STRANKE SO DOSEGLE SPORAZUM: Občinska struktura na Koroškem se bo z zd r užit vi j o občin močn o spremenita Odtočitev je padia. Tri v koroškem dežeinem zboru zastopane stranke — SPO, Oyp in FPO — so dosegie sporazum o novi občinski struk-*u^i, ki se bo z združitvijo ceie vrste občin močno spremenita. Od sedanjih 204 občin na Koroškem jih bo po 1. januarju 1973 ostaio ie še Ut. kajti 83 dosedanjih občin bo združenih s sosednjimi občinami v večje upravne enote. Tozadevni sporazum poieg tega predvideva, da bodo posamezna doiočiia veijavnega dežeinega zakona o občinah spremenjena in priiagojena novim razmeram. Predvsem pa so se stranke tudi že sporazumeie, da bomo prihodnje ieto imeii na Koroškem Predčasne občinske voiitve, za katere je predviden 2$. marec 1973. Reforma občinske strukture bo privedta do precejšnjih sprememb h*di na dvojezičnem ozemiju Kokoške. Tako bosta v šmohorskem okraju občini Brdo in Goriče vklju-oeni v občino Šmohor, medtem ko Po občina Biače združena z ob-čino Šteben na Zilji. V beljaškem okraju bo občina Marija na Zilji združena z občino Beljak, v občino Bekštanj bo vključena občina kedince z izjemo katastralne občino Gora, ki pride zdaj k občini Rožek, občina Straja vas bo zdru- Gradiščanski Hrvati zahtevajo tastne radijske oddaje Narodne in kulturne organizacije gradiščanskih Hrvatov so že ponovno zahtevale posebne radijske oddaje v hrva-ličini, vendar so bile njihove zahteve in prošnje s strani vodstva avstrijskega radia vedno zavrnjene z utemeljitvijo, da gradiščanskim Hrvatom take oddaje niso potrebne. Pred nedavnim je neka anketa pokazala, da se večina Hrvatov zavzema za lastne radijske oddaje. Za take oddaje se je namreč izjasnilo 61 "/n anketiranih, 31 °/c jih je bilo mnenja, da take oddaje niso Potrebne, ostalih 8 "/o pa jih sploh ni izrazilo določenega mnenja. Glasilo gradiščanskih Hrvatov — HRVATSKE NOVINE 7** se sklicuje na te ugotovitve m poudarja, da so Hrvati torej jasno izrazili svojo potrebo po lastnih oddajah. Pri tem list Poudarja, da v Evropi danes razen Hrvatov na Gradiščanskem ni več nobene narodne skupine, ki ne bi imela radijskih oddaj v svojem materinem jeziku. Bistrica na Zilji, v pa bosta vključeni ^nt)a z občino občino Vrba . mni Loga vas in Kostanje. V trškem okraju pride občina Svet-o vas k občini Bistrica v Rožu, ob-ma Slovenji Plajberk k občini Bojijo, približno dve tretjini občine 2 ^jtgorje bosta združeni z občino ^ katero bo vključena tudi cina Radiše (ob mejnih poprav-z občinama Zihpolje in Celo-it* ' tretjina občine Medgor-^ Pride k občini Grabštanj, obči-- M. Tomaž bo združena z občino manje, medtem ko bosta občini ob*''"* Trdnja vas vključeni v . mo Celovec. V velikovškem o-ko**" občina Bistrica nad Pliber-ok? združena z občino Pliberk, ^°ctno občine Št. Peter na Vašinjah, Va-ženberk, Tinje in približno polovica občine Vovbre, katere druga polovica pride k občini Djekše, k občini Grebinj pa bo priključena občina Pusfrica. Končno bo še v okraju Volšperk občina Etna vas združena z občino Labot. Iz predvidenih sprememb torej vidimo, da so pri oblikovanju nove občinske strukture vsaj delno upoštevali tudi načelne pomisleke, ki smo jih koroški Slovenci izrazili z narodnostnega vidika. Tako bodo na dvojezičnem ozemlju od prvotno prav tako za združitev predvidenih občin še naprej ostale samostojne občine Sele, Bilčovs, Škofiče, Hodiše, Škocijan, Žitara vas in Globasnica. V Ziljski dolini bo občina Straja vas združena z občino Bistrica na Zilji, medtem ko naj bi bili prvotno obe občini vključeni v občino Čajna, kar bi bilo v narodnem oziru gotovo še slabše. Če po eni strani priznamo, da so tvorci nove občinske strukture naše argumente vsaj delno upoštevali, moramo po drugi strani prav tako jasno ugotoviti, da se glede obrobnih dvojezičnih občin žal ni- so ozirali na naše načelne pomisleke. Ziljski občini Brdo in Goriče bosta vključeni v občino Šmohor, občina Marija na Zilji bo spojena z občino Beljak, občina Vetrinj bo priključena k občini Celovec, občina Medgorje bo razdeljena na občini Grabštanj in Zrelec, občina Radiše pa bo prišla v občino Zrelec, kar je v narodnem pogledu gotovo posebno zaskrbljujoče. In končno bo v nasprotju z našim načelnim stališčem (da z dvojezičnimi občinami ne smejo biti združene nemške občine) k občini Grebinj priključena občina Pustrica. V sklenjeni novi občinski strukturi vsekakor vidimo praktično skrčenje dvojezičnega ozemlja, pri čemer upamo, da to vsaj ni bil glavni vzrok združenja občin, marveč da so — kakor na pristojnih mestih zagotavljajo — igrali vlogo predvsem gospodarski in drugi stvarni argumenti. V našem upanju nas utrjuje zlasti še zagotovilo merodajnih, da za te kraje v narodnostnem pogledu ne bo prišlo do bistvenih sprememb, kar potrjuje tudi dejstvo, da nameravajo krajevnim zastopnikom dati v novih občinah večje pristojnosti. Nedvomno pa bo šeie bodočnost pokazala, ka) so bite besede in kakšna bodo dejanja. Ne nazadnje bo odvisno od razvoja znotraj novih upravnih enot, aii bo reforma občinske strukture — kakor že večkrat v zgodovini — spet ie v škodo avtohtonega siovenske-ga ijudstva, aii pa bo dejansko {MHmHHHUHHmmmmmHtmtmHmHmHHumHnmmMtmmmmmHmHMMUMMMmiutmHMUHHMtmnmmHjj ] SPOMINSKA SLAVNOST ! Š OB 30-LETN!C! š !ZSELJEVANJA KOROŠK!H SLOVENCEV = § ^ E Letos bo miniio 30 iet od ziočinskega izseijevanja koroških g E Siovencev. Za to obietnico bosta Narodni svet koroških Sioven- š E cev in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem v sodeiovanju E E s Krščansko kuiturno zvezo in Siovensko prosvetno zvezo pri- S E redila Š SPOMINSKO SLAVNOST Š ! E ki bo v nedeijo 16. apriia 1972 s pričetkom ob 14.30 uri v ce- = E iovškem Domu giasbe. Podrobnosti o tej prireditvi bomo še pravočasno objavi):. § ^ E Prireditveni odbor = pomenita združitev tako v terito- štovanja, kar edino more zagoto-riainem kot tudi in predvsem v viti enakopravno sodeiovanje in družbenem smisiu, namreč v duhu mirno sožitje obeh narodov v de-medsebojnega razumevanja in spo- žeii. Predsedniška tekma v Ameriki V Ameriki bodo predsedniške volitve sicer šele 7. novembra, vendar se je .predsedniška tekma" začela že ta teden, in sicer s predhodnimi volitvami v zvezni državi New Hamsphire. Predsedniške volitve upravičeno veljajo za najbolj zapleteno volilno tekmo v svetu sploh. V bistvu gre pri teh volitvah za svojstveno kombinacijo neposrednih in posrednih volitev. V času od 7. marca do 20. junija bodo potekale predhodne volitve po zveznih državah, ki so pravzaprav barometer razpoloženja ameriških volivcev, imajo pa te neznaten vpliv na končni rezultat volitev kot takih. Na teh pred- %3/n, y'e fvo/ braf TLbei?' Velikovec bodo v vključene Že večbraf srno v naše??: /ti;M zavzeli stališče taJ! b vprašanja <žfo;'fz;č?!;V7 fopogra/sblb napisov, bot ;lb člen 7 državne pogoje pretlplsaje za vse apravne N soJne obraje s slovensbhn <2/; ;nešan!n: prf^fvd/stvom. /asno swo povedali, da zd Izvedbo tega določila državne pogoje n! potrebno nobeno številčno agotavljanje manjšine, ber je ozemlje, bjer avtohtono živimo Blovencl, vendar Mo ročno znano v časa pogajanj za državno pogodbo In mora M; znano torej tadl danes. Povedal! pa smo prav tabo nedvoamno, rta za določitev Majev, v baterlb naj N' M: nameščeni dvojezični napisi, radi niso pripravni rezaltatl Ijadsblh štetij, Mr so bila taba štetja vedno zlorabljena v proflslovensbe namene s ciljem, da bi amerno aromlzlrall slovensbo narodnosmo sbapnosr na Korošbem. Kljab vsem apravlčenlm In aremeljenlm pomlslebom borošblh Slovencev so v arada borošbe deželne vlade Izdelali In radi že poslali na Danaj glede dvojezičnih napisov predlog, bi remeljl prav na rlsrlb načelih, bi jih manjšina odblanja bor nesprejemljiva. Pred dobrim rednem pa je celovšba „Vo!bsze!tang" vedela poročarl, da „re dni" poraje po Korošbl posebni odposlanec banc-lerja Arelsbega dr. /Iresch, bi naj bi v bontabtnlh pogovorih razjasnil vprašanje namestitve dvojezičnih napisov. Kabor se pri Izdelavi predloga deželne vlade prav nič niso ozirali na mnenje Slovencev, rabo tadl se nismo slišali, da bi se bil omenjeni dr. /Iresch zglasil pri baterem predstavnlba slovensbe narodnostne sbapnostl. 7'orej Izgleda, da rešitev enega Izmed odprtih manjšln-sblh vprašanj spet Iščejo povsem mimo neposredno prizadete manjšine, babor se je to zgodilo že pri obeh dosedanjih manjšlnsblh zabonlh. Za rešitev vprašanja dvojezičnih napisov je — tabo vedno spet slišimo Iz nemšbo-naclonallstlčnlh brogov In b tema mnenja se očitno nagibajo tadl na merodajnih aradnlh mestih — najprej potrebno agotovltl, bje borošbl Slovenci sploh živimo. 2e prej smo agotovlll, da je bilo to ozemlje vendar znano tabrat, bo so tebla pogajanja za državno pogodbo; torej o tem ozemlja tadl danes ne more biti dvoma. Tiste, bi bljab tema nočejo vedeti, bje smo borošbl Slovenci, pa bi v tej zvezi spomnili še na nebaj dragega. Čez dober mesec bo minilo 30 let od tistih strašnih dni v aprila 1942, bo je nemšbl nacionalizem s pomočjo nacističnega nasilja pristopil b „dobončnema reševanja" borošbega vprašanja. Tabrat, pred 30 leti, so točno vedeli za vsabo občino In vsabo vas, bje živimo Slovenci. Zločlnsba abclja množičnega Izseljevanja bo-rošblb Slovencev je zajela celotno območje slovensbega In dvojezičnega ozemlja — od Brda pri Smobora do Labota ter od Kostanj do zadnjih zaselbov v Karavan-bah. Po vojni se nas je vrnilo več, bot nas je bilo Izseljenih; tabo vsaj trdijo naši narodni nasprotnih!, ba-dar sbašajo olepšati ta genocidni zločin, očitno zaradi tega, ber je pri njem pridno pomaga! marslbaterl Izmed tistih, b! se danes tabo radi ponašajo s svojimi domo-vlnsbo-zvestlml zaslngaml. Če je bilo torej ozemlje, bjer živimo Slovenci, znano pred 30 let! In če število Slovencev vsled nacističnih zločinov n! bilo zredčeno, potem nlbabor ne moremo razametl, zabaj b! nas bilo danes potrebno šele šteti In Isbatl braje, bjer bi namestil! dvojezične napise. Saj menda ni demobratlčna avstrljsba repabllba nadaljevala In morda celo bolj aspešno opravila tisto, česar se nit! nacizma n! posrečilo — namreč slovensbo narodnostno sbapnost na Korošbem zreducirat! na Izginjajočo manjšino, bi jo je sploh treba šele Isbatl In preštet:? V tem primera je vsebabor na mesta vprašanje; „Kajn, bje je tvoj brat zibel?" In v tem primera pade vsa brlvda na današnjo Avstrijo, bi Ima zato le še to-llbo večjo odgovornost In dolžnost, da v celot! poprav! povzročeno nam šbodo In prizadejano brlvlco. To pomeni, da nam z doslednim Izvajanjem določi! člena 7 zagotovi tabe pogoje, da bo naša narodnostna sbapnost lahbo enabopravno živela In se svobodno razvijala! -'h hodnih volitvah odločajo volivci glede kandidatov posameznih strank. Med številnimi kandidati, ki jih je že doslej več kot dvajset, bodo končnega predsedniškega kandidata izbrali 10. julija za demokratsko stranko in 21. avgusta za republikansko stranko. Odločitev pa bo padla šele 7. novembra, ko bo oddalo svoje glasove 538 tako imenovanih elektorjev (volilnih mož) iz posameznih zveznih držav in ko bo eden izmed kandidatov zbral najmanj 270 elektorskih glasov. V primeru, da tega števila glasov ne bi dosegel noben kandidat, pa se volitev predsednika nadaljuje v predstavniškem domu. Čeprav je do volitev še osem mesecev, je tekma med strankami in med kandidati že precej živa. Med republikanskimi kandidati razumljivo vodi sedanji predsednik Richard Nixon ter politični opazovalci njegovima tekmecema Paulu Mc Closkeyu in Johnu Ashbrooku ne pripisujejo nobenih realnih iz-gledov. Drugače je v demokratski stranki, kjer si mesta na vrhu deli kar pet kandidatov. Vodilno mesto vsaj trenutno pripisujejo Edmundu Muskieju, njegova nevarna tekmeca pa bosta George Mc Govern in Hubert Humphrey. Posebno zanimiva osebnost med demokratskimi kandidati je tudi newyorški župan John Lindsay, ki je prav zaradi predsedniških volitev prestopil iz republikanske v demokratsko stranko, ki je osebno prepričan, da bi lahko posta) .tretji človek", če na demokratski konvenciji ne bi prišlo do jasne odločitve med Muskiejem in Humphreyem. Končno pa je v tej stranki treba računati še z Edwar-dom Kennedyjem; sicer je že večkrat odločno zavrnit možnost kandidature, vendar ni izključeno, da bodo njegovo ime postavili na listo kandidatov funkcionarji stranke. Milijoni Američanov so se torej znašli sredi .predsedniške tekme", ki bo trajala celih osem mesecev in bo v veliki meri prevladovala celotno politično dogajanje v državi. Pa tudi v mednarodni politiki je pričakovati marsikatero zanimivo potezo, zlasti s strani predsednika Nixona. GOSPODARSKI SPORAZUM Z EGS V ODLOČILNI FAZI Kakor izgieda, $topa dolgoletno vprašanje Avstrije, kako bi uredita svoje odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo in kako bi oiajšaia gospodarsko sodeiovanje tako z dežeiami, ki to skupnost sedaj predstavijajo kot pa z dežeiami, ki se ji bodo pridružiie 1. januarja 1973, v odiočiino fazo. Povod za to pričakovanje daje vrsta obiskov zveznega kancierja Kreiskega v prestoinicah dežei EGS ob koncu februarja in v začetku marca. Po svoji vrnitvi s teh obiskov je kancier Kreisky poudari), da se je na razgovore poda! v času, ko se ministrski svet EGS giede vprašanja Avstrije še ni dokončno odiočii in ko so še dane možnosti za boijša doiočiia sporazuma v prid Avstrije. Razgovori, ki jih je imei s predsedniki viad v Parizu, Londonu, Brusiju, Haagu, Bonnu in v Luzemburgu ter z dosedanjim predsednikom komisije EGS, ttaiijanom Maifaffijem, so pokazati, da se je dostopnost EGS za avstrijske argumente izboijšata. Ugotoviti pa je tudi morai, da so mu s te strani prezentiraii vrsto utemeijenih protiargumentov. Kijub temu je mnenja, da je njegov obisk izbotjšai možnosti za dosego kompromisov, ki bodo sprejemijivi tako za status trajne nevtrainosti naše države kot za njeno kmetijstvo. Medtem je ie prišlo do razgovorov med EGS in Avstrijo na uradniški ravni, in sicer v smislu mandata, ki ga je za te razgovore dal ministrski svet EGS njeni stalni komisiji. V tej zvezi je kancler Kreisky po svojem povratku na Dunaj dejal, da je nujno potrebno, da sedaj avstrijska vlada nastopi s pro-tipredlogi na ta mandat. Ti protipredlogi morajo b'ti vendar taki, da bo iz njih jasno razvidno, kaj je v omenjenem mandatu komisije EGS za Avstrijo sprejemljivo in kaj ni. iz teh bistvenih izjav kanclerja Kreiskega sledi, da je v vprašanju gospodarskega sporazuma z EGS iniciativa sedaj na avstrijski strani. Na Dunaju se bodo morali sedaj zelo potruditi, če hočejo še tekom pomladi in poletja doseči možnost sporazuma, da ga bodo predsedniki vlad stare EGS in predsedniki vlad dežel, ki bodo formalno 1. januarja 1973 pristopite k EGS, lahko odobrili na zasedanju 18. oktobra tega leta in da bo — kakor želijo na Dunaju — stopil v ve-)javo 1. januarja 1973, ko bo sedanja EFTA v bistvu razpuščena. Če do tega časa naša država ne doseže sporazuma glede olajšanja gospodarskega sodelovanja z EGS, moramo računati, da se bodo njene gospodarske težave povečale. Kakor stvari sedaj izgledajo, bo sporazum obsegal cono proste trgovine med Avstrijo in EGS. Med vprašanji, ki bodo v prizadevanjih za dosego znosnega kompromisa najbolj kočljiva, stoji gotovo vprašanje agrarnega izvoza in uvoza na prvem mestu. To vprašanje korenini v dejstvu, da je avstrijska ureditev trga s kmetijskimi pridelki v marsičem diametralno nasprotna ureditvi, kakršno ima EGS. To in pa zahteva EGS po enostranskih pristankih glede izvoza žita, zelenjave in sadja iz EGS v Avstrijo povzroča pristojnim krogom v naši državi velike skrbi, posebej še zaradi tega, ker EGS doslej še ni pokazala potrebne pripravljeno- sti za boljše pogoje avstrijskega izvoza kmetijskih pridelkov v svoje območje. Prav to pa je za avstrijsko kmetijstvo velikega pomena. To sledi iz tega, da je naša država v to območje lani izvozila 56.000 klavnih goved in podobno število plemenske živine in živine za nadaljnjo rejo. Od 19.000 ton sira, ki smo ga lani iz Avstrije izvozili, ga je 9500 ton šlo v območje EGS. Z vstopom Velike Britanije v EGS se utegnejo povečati težave pri izvozu mleka v prahu. Od lanskega izvoza 13.700 ton je šla večina v Veliko Britanijo, katere industrija čokolade je v glavnem bazirala na mleku v prahu iz naše države. EGS ta izvoz po 1. 1. 1973 lahko zavre. Spričo tega je razumljivo, da stojijo av- V JUGOSLAViJi SO SPREJEL!: strijski agrarni krogi na stališču, da je mogoče na liberalizacijo uvoza žita, zelenjave in sadja pristati le, če bo sporazum na drugi strani prinesel znatne olajšave za izvoz živine in mesa ter mlečnih izdelkov v EGS. Kako se bodo razvijali razgovori na tem področju, je gotovo vprašanje, ki bo v prihodnjih tednih stalo v ospredju obojestranskega zanimanja. Kancler Kreisky računa tudi v tem primeru na znosen kompromis. Misija kanclerja Kreiskega po prestolnicah EGS je bita izrazito političnega značaja. Stremel je za tem, da ustvari pozitivno vzdušje ne le za dosego čimprejšnjega sporazuma, marveč tudi za optimalno upoštevanje avstrijskih želja do tega sporazuma. Pri tem je že ob nastopu svojega potovanja poudaril, da pride za našo državo v poštev zgolj gospodarsko zbližanje z EGS. Avstrija ve, je dejal, kakšne obveznosti ji nalaga njena trajna nevtralnost. Zato ne more skleniti sporazuma, ki bi bil v protislovju s politiko trajne nevtralnosti. Kreisky pa tudi ni pusti) nobenega dvoma o tem, da je sedaj, ko se je stara EGS sporazumela z deželami, ki se ji hočejo pridružiti, napočil čas, da tudi Avstrija, Švica in Švedska uredijo svoje odnose z njo. Zlasti za Avstrijo z močno razvito zunanjo trgovino je sedaj neobhodno potrebno, da si olajša pot do skupnega trga 300 milijonov prebivalcev, kolikor jih bo štela EGS po 1. januarju prihodnjega leta. (H) Načrt razvoja do !eta 1975 Prejšnji feden je zvezni izvršni svet SFR Jugosiavije sprejet prediog srednjeročnega družbenega načrfa Jugosiavije do iefa 197$. Ta načrf obsega šest giavnih ciijev in razvojnih naiog, ki se jim bodo v tem obdobju posvetiti. Ti ciiji in naioge so: 1. izboijševati samoupravne sociaiistične družbeno gospodarske odnose; 2. uveijav-ijati in ohranjevati zadovoijivo stabiinost tokov družbene reprodukcije, hkrati pa zagotoviti dinamično gospodarsko rast in učinkovitejše gospodarjenje; 3. trajno izboijševati živijenjsko raven prebivaistva; 4. hitreje razvijati vse gospodarsko premaio razvite repubiike, ziasti pa pokrajino Kosovo; $. nadaije povečevati zaposienost in spodbujati spremembe v gospodarski strukturi prebivaistva; 6. krepiti obrambno sposobnost države. V prediogu srednjeročnega razvojnega načrta so med drugim predvideni stabii-nejši odnosi na notranjem trgu ter v biagovni izmenjavi s tujino. Ob tem bodo ures-ničiii ustrezne odnose ponudbe in povpraševanja ter dosegii zmernejše gibanje cen in živtjenjskih stroškov. Mejna stopnja rasti cen naj bi biia v vsem obdobju srednjeročnega razvojnega načrta pribiižno za $ % povprečnega porasta ietno. Načrt predvideva naraščanje družbenega produkta v povprečju pribiižno za 7,5 odstotka ietno, kar naj bi v ietu 197$ omogočiio raven narodnega dohodka pribiižno 1000 dotarjev na prebivaica. Prav tako je tudi predvideno, naj bi se živijenska raven večaia povprečno za 7 % ietno, pri čemer računajo, da bodo osebni dohodki zapo-sienih v družbenem sektorju vseskozi naraščati skiadno z rastjo dohodka ter produktivnosti deia. D%Hes oBojestrdMsBd BorZst M-reBnje, Ja BZ gvsirZjsBZ več/nsBZ HaroJ taBo ravna/ s sodržaf/jatt/ dragega jez/Ba, Bot to de/ajo npr. MemšBZ ŠfZcarjZ. TZstZ, Zn /majo največjo števt/čno moč, preJviem sBrBZjo za m/ro/jn/mo sož/tje v držav/, prevze/Z to nate oJgovor-nott za Zzpo/njevanje prav/c ena-&opravnottZ Jo vte/? drag/B narodov. O tem nam pr/poveJnje nn/v. proj. Paa/ ZZnt/Z v tvoj/ Bnj/gZ Vom Werden and Weten Jer weBrspracBZgeu ScBveZz, Bern (o jez/Bovn/B odnotZBj. Prav on/ Bot varaBZ sBrB/jo, Ja te oBrart/ ne /e nj/Bov, ampaB taJZ drag/ jez/BZ v držav/ Zn tad/ nj/Bova ozem/ja. TaBo BZ ta JZ ta^aj /aBBo v/ada/o m/rno, Ba/tarno tož/tje v oBojestransBo Bor/st. Prav gotovo to to pr/čaBova/Z t/tt/ vo/Zvc/ to-c/a/dewoBratZ — tocZa/ZttZ Zn dra-g/ t/ovent^Z č/an/ strattB, BZ to te od/očZ/Z za zlvttr/jo. šovražno ge-nocZJno razpo/oženje Zn aBrep/ prot/ BorZstZw manjt/ne ne morejo rod/tZ dragega Bot oBramBo Zn netreče. DvojezZčnZ Z?rajevn; nap/tZ BZ mora/Z BZtZ potfav/jen/ že taBo; po p/e/atc/ta Zn takrat je Zn/o npr. v vo/Z/nem okrožja 3moZ?or (B/cr-magor) na BartZ, BZ to jo ZzJe/a/e avstr/JsBe oB/ast/ za vo/Z/no rejor-mo, pokazano 26,3 odstotBa t/o-ventZtega pre/nva/ttva. Po razmerje te n/ mog/o tpremen/tZ razen pod pr/tZt^om nac/tt/čnega Bova Zn zato prav/ca terja, da te tam pottav/jo dvojez/čn/ nap/tZ. Že v avttroogrt^ZZ* eas/B Zn pozneje je to ozem/je /ažne DorošBe v etno/ot&em pog/eda pod razna- rodova/n/m pr/t/sBoru t tevera prot/ jaga (Drang rtacB SadenJ t/st/B eBstremn/B netnšBZB tZ/, Zn to te ZnJentZjZcZra/e z napada/no /dejo drage tvetovne vojne. Današnja tprav/j/va avstr/jsBa po/Z-t/Ba /aBBo oBrne Zn attavZ agre-t/jo t pom/rjeva/no dejavnottjo do jagos/ovansBega toteda. /VernšZn' narod Zrna v pr/merjavZ t t/ovent^Zm pretežno Z?mečZnm pre/nva/ttvom že taBo ve/ZBansBo ttevZ/čno premoč. Pa tarna po te-BZ neneZmo de/aje raznarodova/no prot/ 5/ovencem. Svetovno mnenje, predttav/jeno v OrganZzacZjZ zdražen/Z? narodov, nače/no Zn od/očno podp/ra odpravo genea-/ošB/B BrZvZc Zn nj/Bov/B pot/edZc. Na tem področja avstr/jsBega ozem/ja je v zadnjZZ? tettdetet/Z? /et/B ZzgZnZ/o najmanj 30—90 tZ-toč S/ovencev, oz/roma to j/Z? tpremenZ/Z v nemt&o govoreče av-str/jsBe držav/jane. ŠtadZje zgodo-v/narjev pr/Bazajejo to ža/ottno metamor/ozo Bot t/p/čno pro-B/emsBo-štadZjsBo vprašanje znan-ttvene raz/sBave narodnottn/Z? d/t-BrZtnZnacZ;. Metode raznarodova/nega prZ-t/sBa to Bo/j a/Z manj taBšne, Bot to povtod na podoBn/B tt/čn/B mednacZona/nZB poJročj/B, Bjer je državna oB/att da/a protto pot nacZona/ZttZčnZm ttrattem, Ber n/ n/č naredZ/a za zašč/to manjš/ne, za ared/tev odnotov, razmej/tev Zn označBo ozeme/j, za ade/ežBo zastopstev v predttavn/šBZB te/e-t/B, za Jo/očBe o raBZ jez/Ba, za j/nančne dotac/je za de/ovanje attanov Ztd. Notprotno/ ManjšZna je trpe/a v težB/B oBo/Zšč/naB, Bot to/ oč/t-BZ, da n/ zanet/j/vo dovo/j patr/ot-tBo avttr/jtBa; Ber ne govor/ nem-šBo, ampaB ta), grd Zn nezaže/en jez/B; prema/o da te vB/jačaje v nemtBo BorošBo Ba/tarno tBap-nott, ne naroča nemsBega čatop/t-ja, je zaprta do avttr/jtBe več/ne Ztd. S/oventBo preBZva/ttvo na-B/epno de/Zjo na S/ovence Zn V/n-JZtarje, BorošBZ deže/Z zvette držav/jane Zn nac/ona/Ztte, čemar to daja/Z predznaB ant/državnottZ. V vrtc/B Zn šo/aB zaBtevajo, da t/o-ventBZ otrocZ govor/jo nemšBo ta-Bo pr/ poaBa Bot zanaj to/e Zn ce/o doma. Da BZ BZ/o č/mmanj zaBtevBov za t/oventBo šo/anje, oBttaja poteBna „zadrževa/na are-JZtev", da morajo ttarš/, BZ to v roBaB (t/ažBaBJ nemšB/B de/oda-ja/eev, nap/tat/ poteBno prošnjo, BZ j/B Zzpottav/ja ma/tret/ranja. Do je taBo vtZ/jena nemšč/na Zn dotežena dvojez/čnott, pottane pr/ otroc/B zameg/jeno raz/ZBovanje materZnšč/ne Zn te taBo vpe/jaje nemšč/na Bot oBčeva/nZ Zn že g/avn/ jez/B. S tem pa je tad/ do-teženo raznarodovanje. PodpZtnZBZ pogodBe to mog/Z že vnaprej tB/epat/, da Bodo javnott, arad/ Zn gotpodarttvo de/ova/Z negat/vno na oBttoj manjš/ntBega naroda. Zato to avttr/jtBZ držav/ pottavZ/Z pogoj — Zn oBveza/a te je, da Bo aredZ/a po/ožaj manjšZ-ne, vendar tega v dvajtet/B /et/B n/ ttorZ/a. /Ve gre za navadno po-godBo, gre za genoc/d, za zaotta-/o žar/šče nac/ttZčne agret/je, BZ to jo Ba/tarnZ narod/ oBtodZ/Z Bot največjo tramoto č/oveštva. Zapažene Zn apoštevane to an-tZ/aš/tt/čne žrtve avttr/jtBZB do-mo/jaBov, ramo oB ram/ te je Bo-rZ/ avttr/jtBZ ant/BZt/erjevtBZ Ba-ta/jon, a od vtega Bar /aBBo štejemo Bot pr/tpeveB v BorBZ antZ-BZt/erjevtBe Boa/ZcZje, je eden naj-tvet/ejš/B pr/merov prav oBoro-ženZ Boj t/oventBe avttr/jtBe Bo-rotBe manjt/ne. V pr/d popo/nega Zzpo/njeva-nja pogodBen/B oBveznott/ dodajmo te to, da novejše p/eBZtc/tne teBn/Be apoštevajo g/atova/n/ proporc ZzZda Zn po njem razde/Zjo p/eB/tc/tno ozem/je, Bar v Boro-šBem pr/mera n/ BZ/o ttorjeno — na šBodo t/oventBega preBZva/-ttva. S „fa/r" pottopBom, v daBa nače/ doBrega totedtBega tož/tja pr/ pottav/tv/ JvojezZčnZB nap/tov na ce/otnem mešanem ozem/ja po GrajenaaerjevZ črt/, BZ ZvttrZja poBaza/a vo/jo, da ne podp/ra popo/nega an/čenja t/oventBe manj-t/ne na jažnem DorotBem, Bot je to ttorZ/a /ta/Zja na jažnem 7*Zro/-tBem. !n),n Avšii (Delo, Ljubljana. 27. 2. 1972) JVe/zpo/jT/ena oJbi/utba Ob 7. čJenu ars^rj/sire državne pogodbe (Nadaljevanje iz zadnje številke) POStROKKDSVKU DUNAJ. — Novi glavni tajnik OZN dr. Waldheim je bil prejšnji teden na prvem uradnem obisku na Dunaju, kjer je bil g