d i I o, i z k I j u-
PODLISTEK.
Sivi klobuk.
Dalj«.
(lotovo j(> nekdo liolel napraviti, da bi "'e zaprli kot lalii.
I*a kdo? In čemu? Odločim so, da grem '^li'ib včoiiijšnomii sprt jomii takoj h komisaiju.
Zopcit jo |)ii zatopljen v časopis. Ko vslo-l>itn, pogleda kvišku in me t„koj spozna. Ko "И1 pokažem dragolino, me ostro pogleda. ' oizkušam mu razložiti dogodek v najlioljši ^piiiijoliičini, ki sem jo bil zmožen. I'a na nji;-Kovom niiganjn z ramami o{)azim, da mi ne ^''ijame niti bo-odico. Ni' da bi mi odgovoril, k'ovori s svojim tajnikom, ki mu reče, <la sem K'itovo odi n onih bolnikov, ki imajo v sobi ''• ko silo, katera jili sili, da kradejo in katero »olizoii imenujejo zdravniki kioplonianijo. Po-
v a 1 a bi siva vrana nemška oči slovenstvu, ali pa bi sliDvenstvo uko-Va 1 a v verige, iz katerih se ne bi mogli nikdar osvoboditi. Posebno je sveta dolžnost vsakega Gorenjca, da varuje svoj svetovnoznani ponos, da varuje slovenski značaj lepe Gorenjske.
V	Tržiču na Gorenjskem se bije boj za obstoj slovenstva z vsemi silami. Sile uporabljajo os jbito Nemci s tem, da hočejo uničiti ali vsaj odstraniti sridi boja stoječe osebe. Naj bodo prepričani, da se to njim ne bode nikdar posrečilo, ker deviza dot čnih oseb je: • Najprvo zmagati!« V to s vrb o |)a neobhodno rabimo tržiški Slovenci zanesljivega zbirališča, katero si hočemo šele ustanoviti in ustvarili si hočemo svoj dom:
„Narodni Dom."
Kakor se je že poročalo, dovolila je visoka deželna vlada v Ljubljani ustanovitev društva * Narodni l)om» v Tržiču. Ustanovni občni zbor za to društvo odredil je pripravljalni odbor na dan 5. novembra 1905, ob 3. uri popoldne v Per-netovi gostilni v Tržiču.
V	veliko zadoščenje nosilcem sloven-ke misli bode, ako se ne samo tržiški. ampak tudi izvantižiški Slovenci v ogi omnom številu udeleže na ta velepomembon dan ustanovnega zbora društva »Narodni l)om».
Dragi rojaki! Storite T r ž i č u in T r ž i č a n o m ter cel o mu slovenstvu na 1 j u t) o uslugo in pridite obiskal d n e Г). nove m b r at. I. slovenski T r ž i č.
tem so liho posvetujeta, če bi me dali zapnti ali ne. Slednjič mi pravi komi-ar osoi no: »idilo, gospod, in nikdar več ne prestopite tega praga!*
Srčno sem želel, da bi mi nikdar več ne bilo treba imeti t. njim opravka.
Vos dan sem se izpreiiajal, da bi si pregnal glavobol, ki mi ga je provzročil novi ta si rab.
Ko pridem zvečer domov, potegnem iz svojih začaranih ži pov — o-em denarnic, dve listnici in štiri ure,
* * *
Moj inn bi lega no mogel dlje ča=a prenesli, ko Iti k sreči ne liilo sedaj nekaj mirnih dni. Vreme se jo piomenilo, veter jo pihal krog ušes, d( žovalo jo nejironolioma. Ceste so bile prazno, in. kdor je iiil na e(isti, jo hitel, do ušes v plašč zavit
Tej okolnosti sem se imel zalivaliti, kot s('m pozneje zvedel, da sem prihajal štiri dni H praznimi žepi domov.
v pojasnjenje bodi povedano, da so pravila društva »Narodni l)om» v Tržiču skoro enaka onim ljubljanskega »Narodnega Doma«.
Gian more biti, kdor plača delež K 100 — ali skozi 10 lit po 10 K ali 20 vin. na meiec. Deleži se obrestujejo pa s 3"/, obrestmi in se bodo plačevali članom na^aj.
V trdni nad i, da nas i z van tržiški Slovenci d n e 5. ii o v e m b r a t. 1. v m n o-gobrojnem številu poselite, kličemo vam: Dobro d o š 1 i in na z d a r!
Dopisi.
z Belce pri Dovjem Zopet so ogla.^a naš gospod Uolšill in njegova gospa. Ah, du liebe Maric, vendar sva talil:), da se nisva preselila v tujo deželo. Sieh^t, Franzel, warum hast mich nicht gefolgt, Ja, ich muchte dich schon folgen, ampak zaradi godbe se nisem mogel preseliti. Zdaj bom ustavil godbo: Potoka rj v v Tone pride z basom, jaz pa s kitaro; tebe, liebe Marie, bom pu naučil na klaiinet. Saj se bodeš lahko naučila; du hast ein gutes Gehor, nicht war. Jaz znam tudi dobro peti. Kako smo vendar na Štajerskem vedno peli, ko smo igrali karte und einen feinen šnops pili. Damals war wohl lustig, saj tukaj na Kranjskem ni za bili, bei diesen dummen Krainern. Glej, kuj imaš za svojo dobroto; koliko ljudi so postavil na noge, se.daj so pa tako grobi s teboj, da ti želijo še zapor. Od lijice, du
Slirje dnevi so torej minuli, ne da bi se bila copernija ponovila. Postajal sem pogumni'ji in priprav Ijal sem se, da bi šel še enkrat na policijo, da bi se odkrižal denarnic in drugih stvari. Ko je bilo peti dan zopet lepo vreme in ulice polne ljudi in se zopet i/prehajam po mestu, mi pade iz žepa dragocena ura, ko potegnem svojo, da pogledam nanjo. Nekdo mimoidoč h, ki jo je videl pasti, jo pobere in mi jo poda z globokim j)oklonom. Ura je imela grb španske kraljeve hiše.
To je bilo preveč! Uboga moja glava! Moj položaj je bil strašen, liil sem sam v tujem mestu in som komaj znal deželni jezik. Teden dni me že pieganja skrivnostna, temna moč.
Ona roka, ki se me je dotikala, je morala bili posebno s|)retna in bil sem v njeni oblasti, če bi si' ji zijubilo, me dali zapr« ti. Obtožnih dokazov sem imel dovolj pri sebi. Ni mi bilo mogoče, i/.nebili se teh leči.
Marie, glej te hribovce, kako gredo naprej, ITribovc je prišel s praznimi rokami, s lihim jezikom, z molčečo in mirno glavo, zato si je pa prihranil nekaj lepih novcev. Gospod Rotšilt pa ima prav modro glavo in sladek ter dolg jeziček, zato pa Petemelov tiger ne iiif re nič zalo, če je gospod Rolšilt plačal IGU kron kazni in mnogo stroškov. Miha.
jfovičar.
Furor tevtonicas je zopet zaplesal svojo kankano v «Grazer Tagblatlii» z dne 19. oktobra t. 1,, ki je, kakor znan", najneumnejši ntmški list, kar jih eksistira pod božjim solncem. Ves list je pisan v tako arogantnem in perfldnem tonu in stilu, da dobi človek neoaiajano prepr čauje, da ga p'šejo ljudje, ki bolehajo za neozdravljivo boleznijo, kojo bi zdravnik označil z izra'.om »delirium tremens«. V tem listu se je toraj zagnal neki nedvomno čistokrvni savski hajlovec z v;0 silo na »Jeseniško Stražo* in seveda tudi na učitelja g. Fabinca, ki je pa pri coli zadevi popolnoma nedolžen. »Straža® jih bode v oči, ki r vedo, da imajo sedaj nekoga nad seboj, ki jim za-branjuje poljubno razširjali svojo vsenemško propagando. In tem nemškim kljunačem se ne bojimo povedali, da bomo še marsiKoga iz njihove srede prav pošteno okrcali, kadar prične stegovati svoje germansko rogove.
Brezimnemn dopisniku obskurnega,,Grazer Tagblatta" odgovarjamo z ozirom na njegovo kiiliko jeseniške šole le toliko, da smatramo dotični članek o omenjeni zadevi kot otroško-naiven in brezupen izbruh nadutega levtonskega duševnega siromaka. Naše nmenje je, da ne more na Jesenicah noben slovenski učitelj otrok poslovenčevati, še manj pa liuj-skati proti nemški narodnosti, katere v naši dolini sploh ne poznatno, če ne všlejemo par slovenskih in nemških renegatov in re-negalk, pa naj teče v njih žilah viteška aii krojaška kri, ker značajna ni v nobenem slučaju. ii)elovanje jeseniške šole bo presojevala najbrže c. kr. šolska oblast, gotovo pa ne n. pr. kaki Bauir & Gomp., vitez Wolf ali pa morda n. d vse spoštovana gospica Olga Reiss-
l)a bi jih nesel h komisarju, na to ni bilo misliti. Z nikomur nisem mogel govoriti, nikogar vprašati za svet, ker bi mi nihče ne bil verjel.
Milj služabnik, ki je menda opazil moj l)oložnj, me vpraša, če nisem bolan. «Nič mi ni,» mu odgovorim, «le nervozqn sem, to ju vse». Pa bi al sem mu iz oči, da mi ne vii-jiime. Pogledam se v ogledalu in se ustrašim svojega bledega obraza.
Ko je bilo v hiši že vse tiho in je služabnik spal, prižgem vse svetilnice in sveče, kar sem jih imel v sobi, kot bi mi mogla luč razrešiti uganko. Vzamem iz listnice bankovce, iz denarnic zlato in srebro. Vse skupaj je znašalo petlisoč iJeslslo frankov. Sedem ur je ležalo na moji mizi. Zdelo se mi je potrebno, jih navili, da bi čutil njih utripanje, kot sem poprej . liotel potipat bankovce in zlato ter srebro. Tako čudno so mi je vse zdelo. O, da bi lazumel vse to! Pa če še bolj napenjam um, nobena misel ni prava. Bilo mi je vse nerazrešljiva uganka.
Ali sem blazen? Ponovim parkrat na glas; »Blazen sem! Blazen sem!. Hodim — dirjam po sobi gor in dol. Grozna resnica: Blazen
neijeva. Toliko se nam je zdelo vredno od-go voliti duhovitemu dopisniku banalnega graškega lista in moramo odkritosrčno pii-poznali, da si je s svojim skrpucanim č'ankom lastnoročno izdelal res najizbornejšo d ploino o /medinem funkcijonarju svojih zdntno koncidiranih germanskih možganov.
Vzoren kolega je nemški učitelj na Savi Alfred Bauer, ki je na prav neotesan način napadel učiteljstvo jeseniške šole in to popolnoma brez vzrok;i. Mi sv. tujemo temu kalinu , da se s svojo koleginjo Reissner vsede za peč ter pridno študira razne metodike in šolske knjige, da se pošteno pripraMta za v?po-sobljenostni izpit. S tnn koristita v prvi vrsti sebi, v drugi pa tudi šolstvu. Stvari pa, ki ju popolnoma nič ne brigajo, naj pustita lepo v miru. Tako se spodobi ljudem, ki še sami spadajo na šolsko klop!
Gospod Lukman se večkrat rad postavi v pozo velikodušnega dobrotnika Slovencev in nepristanskega tovarniškega šefa, osobito kar se glede narodnosti tiče. Vemo iz gotovega vira, da bi ta mož rad imel v občini mir, toda njegovo delovanje je vedno nape r-jeno pioti miru' saj nam vendar vsak njegov korak vsdjuje boj. V svojo službo nastavlja ljud'. ki hočejo pri nas razširjati nemštvo, odslavlja pa ljudi, ki uvidijo, da pri nas Nemec prav lahko izhaja, če uvažuje, da je na naši zemlji te gost, katerega se lahko vsako uro porine na cesto, a ko ne spoštuje in rešpektira g o s o d a r-jevih navad. Tako nemško kujonstvo je n. pr. to, da se nastavlja nemške učitelje a la Bauer in Reissner na šoli, ki je sicer po imenu nemška, a sedi na šolskih klopeh vsaj 99 "/o slovenskih otiok. Gospod Lukmaii, tukaj torej pošteno pomelite, potem pa naj še-le Vaš brat Jože napada v trgovski zbornic; slovenske Sokole!
Nemško privandrana iakinaža na Savi se zgiaža v «Tagblatlu» nad slovensko inteligenco. ker jih boli, da du-evno veliko višje stoji, kakor pa oni sami. Nam se ni še prav nikoli skominalo po njihovi laški - slo-\e sko-renegatski in švabski družbi, ker ne razumemo, kaj nam bi nudila laka kruhoborska družabna banda. Nai prav o i srca veseli, če
že Osem dni. Komisar je imel prav. Vse te reči sem ukradel! Kje? Kdaj? Komu? Kaj vem? Ali morem vedeti, ako sem nor? Blazvii! Blazen! Blazen! Tiktikanjc srebrnih ur je bilo strahovito v tej tihoti. Ropot je postajal vedno hujši, videl sem, kako so pokrovi odleteli kvišku, ure so oživele, dihale... Mešalo se mi je. Vzdignem roko in tolčem s pestjo po njih, dokler zadnja ne nelia tiktakati.
Kaj se je dalje godilo, ne vem.
Ko se drugo jutro zbudim, sedi služabnik pri moji postelji. Pripoveduje mi, da je čnl ponoči kričanje in da je precej tekel v mojo sol.o, kjer me je našel pri m i/.i nezavestnega in s krvavimi rokami.
Par ur spanja, za katerega sem se imel zahvalili omedlevici, пкз jo zopet okrepilo. Vedel sem, da bi ne preživel še ene take noči. Jeden vlak je odiiajal ob desetih. Sedaj je ura sedem; ukažcm toraj služabniku, naj hitro napolni kovčege in zaboje, sam pa odidem, da si priskrbim vozni list. Nisem še storil deset korakov, ko mi nek civilni policaj položi roko na rame in mi veli, naj grem ž njim.
* * *	Kouec prill
se nas taki eksemplari in Individuvi v kilo-meterskih ovinkih izogibljcjo in so lahko uver-jeni, da jih ne bo nihče od nas iskal. Ako pa le kdo zaide med nje, naj imajo zavest, da je dotičnik izgubljena slovenska ovca, ki je v naši sredi ne moremo — rabiti.
Salonske hlače so počile nekemu prav dobro znanemu laško-nemškemu vitezu na-Savi, ker je v hudi ljubezenski ekstazi delal preživahne goste in je moral prihodnji dan ostati v postelj', ker ni imel drugih primernih hlač. O tem poroča in namiguje tudi «Grazer Tagblatt*. Avez-vous compris mademoiselle Olga! ?
V trgovski in obrtni zbornici je napadel brat jes niškega tovarniškega.ravnatelja odbornik Jože Lukman zborniškega tajnika dr. Murnika, ker se je kot načelnik ljubljanskega Soko'a udeležil letošnje vseslovenske sokolske slavnosti na Jesenicah, češ, da je s svojim govorom huj'kal ljudstvo za narodni boj. Razume se, da je dobil stari godrnjač pošten odgovor. Ljubljanski župan g. Hribar je namreč Lukmaiia ironično zafrknil s tem, ker mu je povedal, da so se taki govori proti političnemu ali narodnemu nastopanju izven službe slišali v onih polpn tekhh časih, ko je šla Nemcem na Kranjskem še pšenica v najbnjnejše klasje. No, Lnkmanov Jože je skoraj gotovo dobo zadnjih tridesetih let duševno pr. spal. Lukmani so pač res vsi kakor krajcarji enaki!
Kranjski industrijski družbi je silno neprijeten narodni hoj na Je enicali, kakor je nehote izpovedal Jož; Lukmam trgovski zbornici. Ko bi ti ljudje vendar enkrat prišli do zavesti, da je usoda o odločitvi miru v njihovih rokali. Mi ne bomo mirovali toliko časa, da se odstrani zadnji Nemec tiste baže, ki se noče brezpogojno akomodiniti našim slovenskim razmeram. In zna Lukman dočakali, da mu bodočnost donese še mnogotera nepričakovana presenečenja in razočaranja.
To mora biti pravi ptiček, smo si mislili, ko je pred kratkim neki P i k o n iz Dobrave s svojim lastnim podpisom delal reklamo za sifon nemškutarja Paara ill se je isti tudi nad »Jeseniško Stražo« spod-taknil. «Slov. Narod« preteklega tedna pa je prinesel vest, da je isti Pikon iz Dobrave obsojen na 1 mes 'c težke ječe radi večih m zakonitosti in ki je v pijanosti neko žensko do smrti povozil. Ljudje pravijo, da bo šel mesto njega sifonar Paar na štiritedenski ričet, da bo Pikon lažje agitiral za njegov sifon. Mi temu nemškutarskemu agentu seveda iskreno čestitamo, da ga je povabilo deželno sodišče na ljubljanski Zabjek!
Ustanovni sbod kranjskogorskega Sokola se vrši v nedeljo, 12. novembra t. I. v hotelu «Razor«. Dol&nost vsakega rodoljuba je, da se zborovanja udeleži! Na zdar!
Nemci so se pričeli zadovoljno smejati, češ, Slovenci se koljejo med seboj, mi bomo pa pri volitvah vlekli dobiček. Tem švabskim gavnarjem povemo samo to, da smo sicer odločni strankarji, a kljub temu v prvi vrsti Slovenci in zna se nepričakovano zgoditi, da porinemo te strankarske nože, ki pa so v bistvu slovenski — v in mško srce.
Slovenski «Sokolski koledar« za leto 190(1. založi telovadno društvo «(Jorenjski Sokol» v Kranju ter že danes opozarja Sokole in vse prijatelje Sokolstva nanj. Koledar izide sredi meseca decembra in bode obsegal koledar za I. 1900. razno poučno sokolske
članke in statistiko soknlstva ter ho stal trdo vezan I krono.
Stavbena kronika v kranjskogorskem okraju. Vedno naraščajoč promet s tujci, liiter razvoj industrije zlasti na Jesenicah in na Javorniku, zraven pa še gnidba nove železnice so bili glavni povod, da je bila stavbena delavnost v kranjskogorskem okraju tudi v pretekli sezoni zelo razvita. Razen javnih želi zničnih in obratnih tovarniških stavb se je to leto dozidalo zlasti v Beli peči dve lični vili, in silil' ena za tovarniškega ravnatelja, drugo je pa na višino nad Fužinami sezidal ljubljanski tovarnar Samassa; tudi je župan^ Mallv prezidaval svoji dve hiši in napravil prijazen v rtič. V Kranjski gnri je posestnik Alojzij Klofutar postavil večjo hišo, ki je namenjena za letoviščaije, sedaj pa popravljajo tudi uradno poslopje. Na Dovjem je gostilničar Janši sezidal manjši holel, isto-tako -je gostilničar Skumavec (Šir.erc) v M oj-slrani napravil iiovo večje poslopje za tujce; trgovce l-*e/.dirnik lu 11 v kratkem dozida svoj novi hnli 1; tudi iiadučiti Ij La* tižar je svojo hišo v Mojstrani vzdignil za eno nadstropji-. Razen tega je pa v Mojstrani zrastlo več delavskih hiš; ravnolako ne smemo prezreti nove tovarniške kantine. Na Jesenicah Omenimo le večje slavbe trgovcev Moiiča, Ročivavška, Ft rjana in llauptmatma deloma ob preloženi cesti bli/.n kolodvora. Zlasti Ro-čivavškov hotel nasproti novemu kolodvoru je prav lepa slavba, ki ima tudi veliko dvorano za konce! te kar se je dosedaj na Jcsi-nicah zelo pogrešalo. (Jospa Mežikova je napravila enonadstropno hišo za prodajalno. Na Savi je kranjska obrtna družba naplavila dve impozantni »tavbi: uradno poslopje X pošlo ter tovarniško leslauMeijo. Obe Zgradbi sla popolnoma modeino opremljeni s centralno kurjavo, električno raz vetljavo i. I. d. Načrte za uradno po-lopje je izd'lat arhilikt dr. Fabiatii. Rozubiti ne smemo prijazne nadstropne hiše družbe sv. (lirila in Metoda (otio«ki vrtec) ter velik ga pr zidanega poslopja tigovca Ivana Feijana. Delavske hiše pa rastejo na Savi kakor gobe po dežju. Tudi na Javorniku se je piec.j zidalo. Omenjamo le cnonaiktropni hi^i gostilničaija Jelenca in R. Ki miga. daljo gostilniški stavbi Marije Brega nI in Ivana Strausa. ki l)ile delem.i končane že preteklo leto. Z družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sklenila pivovarna G. Aueijevi dediči ^ 4"bljani, k.ik )Г je l)ilo že objavlji no, jakn 4e'od o pogodbo glede driižbinega piva. Ker pa imenovana pivovarna ni imela namena delati konkurence pivu ostalih domač h slovenskih pi ovaren in ker hi bilo v korist naši družbi, da se sklenejo enake pogodbe tudi z ostalimi slovenskimi pi ovarnami — je pivovarna G. Auerjevih dedičev v Ljubljani rado voljno dovolila, da sme družba skh-'liti tudi z Delniško ilru/.bo združenih pivo^ varen v ^ulcu in Laškem trgu slično jio-Kudbo. Vodstvo družbe sv. C.irda in Metoda. V Ljubljani, dne 21 oktobia 101)5.
Poštna zveza Bled-Lesce. V zadnji si ji IrRovinike in obrtne obrtne zborn ce je g. L. '''•r.sager predlagal, naj sc zbornica zavzame 'a to, da se vse poštne pošiljilve, katere j'"do, ko steče nova železnica, oddajali vlaki južne žele'iiice v Ljubljani, kakor tudi vsa pošta iz Dolenjske. Notranjske, Kamnika, Ljub-'j'^'ie in od Ljubljane'dalje cele Gorenjske do Lesec, ki so namenjene za Bled kakor
dosedaj tudi v bo^^oče vozi iz Lesce na Bled, in ne z vlaki na stari progi Ljubljana-Jesenice do Jesenic in od tam po novi prugi do nove blejske postaje Bled-Rečica. Predlog je bil soglasno sprejet.
Za plesalke. Za leto njo sezono rrso obleke z vlcčkaiiii več v modi. V modi so km I ko obli-ke % visokim pasom.
Tombolo je priredi g. Ferd. Sekovnnič, reslavratcv in posestnik na Bledu, dne 29. okl. I. 1. v prid ])0g0relcem v Ratečnli. Cisti dobiček 200 K.
* * *
Pila kri svojega moža. Pred porotniki v Hovinju se je vršila obravnava pioti 211etni Antoniji Č''lič, kmetici iz puljske okoli' e, in nji n ma dvema bratoma. Ubila je dne 2. avg t. 1. svojpga moža in pila njegovo kri. Pri lem sla ji pomagala brala. Vdova je iz-pov dala, da se je omožila z rajnim moži in, k') je bila stara 14 let; to pa ra/.iizdanec in snrovež jo jo kmalu zapu-ti'. Z no jo hudo pretepal in ji celo svetoval, naj postane pio.sti-lutka 2. avgusta je zahteval oil nje 300 kron. Ko nm jih ni hotela izi očiti, je šel v spalnico, prebrskal vsa p edala in ko jo našel eno samo ki ono. ji je baje pre il s samokiesom. N I o >e je ona vrgla nanj in ga obdelnvala s samo-kiesom. sil klenico in kamni. Obdoižonka pravi, da ga je ub I a ona sama, ne pa br.itn. 1'oleiii je dej a hi, ila je trikrat pila njegovo kri in pri tem občutila sla&t. ki jo ni zapustila d\a dni. Brala sta se izguvaijala s pijain'sljo. Pri mrliču so konštutirali 40 r..n. Obdulženko preiščejo še psihijatri.
Nova srca za stara. 'Го je naj no vej a novoot ameriških zdiavnikov. (Juthcrie in (larell, vseučiliščna zdravnika v (vkagi, sla napravila namreč poskus, stara, obrabljena srca nado-mest ti г novimi. Poskus se je posrečil k deloma, vendar upata zdravnika, da pride čas, ko bo mogoče izživljeno. onemogle človeško srce nadomestili г mladim, krepkim srcem žive opice. Na ta način, j)iavita zdravnika. je zagotovljena piihodnjosl človeškemu življenju, posebno pa še takrat, kad^r bo mogoče tudi druge dele telesa kot pljuča, jetia, obisli, roke. noge in celo glavo nadome,liti z raznimi telesnimi deli kake živaii. Upati smemo lo'ej, da bodo imeli Američani v kratkem kozje n ge opičje roke, |)asjo glavo, pia-šičevo srce, ligi ova p'jnča, le\ o\a joira in oslovsko pamet!
Zamenjani otroci. V neki m večjem ameriškim mestu je bil ples, katerega se j - ude-li žilii mnogo žen, ki so po ondotiii navadi prinesle seboj s\oje male otioke. Da bi gospem omogočili plesanje, ji niiidilo se je nekaj ljubeznivih gospodov, da b do pazili na male. I'reši i sta d e. tri, šliri ure, a gospe se niso vrnile k svoji deci, ampak plesale naprej. Ljubeznivi gospodje so se naveličali dolgega \aruštva, zato so poslali gospem sporočilo, naj nehajo plesali in pr .vzamojo otroke. Gospe so pa odgovorile, da hočejo pl'sati do ranega jutra. Zdaj so sklenili z otroci se maščevati. Otrokom so zamen li obleko in odšli vsak na svoj kraj. Ko so se zjutraj gospe napiesale, pograbila je vsaka onrga olioka, ki je imel tako obleko kot njen. Strašno presenečenje se jih jo pa polastilo, ko ni i mi la nobena svojega otroka. Bilo je obih o vrvenja in popra.ševanja. predno je vsaka d"-bila svojega otroka. »Ljubeznivi* gospodje si pa ne upajo damam več pred oči.
l|ilrova lovama liraiiil, Praia fill.
izdeluje in ]iri|ioio('a Vydrovo žitno kavo.
Juhni pridatek znamki «VyJra»
Juhne konserve (gialiove, ler-ne, gol)ove in liževe).
Oblati (s|)ccljiiliU la : »Dossell i eliraU in
iiiiisleni oblati).
Šumeči limonadni bonboni «Amiio>. Dišava za pecivo «Bnlilii:i».
NAPRAVITE POSKUS!
Kolekcija vseli leli izdelkov 3 K 20 vin. in poštnina.	1()1—5
M. Vidic
Izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl)
V LcscUl na (joroiijskem
priporoča svoje izdelke.	29-25
postrežba točna. Cene nizke.
HOTEL „ILIRIJA
u
16—40
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute <?d južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo sc najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Za mnogohrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
mm m

0 ©
urar na Jesenicah	Ш
priporoča svojo veliko zalogo	^
vsakovrstnih ur	W
kakor žepnih, stenskih ur in	^
budilk, verižic, prstanov, uha-	ф
nov i. t. d., dalje zlatnine in	^
srebrnine od najfinejše do na-	x
vaJne.	i
Sprejme tudi popravila, kate-	^
ra izvršuje natančno in točno po	^
©zelo nizkih cenah. 6-43	%
W
dobro idočo uro poceni kupiti, zohtevajtecenil(
fvrdke J{. Sutfner, urar v J(ranju.
31-22
Kaj je


SEVDUN
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. 1. Krašovicu, A.Trcvnu
ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7.	3—15
piVoVartia
б. Aiicr-jcVib dedUcV
Wolfove ulice št. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo.
Pivo se oddaja v sodcih in zabojih.
Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepoljali, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.
p. šine hinnilnico račun št. S()7..')()!).
TisHaru in založništvo
i^o.^tiii" iiriiniliiice lačun št. 8()7.;')()!).
. pr. £afflprd V Kranj«
Ш
Krcdni^tVo in upraVni^Vo
„Gorcnjca"
Kredni^tVo in upraVni^Wo
„3c5«eišH< straž*"
Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna društva, hranilnice in posojilnice.
Viziliiicc, ktiveili\ |iisiii:i, račtiiK!, okro/,iii(x\ vabila, dop siiicr, osmi I-iiicc, ti\l)(4c, l( paki, hroAure, knji^^n i. t. d. i. t. d.
Razglednice v več barvah.
]zVrSw)(
VsaHoVrstna tisHarsIla deta
V VsaHcm obsegu po HoliHor možno najnižjih cenah.
Šolske tiskovine.
Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem".
,Osebna dohodnina^
Uredil Viiio'ilin %un. C. kr. davčni iiaiizomik.
[i(na in nXusna izVr$iteV. — #i(ra in lo(na postrežba. — )ia željo se pošlje tudi proračun Iro^HoV.

Izdali narodni konzorcij ..lesenliUce Straže'
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tlika Iv Pr l.ampret v Kranju.