PTUJ, 4. AVGUSTA 1961 СШ 20 DIN ŠTEVILKA 29. Letnik XIV$ Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednike, zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: /Vnton Bauman. Uredništvo tti uprava Ptuj. Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptul it 604-19-3-206 ftokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročntna za tuzemstvo 1000 din. za inozimstvo 1500 din Praznite: občine Piuj 8. avgust je vsakoletni spomin na revolucionarno pot, ki jo je prehodilo prebivalstvo ptujske občine v socializem, je praznik, ki pomeni obračun doseženih uspehov v razvoju k napredku naše občine. 8. avgust je tudi spomin na ju- naško Slovenjegoriško četo, ki je dve uri in pol kljubovala pred 19 leti na ta dan proti desetkrat močnejši oboroženi skupini na- cističnega okupatorja v močvir- natem gaju ob Pesnici — pri Mostju. Tam so padli v boju junaki: železničar Franc Kramberger iz Nove vasi pri Ptuju, pekovski pomočnik Vinko Res in njegov brat Kostja iz Vintarovec v Slo- venskih goricah ter delavec Alojz Zavec iz Ptuja. Nemški orožniki in gestapovci so ujeli v bitk; ranjenega Draga Stojka z Mote pri Ljutomeru in Alojza Pukšiča, delavca s Kicar- ja, ki sta morala kmalu umreti. Iz obupa nad usodo svoje dru- žine se je po bitki ustrelil slo- venskogoriški partizan Mirko Reš. S Slovenjegoriško četo je po- vezano ime heroja Jožeta Lac- ka, kmeta iz Nove vasi pri Ptu- ju, komunista in snovatelja upo- ra v ptujskem okolišu, in ime Franca. Osojnika. junaka Sloven- skih foric, ki ju Je okupator pri- jel în uničil njuni življenji, po- srečeni boju proti favšizmu, za dobrobit svojega naroda. 8. avgust je spomin na vse, ki so žrtvovali življenje za svo- bodo v naši občini, spomin na trpljenje po fašističnih tabori- ščih in zaporih, spomin na vse napore v boju za svobodo v | ptujskem okolišu, hkrati pa je manifestacija uspehov v naši občini. Lani smo prikazali dosežene uspehe v veličastnem sprevodu kmetijskega značaja, letos — ob 20-letnici vstaje — se bomo ozrli v preteklost in odkrili spomin- sko ploščo vzorni borki za svo- bodo in socializem Olgi Meglic. Stanovanjski bloki, novi most. razne nove stavbe, razvoj trgo- vine in industrije v Ptuju, uspe- hi v kmetijstvu, družbeno uprav- ljanje na vseh gospodarskih pod- ročjih in v ustanovah, napredek Odbor za pripravo proslav prt Občinskem odboru SZDL Ptuj je sprejel na seji 31. julißa 1961 po- droben spored ZA NEDEUO. 6. AVGUSTA 1961, ko bo občina Ptuj tretjič praznovala ^ OBČINSKI PRAZKIK Ob letošnjem praznovanju ob- činskega praznika bo odkrita spominska plošča prvoborki Olgi (Furlan) Megličevi na Vičavi. Na ptujskem letališču bo veliko množično zborovanje in za njim bo zanimiv aeromiting, prvi ta- kega obsega s sodelovanjem 40 letal. Poleg tega bo dopoldne v Ptuju slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, obisk partizan- skih družin na Hajdini in spre- jem borcev iz 1941. leta. Letošnje praznovanje praznika občine Ptuj je po obsegu in vse- bini tesno vezano z 20-letnico vstaje. Odbor za pripravo praznovanja je tekom priprav vodila glavna želja, da bi se pri odkritju spo- minske plošče prvoborki Olgi Me- gličevi na Vičavi in na slavnost- V prosveti in zdravstvu — vse to so uspehi v razvoju socializ- ma pri nas. Revolucija pa še ni končana — doseči moramo cilje, za ka- tere le padlo toliko žrtev — bla- ginja ▼ socializmu, ko bo novi čae izoblikoval tudi novega, ple- menitejšega človeka — globoke socialistične zavesti, toplih od- nosov do bližnjega, velike lju- bezni do resnice in pravice, do domovine, do človeštva, kakršni so že danes najboljši borci za socializem. V. R. nem zborovanju ter na mitingu na letališču v Moškajncih zbralo mnogo, mnogo delovnih ljudi iz občine in iz drugih krajev, ki jih veže neizbrisen spomin na borbo za našo osvoboditev in za socia- listični vsestranski napredek v naši občini in domovini ter da bi se tudi ob tej priliki skupno spo- minjali na najtežje dni zgodo- vine naših narodov, ki se niso ustrašili nikakih težav in žrtev. Ob tej priliki se bodo mladi in odrasli spomnili vseh padlih bor- cev in žrtev fašističnega nasilja ter občanov, ki so morali zaradi fašističnega preganjanja in zara- di posledic tega v prerani grob. Ob bi se zbralo čimveč prebi- valstva iz občine Ptuj in iz dru- jih krajev, se je odbor za pripra- vo praznovanja poslužil vseh sredstev obveščanja: radia, časo- pisja, plakatov, letakov in obve- stil društvom in organizacijam ter je še posebej povabil na praznovanje predstavnike in pre- živele borce. Večina javnosti je obveščena na nedeljo, 6 avgusta 1961, in na občinsko praznovttnje občine Ptuj. Vse bo prijavljeno za toliko in še večjo množico lju- di ki jih je büo na predhodnih dveh praznovanjih v Mostju in v Ptuju, ko so se zbrali odrasli in mladina od blizu in daleč in so skupno praznovali praznik občine Ptuj. Po sporedu bo v nedeljo, 6. av- gusta 1961: Med 5. in 6. uro: Budnica godbe na pihala »Svobode« po Ptuju. Ob 7. uri: Odhod partizanske pa- trulje na Hajdino in obisk par- tizanskih družin na Hajdini. Ob 8. uri: Slavnostna seja Občin- skega ljudskega odbora Ptuj. Ob 9. uri: Sprejem preživelih borcev in sodelavcev Lackove čete. Ob 10.45: Prihod partizanske pa- trulje s čolni čez Dravo na Vi- čavi, kjer je prevažala Olga Megličeva borce Lackove čete čez Dravo s čolnom. Po- ložitev vencev pred ploščo na hiši, kjer je stanovala Olga Megličeva. Ob 11. uri: Odkritje spominske plošče na hiši, kjer je stanova- la družina Meglic do aretacije Olge Meglic. Govoril bo zvezni poslanec tov. Jože Potrč. Ob 15. uri: Začetek aeromitinga z uvodnim množičnim zborova- njem na ptujskem letališču v Moškajncih. Govoril bo zvezni poslanec tov, dr. Jože Potrč. Po končanem zborovanju bodo po- leteli 3 avioni z venci k spo- meniku Lackove čete v Mostje in s tem bodo začeli miting. Tako programsko bogatega mi- tinga še nismo videli. Na njem bo sodelovalo okrog 40 avionov iz raznih krajev Jugoslavije. Po končanem aeromitingu bo na letališču ljudsko rajanje. Za solidno postrežbo in ostalo bodo poskrbela ptujska gostišča. Vabimo vse delovne ljudi, naj pohitijo v čimvečjem števiilu do- poldne na Vičavo in popoldne ob 15. uri na letališče v Moškajnce na velik miting z vsemi razpo- ložljivimi vozili kolektivov in or- ganzacij ter zasebnikov. Odbor Občinshi Ijudshi odbor Ptuj Občinski homite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZBNOV Občinski komite LMS Občinska gasilska Hveza ter druge množične organizacije in društva iz ptujske občine pošiljojo ob 3. občinskem prazniku vsemu prebivalstvu v obiini tovariîke pozdrave ter jim iskreno čestitajo k dosedanjim uspeliom za napredek In procvit ptujse občine. Strsn 2 ?TUJSKI TEDNIK HUJ, 'DNb 4. AvouJiA laoi Odkrili bomo spominsko plošio revolttcionarki Olgi Heglič Malo je žena v naái obóini, ki bi jih po njihovem zaslužnem delu za svoj narod lahko primer- jali z Olgo Meglič, roj. Furlan. Olga se je rodila 25, marca 1910 v Kormonsu na Primorskem. Z očetom železničarjem in materjo je v otroških letih zapustila rod- no Primorsko deželo in odšla v Jugoslavijo. Olga je imela le eno pravo sestro; mati ji je zgodaj umrla in oče se je znova poročil. V novem zakonu je imel še dve hčerki. Furlanovi so se v . Ptuju na- selili na Turni.šču in Olga se je izučila za pletarko, nato pa je odála za kruhom na Hrvaško in pozneje tudi v Srbijo. Trnova proletarska pot jo je pripeljala v vrste. Komunistične partije in kmalu je postala nje- na požrtvovalna članica. Na Hajdini je okoli leta 1934 v Dru- štvu kmečkih fantov in deklet propagirala napredno misel. Ko se je poročila in preselila v skro- ' men proletarski dom, v eno samo podstrešno sobico na Vičavski poti 9, se začne novo obdobje najpožrtvovalnejšega Olginega dela za program Komunistične partije — za mir in socializem. Od leta 1936 do 1938 je spre- jela pod svojo streho ciklostilno tehniko KP in sama pK>magala tiskati letake, naperjene proti hitlerizmu. in letake, ki so po- zivali v Ljudsko fronto za demo- kratične pravice delovnega ljud- stva. Leta 1939, v jeseni, ko so v Ptuju ustanovili Okrožni ko- mite KPS, je Olga poslala čla- nica tega odbora, Kakána je bila Olga med oku- pacijo, nam najbolje povedo besede Mime Kovač-Barčke, de- legatke PK KPS za Štajersko, ki je leta 1942 v ptujskem okraju organizirala OF. Ona je o Olgi napisala: ^ »Pri svojem delu v narodno- osvobodilnem gibanju sem sre- čala precej hrabrih in požrt- vovalnih žena, ki so vredne, da zapiše zgodovina njihovo ime. Med te spada tudi Olga Meglič, rojena Furlan. Podrobnosti iz najinega sode- lovanja se ne spominjam več. Njen lik in njeno bistvo pa imam še popolnoma živo pred očmi. Tam ob Dravi pod Vičavo je stanovala, v hišici, kjer je živela bedno proletarsko življenje. Sla- bo opremljena soba je služila hkrati za kuhinjo in sobo štiri- članski družini. Olga je bila majhna, izredno živahna žena, močna osebnost, središče druži- ne, Nosila je preprosta oblačila, po vedenju je bila naravna, do- mača in iskrena. V vsaki prilož- nosti se je hitro znašla. Iz tem- nopoltega obraza je sijalo dvoje velikih, rjavih oči. ki so bile hkrati resne in prijazne, oči, ki si jim lahko verjel in zaupal. Ne vem več, kdo me je sezna- nil z Olgo, morda Osojnik, mor- da Sagadinova. ob pr\'em sre- čanju je naredila name dober vtis. Pozneje, ko sem jo bolje spoznala, sem jo še bolj cenila. Bila mi je ves čas najzvestejši in najsposobnejši pomočnik, ker je bila uporabna za vsako delo. Pri zavednih Ptujčanih je zbi- rala kruáne karte, denar in dru- ge potrebščine za partizansko skupino, ki smo jo v tistem času snovali. Bila je obveščevalka in kurirka. Po potrebi je prepelje- vala partizane in orožje s čolnom čez Dravo, pri čemer ji je kasne- je pomagal tudi njen mož. Spo- četka mu ni vsega zaupala, ker ni bil zadovoljen, da se Olga meša v nevarne posle, a začel je sam pomagati in sodelovati, da sam ni vedel kdaj. Olga je bila pri vsakem poslu silno spretna in iznajdljiva; nikoli ni pokazala strahu, niti nevolje. To mi je bilo všeč. Silno neprijeten ob- čutek smo imeli ilegalci, če je gospodar kar trepetal, kadar smo pri njem prespali. ] Olga je bila drugačna. Vedela I je, da nimamo doma, da je naš dom povsod, kamor pridemo, zato nas je vedno sprejemala ljubeznivo in toplo. Bila je prava proletarka, razredno jasno opre- deljena. Z NOB je zavestno so- delovala in ga je pojmovala kot boj za nacionalne in socialne pravice. Srečanje z njo me je hrabrilo. Olgina skromna hiša nam je nudila vse, kar je imela: hrano, zavetje in srčno toploto. Zato je bila siromašna hišica ob Dravi bogata človeške dobrote in hra- brosti. Včasih sva se pogovarjali tudi o možnosti nesreče, izdaje, za- pora in smrti. Z bolečino je po- mislila na svoja malčka, ki ju je imela srčno rada, a z delom ni prenehala. Verjela je v našo zmago, verjela je tudi, da bo za njene otroke preskrbljeno, če se njej kaj primeri. Ob takih tre- nutkih sem jo posebno občudo- vala. Kadarkoli se spominjam na- njo, mi je žal, da je morala tako zgodaj umreti ta prečudovita žena. Zdi se mi. da je živela pred sodelovanjem v narodnoosvobo- dilni vojni le na pol, iztisnjena v ozadje, kot so bili potisnjeni vsi proletarci. ki niso mogli raz- viti svojih sposobnosti. Delo v OF jo je sprostilo, zadihala je in kaj vse bi ustvarila, če bi ne padla kot žrtev izdaje pK>d streli okupatorja v Mariboru 4. no- vembra 1942. Po osvoboditvi sem se pozani- mala, kako je z Olginimi otroki. Ko sem zvedela, da je zanje pre- skrbljeno, sem se pomirila. Olga ni upala zaman.« Spominska plošča, odkrita v spomin Olgi Meglič na Vičavski poti 9, bo ostala priča, da so bile med okupacijo med ženami za- vedne Slovenke, ki so neustra- šeno gledale smrti v oči, ko so se podale v boj za svobodo svo- jega naroda. Odkrita plošča bo nova priča nacističnega nasilja in boja za svobodo. V. R. Hiša na Vičavski poti 9 Eksplozije v Bizerti so utihnile, niso pa še utihnili politiki, ki vedo, da se v severni Afriki pri- pravlja novo žarišče nevarnosti. Francozi nočejo popustiti in no- čejo umakniti svojih vojakov s tuniškega ozemlja. Da bi vsa stvar dobila še groznejšo podobo, so Alžirci v Lugrinu prekinili po- gajanja ter zvalili krivdo na Francoze, češ da nočejo razprav- ljati tako, da bi Alžircem zagoto- vili neodvisnost in enotnost o- zemlja. Francoski imperializem preživ- lja v severni Afriki hudo krizo. Takšna njihova stališča bodo še bolj utrdila enotnost nerazvitih dežel, ki vedo, da si bodo zagoto- vila mir in gospodarski vzpon le, če bodo s skupnimi močmi do- končno odpravila imperializem. Francozi nočejo popustiti, ker bi tako izgubili svojo zadnjo posest in nenadoma bi se velikj franco- ski imperij zrušil, brez slave in brez potrebnih sredstev za sta- rost. Tega se bojijo in zato vodijo politiko, ki so jo vsi že davno obsodili in ki je že preživela. Bizerto bodo sedaj, kot kaže, sprožili pred izrednim zaseda- njem Generalne skupščine. Sve- tovni forum bo obsodil imperiali- zem vsaj v načelu, če že ne bo mogel posredovati v takšni meri, da bi oporišča izpraznili. Zahodni manevri v Kongu Končno se je sestala kongoška skupščina, da bi sprejela novo ustavo in potrdila novo vlado. Ze prve dni zasedanja v univerzitet- nem središču so prozahodne sile spoznale, da so za njih ure štete, če se ne bodo poslužile manevrov in če ne bodo izigrale veliko skupino, ki podpira Antoi- ne Gizengo, premiera iz Stanley- villa. Ko 30 za predsednike senata in doma poslancev izvolili prejšnja Lumumbina pristaša, so se ljudje v Leopoldvillu zgrozili. Hitro so se spomnili, da bi lahko s pomoč- jo katanških poslancev, ki jih ni na zasedanju, preglasovali na- predno skupino. Napeli so vse si- le, da bi Combeja v zadnjem tre- nutku prepričali, da gre za skup- ne, to je zahodne interese in naj zato pošlje svoje poslance na za- sedanje parlamenta. Niso ga prepričali, ker bi rad dosegel takšne koncesije, na katere noče pristati niti Kasavubu. Sedaj poskušajo z najno\'ejšim manevrom. Predlagali so premie- ra, ki naj bi v naslednjih dneh sestavil vlado. V tem primeru gre za dvojni pritisk — na Čombeja, da bi v zadnjem trenutku privo- lil v sodelovanje, in na Gizengo da bi mu s potrjeno enotno vlado zbili orožje iz rok. Sedaj je vse odvisno od poslancev, ki pa žal kaj radi lavirajo. Britanija in skupno tržišče Pred dnevi je premier Macmil- lan sporočil, da bK) povprašal čla- nice Britanske skupnosti narodov, če so za to, da začno pogajanja o pristopitvi k evropskemu skup- nemu tržišču. S tem je vrata sa- mo odprl, ni pa povedal, al, jih bo zaprl tako, da bo vstofiil v skupni trg. ali pa jih bo zaprl skupnemu trgu pred nosom. Če bi šlo samo za Veliko Brita- nijo, tega problema sploh ne bi bilo, ker pa gre za članice Bri- tanske skupnosti narodov, preko katerih imajo Britanci v rokah trg s kmetijskimi pridelki, pa je zadeva bolj zapletena. S pristo- pom odprejo vrata francoskemu trgu s -kmetijskimi pridelki. (Nadaljevanje na 3. strani) Tovarna giinice in aluminija .Boris if Kidričevo PROiZVAJAiHO: aluminij, giinico, anodno maso, ktitran, fenol, vanadijevo sol, žiindro in drugo ter se priporočamo vsem našim dobaviteljen in odjemalcem. Ob 3. praznovanju občinskega praznika občina Ptuj in obob letnici vstaje pošiljamo vsem delovnim ljudem v občini tovarišhe pozdrave in jim želimo tudi v bodoče mnogo uspehov PTUJ, DNE '4. XVGUSTÀ 1961 РТПЈ8К1 TEDNIK Stran 3 Ob 20-letnici vstaje Častni član občine Ptuf Dr, JOŽE POTRČ Prav je, da naš list ob letos-j njem občinskem prazniku posebej j napiše vsaj nekaj skromnih be- i sed o možu, čigar življenje je pom-.nlr^, odksr je stopil v ko-; munistične vrste — boj za lepše življenje delovnega ljudstva. Dr. Jože Potrč spada med tiste ptujske može, ki so s svojo osebnostjo vplivali na zgodovin- ski razvoj v domači občini in so po svojem pomenu prerasli okvir donjačega kraja ter se uvrstili med pomembne politične osebno- sti v državi. Ptuj je ponosen na lik tega plemenitega moža, komunista in častnega člana naše občine, ki nam ga je ohranila revolucija ¡ pri življenju. ! Rodil se je leta 1903 v Jane- i žovcih v Slovenskih goricah. V j osnovno šolo je hodil na Dester- ! niku, v gimnazijo pa v Ptuju;; vedno je bil odllčnjak. Po konča- ni gimnaziji se je leta 1922 vpi- sal na univerzo v Zagrebu, kjer je končal medicinsko fakulteto. Tam se je seznanil z marksisti- čnim svetovnim nazorom in ga osvojil. Osvojeni'nazor ni le pri- znaval kot ustvarjalca nove boljše človeške družbe, ampak je postal njegov propagator. Leta 1924 je v Ptuju zanetil nov plamen po Obznani ugašujo- če proletarske revolucije. Poiskal je nekatere levičarsko usmerjene železničarske delavce v Ptuju in z njimi začel z Delavsko-kmečkim listom orati ledino socialistične misli. Septembra 1927 je ob vo- litvah agitiral za delavsko re- publikanski blok. Prvič je prišel navzkriž s policijo in muzej hra- ni fotokopijo akta-prijavo srez- kega načelnika v Ptuju maribor- ski oblasti, o komunistu Potrču. Zaradi komunizma so dr. Potrča odpustili tudi iz njegove prve zdravniške službe v ptujski bol- nišnici. Tedaj je nastopil prakso privatnega zdravnika v domačem kraju Janežcvct, kjer je postal pravi ljudski zdravnik, vedno pripravljen pomagati. Požrtvo- valno je stal ob strani siromaš- nih pacientov, ki jih ni le zastonj preiskoval, ampak jim je dajal tudi zdravila. Ob svojem poklic- nem delu ni počivalo njegovo politično delo. Pri delavsko prosvetnem dru- štvu »Svoboda« in »Vzajemnosti« v Ptuju je šolal in vzgajal v marksizmu in leninlzmu nove borce za socializem. Leta 1930 so Potrča aretirali in ga obsodili na dve leti ječe. Leta 1938 so ga znova zaprli in mučili v zagrebških zaporih. Leta 1939 je prevzel vodstvo novo- ustanovljenega Okrožnega komi- teja Komunistične partije v Ptu- ju, naslednje leto pa so ga ime- novali v CK KPS skupaj z Jože- tom Lackom. Dr. Jože Potrč je moral z dru- gimi komunisti zadnjikrat pred vojno vihro v koncentracijsko taborišče v Medjurečje v Srbijo, kjer je prebil tri mesece, do 27. aprila 1941, ko je na ljudsko zahtevo padla vlada Cvetkovič- Maček in so se odprla taboriščna vrata. Vrnil se je domov in že 3. aprila sklical sestanek komu- nistov pri Krambergerjevih v Novi vasi, kjer je govoril o nalo- gah Komunistične partije v tistih dneh, ko se je zgrinjal vojni vi- har nad Jugoslavijo. Ko je postala domovina plen nacistične Nemčije, se je dr, Jože Potrč pridružil prostovolj- cem in postal v prvih dneh inva- zije nemški vojn¡ ujetnik. Vojno je preživel v taborišču, kjer mu je epidemija tifusa zagrozila s smrtjo. Po osvoboditvi je bil na raznih vodilnih položajih v naši republi- ki, Našo državo je zastopal pri Združenih narodih v odboru za delo. Napisal je veliko kvalitet- nih člankov o osrednjih listih in revijah; predava na univerzi o materialistični filozofiji, je član CK KPS in KPJ ter zvezni ljud- ski poslanec za našo občino. Dr. Jože Potrč Je navezan na svoj domači kraj Ptuj in na nje- gov okoliš. Vedno je pripravljen priti med ptujsko prebivalstvo in mu govoriti kakor pravi ljudski tribun, poslušati in upoštevati želje, koristne splošnemu razvoju socialistične družbe. Ob občinskem prazniku se dr. Jožetu Potrču, našemu dragemu rojaku v imenu prebivalcev ptuj- ske občine Iskreno zahvaljujemo za njegovo službo domovini, za njegova prizadevanja v prid naše občine, z željo, da bi mu zdravje omogočilo še mnogo uspehov pri njegovem delu v korist skupnosti, v njegovem privatnem življenju pa veliko zadovoljstva! V. R. Štajerski koledar NARODNO OSVOBODILNEGA BOJA LETA 1941 JULIJ 1941 13. — odide prvi transport jet- nikov z Borla, ki jih je okupator namenil poslati v izseljeništvo. Jetnike so transportirali v zbir- no štajersko taborišče izseljen- cev v Rajhenburgu. 22. — ustanovijo PK KPS za Štajersko, ki ga sestavljajo Mi- loš Zidanšek, Boris Cižmek in Slavko Slander. 22. — aretira okupator nekaj trboveljskih komunistov, ki se niso umaknili v ilegalo. JULIJ v začetku mescca se zberejo komunisti iz Maribora in Ruš v bližini Hlebove domačije na Smolniku in ustanovijo Pohor- sko četo. 6. — so komunisti iz Savinjske in Šaleške doline izvedli veliko napisno akcijo in odšli v ilegalo. Tega dne so izvedli napisno ak- cijo tudi ruški komunisti. 13. — izvedejo trboveljski ko- munisti napisno akcijo v Trbov- ljah; 18. —- na Tezncm pri Mariboru prerežejo uporniki telefonski kabel Dunaj—Beograd; 25. — odideta na Pohorje prva ptujska partizana Franc Peršon in Rudi Znidarič. Tega dne are- tirajo Jožeta Lacka, ki jim zbeži; 26. — Savinjska partizanska skupina, ki je v noči na 7. julij odšla v ilegalo pod Bukovico ob Savinji — ustanovi Savinjsko četo; 30. — V gozdu pri Dobravi pri Brežicah Nemci ustrele prvih 10 talcev na Štajerskem. To so bili skojevci-partizani, ki so jih Nemci dan prej prijeli. Tega dne razbijejo Nemci Po- horsko četo pri Urbancu na Po- horju. Julija odidejo s Štajer- ske novi transporti izseljencev na Hrvaško in v Srbijo. Na kon- cu meseca ustanove celjski ko- munisti na Reservni pri Šent- jurju Celjsko četo. AVGUST 8. — aretirajo Nemci sekre- tarja PK KPS za Štajersko Slav- ka Slandra in članico PK KPS Slavo Klavoro; 9. — napade Revirska četa oroiniško postajo in rudniško obratno stražo v Zagorju. Nemci aretirajo okoli 50 oseb; 11. — napade Pohorska četa orožnlško postajo v Ribnici na Pohorju. Padeta dva nemška orožnika, eden je ranjen. V Po- horski četi sta Ptujčana Peršon in Znidarič; 18. — Izda šef civilne uprave za Sp. Štajersko odredbo, s ka- tero proglasi smrtno kazen za udeležence in podpornike NOV; 24. in 25. ustrele Nemci v Ma- riboru 13 talcev, med njimi se- kretarja PK KPJ za Štajersko Slavka Slandra in članico PK Slavo Klavoro ter sekretarja OK KPS Celje Franja Vrunča; 25. — napadeta Revirska In Savinjska četa rudnik Zabuko- vica; 27. — uničijo Nemci v Za- vrškem mlinu v St. Rupertu pri Celju zadnjih pet borcev Celjske čete; 31. — skleneta Nemčija in Italija sporazum o preselitvi ko- čevskih Nemcev na Štajersko. Zadnje dni avgusta odidejo novi ptujski borci na Pohorje: Zvonko in Jože Sagadin, Karel ArnuÄ in Tomšič od Tomaža pri Ormožu. SEPTEMBER 2. — napadeta Savinjska in Revirska četa rudnik Zabukô- vico; 3. — pet partizanov Pohorske čete rani pri Ruški koči na Po- horju nemškega policista, ki zato umre; 4. — zaradi smrti policista na Pohorju ustrele Nemci v Celju 10 talcev; 17. — napadeta dva voda Po- horske čete nemško vojaško po- sadko v lovski koil na Klopnem vrhu. Posadka zbeži in ima dva mrtva In dva ranjena. Pohorska č^ta pa mrtvega in ranjenega. Tega dne ustrele v Trbovljah 4 talce za ubitega izdajalca; 19. — proglasi komandant var- nostne policije za Sp. Štajersko Pohorje za žaprto področje za- radi spopada na Klopnem vrhu; 20. — minira Savinjska četa železni.iki most v Pevku pri Šo- štanju; 23. — ustrelijo v Mariboru 10 talcev, med njimi Alojza Stra- fela iz Markovec. R. (Dalje prihodnjič) Ekonomske enote in de itev dohodka po delu 5. Osnove in merila za ugotavlja- nje uspeha poedinih delavcev; uporaba norm, način določanja norm in normativov stroškov; o- cena osebnosti, delovne dobe v podjetju itd. 6. Način obračunavanja nadurne- ga in nočnega dela; 7. Način obračunavanja osebnih dohodkov za Čas letnih dopustov, državnih praznikov, dela na dan tedenskega počitka; 8. Višina dnevnic in način obra- čunavanja potnih in selitvenih stroškov, terenskih dodatkov, na- domestilo za ločeno življenje; 9. Nadomestila osebnih dohodkov za čas prekinitve dela, izrednega dopusta, pripora; 10. Načela o ugotavljanju zajam- čenih osebnih dohodkov; 11. Obračunavanje in izplačevanje osebnih dohodkov in akontacije; 12. Pritožbeni postopek; 13. Nagrade vajencev v gospo- darstvu; 14. Zaključne določbe. Ne glede na navedeno pa je vsaki organizaciji prepuščeno, da določi vsebino pravilnika glede na svoje pogoje in potrebe Predlog pravilnika mora biti naimanj 15 dni pred razpravo na delavskem svetu objavljen čla- nom kolektiva, da lahko dajo pri- pombe in predloge. Te mora ob- vezno obravnavati delavski svet in zavzeti do njih določeno sta- lišče. Sprejeti pravilnik oziroma njegova določila se uporabljajo od 1 naslednjega meseca po spre- jetju. c) Priprave za sprejem pravilni- kov. Za sprejem pravilnika o razde- litvi Čistega dohodka In pravilni- ka o razdelitvi osebnih dohodkov n* predpisan določen obvezni pri_ pravljalni postopek, kot je to bi- lo do sedaj pri sprejemanju ta- rifnega pravilnika. Ker pa gre tu za tako važne in daljrase^ne predpise, ni nobenega dvoma, da bo morala vsaka gospodarska Ot- ganizacija izvesti določeni pri- pravljalni postopek v večjem ali manjšem obsegu in pripraviti do- ločeno dokumentacijo, na podlagi katere bo lahko kolektiv kakor tudi delavski svet videl gospo- darski položaj podjetja in na podlagi tega ocenil primernost postavljenih načel in določb v obeh pravilnikih. Pripravljalni postopek naj bo enoten za oba pravilnika. Z ozi- rom na to je najbolj smotrno istočasno izvršiti pripravljalni postopek za sprejem oheh pra- vilnikov. V pripravljalnem po- stopku b¡ bilo potrebno proučiti in pripraviti sledečo dokumenta- cijo: 1. Osnovni podatki o podjetju in ekonomskih enotah; 2. АпаИга materialnega položaja podjetja z ozirom na nove in- strumente delitve skupnega dohodka; Skupen dohodek, stroški poslo- vanja, dohodek in Cisti doho- dek glede na število zaposle- nih, glede na obseg vloženih sredstev in nasproti znesku o- sebnlh dohodkov. Te podatke je treba pripraviti vsaj za zad- nji dve leti, t. j. za leto 1959 In 1960, 3. Proučitev možnosti za dose- ganje boljših rezultatov gospo- darjenja po novih instrumentih gospodarskega sistema; 4. Odnos v razdelitvi čistega do- hodka za zadnji dve leti in po planu za tekoče leto; 5. Ugotavljanje obstoječih In pla- niranih obveznosti iz čistega dohodka; 6. Ugotavljanje startne osnove za postavitev kvantitativnih odnosov v osnovah in merilih za razdelitev čistega dohodka; 7. Proučevanje načina razdelitve osebnih dohodkov, ki bi odgo- varjali podjetju, da se (>s«^bnl dohodki delavcev spravijo v odvisnost tako od individual- nih, kakor kolektivnih uspe- hov. 8. Ugotavljanje vrednosti delov- nih mest. 9. Proučevanje organizacije dela, organizacije delovnih mest in možnosti delitve po ekoncmskh enotah, odnosov med eko- nomskimi enotami, merila re- zultatov ekonomskih enot. 10. Proučevanje možnosti za merjenje rezultatov po de- lovnih mestih ali skupin de- lovnih mest in proučevanje poedinih osnov in meril. 11. Določanje osnov in meril za individualno razdelitev. 12. Seznanitev kolektiva z osno- vami in merili. 13. Izdelava načrta obeh pravil- nikov. Našteli smo nekaj važnejših tipičnih nalog. V vsaki gospo- darski organizaciji bodo še druge naloge, ki izhajajo iz njenih po- gojev in potreb. Zato bo pri- pravljalni postopek v vsaki orga- nizaciji nekoliko različen. d) Naloge upravno-tehničnega kadra Naloge upravnega in tehnične- ga kadra v posameznih organi- zacijah so, da s pravilnim tolma- čenjem rezultatov dela in poslo- vanjem ter načina oblikovanja osebnih dohodkov zainteresira vse delavce za aktivno sodelo- vanje pri uvedbi nagrajevanja. Pri tem je važna poleg družbene politične obrazložitve tudi stro- kovna obrazložitev, pa ne z ozkega stališča interesov posa- meznih podjetij, ampak s sta- lišča skupnosti. Posebno važno vlogo ima teh- nični kader v podjetju pri dolo- čanju meril za delovne učinke, kakor tudi za uspehe, da ob so- delovanju vseh delavcev poiščejo najprimernejše osnove za raz- VIKTOR MAKOVEC (Nadaljevanje prihodnjič) Dopisu i te v Vl^miedivlR Éhmm (Nadaljevanje s 2. strani) . To je samo ena stran problema. Druga je v političnih koncepci- jah. Francija vodi v skupnem tr- gu politiko, ki je pravzaprav u- perjena proti Ameriki. Iz združe- ne Evrope naj bi ustvarili močno gospodarsko združenje, ki bi se s svojim zaledjem v Afriki, u- spešno upiralo Ameriki. Prav za- to. ker je med temi državami vzdušje, v katerem so vsi proti vsemu in končno vsi za eno, je silno težko doseči enotnost. Šte- vilni sestanki, konference in zdru- ženja med drugim dokazujejo, da so zahodnoevropske države pred prnh'pmom, kako najti pot, ki jim bo zagotovila bodočnost. Kolektiv Trgovekêga podjetja „MERKUR" Ptuj Čestitamo prebivaístvii r občini ob tretjem občinskem prazniku in mu zagôtàvljâmô v r$eh naših trgovinah: Veleblagovnica Dom Zvezcki Biserica PotiiStvo samo kvalitetno blago in solidno postrežbo. Tekstilna tovarna In barvarna Ptuj Naše bombažne tkanine, blago za perilo, posteljnino in delovne obleke ter karirasto blago za zimske obleke st deležn' ree pozornosti potrošnikov. Ob tretjem občinskem prazniku iskreno čestitamo vse- mu prebivalstvu v občini. Koleictiv trgovskega podjetja „IZBIRr PTUJ ISKRENO ČESTITAMO PREBIVALSTVU OBČI- NE OB TRETJEM OBČINSKEM PRAZNIKU IN PRIPOROČAMO BOGATO IZBIRO BLAGA V VSEH NAŠIH TRGOVINAH V PTUJU IN V OB- MOČJU OBČINE. TRGOVSKO PODJETJE .SADJAR' Ptuj Vsem delovnim ljudem, zlasti pa vsem kmetijskim proizvajalcem čestitamo ob tretjem občinskem prazniku in jim želimo v njihòvem prizadevanju mnogo uspehov in se jim priporočamo za sodelovanje. ALKOHOLNA INDUSTRIJA nnm Ptuj Likerji vseh vrst, rum, pelinkorec, konjak, žganje, malinovec, vermut-vino itd. so naŠi izdelki najboljših kvalitet, ki slovijo v domovini in inozemstvu. Ob tretjem občinskem prazniku pošiljamo vsem delovnim ljudem v občini tovariške pozdrave in čestitke! PEKARNA - MLINI ,Vinko Reš' PTUJ čestita k tretjemu občinskemu prazniku Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE '4. ÀVGUSTÀ 1961 Edvard Kardelj o pripravah na novo ustavo Tov. Edvard Kardelj je pred kratkim odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi s pripravami na novo ustavo, ki mu jih je za- stavil list »Borba«. Za naše bral- ce objavljamo v nadaljevanju vprašanja in dele odgovorov tov. Kardelja. Prosim Vas, tovarii Kardelj, da pove- ste, kaj je po Vaiem mnenju, na podlagi dosedanjih priprav, ki jih je opravila ko- misija, najvažnejše v tezah za novo ustavo? Za zdaj.'ne morem dati po- drobnih informacij o bistvenih novostih v tezah za novo ustavo, ker je delo komisije še vedno v stadiju splošnih in načelnih raz- prav. Takoj, ko bo ta prva de- lovna faza zaključena, bo jav- nost obveščena in teze bodo predložene v javno razpravo, za- to tudi misli, ki jih bom tukaj navedel, ni treba razumeti kot neko dokončno stališče komisije. Navajam jih samo zato, da bi bila naša javnost obveščena o smeri dosedanjega dela komi- sije. Toda ko фе sprašujete, kaj je najbolj bistveno v tezah za novo I ustavo, bi lahko ponovil tisto, j kar je v svoji izjavi pred nekaj i meseci dejal tovariš Tito. JMam- i reč to, da je izhodiščna točka ; naše ustave človek, človek v pro- izvodnji na bazi družbenega last- ništva nad proizvodnimi sred- stvi, človek pri svobodnem delu, človek v upravljanju s proizvod- njo in delitvijo družbenega pro- izvoda, človek — svobodni pro- izvajalec, ustvarjalec — v me- hanizmu družbenega samouprav- ljanja, ki se zaveda svoje druž- bene vloge, svojih pravic in svo- jih dolžnosti do drugega človeka in. do družbene skupnosti. Na osnovi takih socialističnih ekonomskih in družbenih odno- sov se mora razvijati tudi ce- lotna politična in družbena iz- gradnja. To je po mojem mne- 1 nju najvažnejše v tezah za novo ' ustavo, ker je to tudi sicer naj- ' važnejže v našem, celotnem so- ' cialističrtem razvoju. S tem hočem posebej opozoriti na dve osnovni razliki med usta- vo, ki klije iz naše socialistične ' stvarnosti, in med klasičnimi ' uštavanii, ki so nastale na bazi ! kapitalistične privatne lastnine. Predvsem je treba upoštevati, da klasična uđtava dejansko obravnava celotno i>odročje eko- nomskih odnosov načelno kot privatno stvar državljana kot element njegove osebne svobo- de. Z drugimi besedami, v tej ureditvi ima vsakdo svobodo, da izkorišča drugega, in vsakdo je zavezan, da se v imenu ohranitve take »svobode« podreja eksploa- taciji, kolikor ni tako »srečen«, da je sam eksploatator. Država sicer res v večji ali manjši meri intervenira z regulativnimi ukrepi, toda s takimi, ki v res- nici služijo ohranitvi privatne lastnine oziroma pravice do eksploatacije drugega človeka. V naših pogojih pa ravno uki- nitev pravice do eksploatacije in vzpostavljanje dela kot edinega kriterija za delitev družbenega proizvoda predstavljata izhodišč- no točko družbenega razvoja in graditve celotne politične in obče družbene nadgradnje. Tako postajajo: pravica do de- la. svoboda dela, pravica do de- litve družbenega proizvoda so- razmerno 2 delom, do enako- pravnega sodelovanja v uprav- ljanju proizvodnje in delitve, gospodarskega plana itd., ne sa- mo sestavni del osebnih in de- mokratičnih pravic vsakega člo- veka, temveč postajajo osnovni cilj obstoja celotnega državnega in družbenega mehanizma. Z drugimi besedami, vse tisto, kar je privatno lastništvo nad proizvodnimi sredstvi za kapita- listično ureditev in spričo tega tudi za državo buržoazne demo- kracije oziroma njeno ustavo, to je v naših pogojih svobodno delo človeka in pravica do delitve družbenega proizvoda po princi- pu vsakomur po njegovem delu. Razumljivo je, da je družbeno lastništvo nad proizvodnimi sredstvi nedotakljiv pogoj za obstoj takih odnosov in za nji- hov nadaljnji razvoj v smeri ko- munizma, to je v smeri ustvar- janja pogojev, v katerih se bo družbeni proizvod lahko delil po potrebah in ne po delu. To praktično pomeni, da bo nova ustava sankcionirala našo prakso, naš družbeni razvoj, po- sebej po sprejetju nedavnih SDrememb v gospodarskem si- To praktično pomeni, da bo nova ustava sankcionirala nak) prakso, naš družbeni razvoj, posebej po sprejetju nedavnih sprememb v gospodarske^m si- stemu? Tako je. Tudi doslej smo našo socialistično družbeno zgradbo gradili na takih principih. Toda v novi ustavi bodo imela ta na- čela še važnejšo vlogo in mesto v celem pravnem sistemu, in to predvsem v tem smislu, da bodo te pravice trdneje določene in da bodo manj odvisne od tekočih planov in ekonomske politike. Tako taki ekonomski odnosi, kot se pri nas ustvarjajo na bcizi samoupravljanja v proizvodnji in delitvi, ne bodo več nekaj, kar se od zgoraj priznava kot pravica državljanov, ampak bo- do to stabilni odnosi, na katerih je_ temeljil ves sistem in ki do- minirajo nad celotnim razvojem. Iz takih odnosov mora izhajati tudi metodologija planiranja, vsebina planiranj, celotna eko- nomska politika. To bo hkrati tudi temelj okrepljene politične stabilnosti družbe in nedotak- ljiva izhodiščna osnova za dol- goročno orientacijo razvoja na vseh področjih družbenega živ- ljenja. Druga razlika med klasično in našo ustavo, ki bi jo želel tu- kaj posebej poudariti, izhaja de- jansko iz prve. Kakor je namreč znano, je klasična ustava iz- ključni instrument države, ;n to države, ki ščiti ureditev v po- gojih privatnega lastništva nad proizvodnimi sredstvi in pravice do eksploatacije človeka nad člo- vekom. Tudi naša ustava je se- veda ustava države. Toda naša država je kot socialistična dr- žava, država drugačnega tipa. Kot sta jo označila Marx in Lenin — je to država v odmira- nju. In prav ta proces mora priti v ustavi do polnega izraza. Z drugimi besedami: naša ustava mora biti takšna, da omogoča in spodbuja tak proces. Tovariš Kardelj, znano Vam je, da so nas često napadali, češ cía nepravilno tolmačimo Marxovo tezo o odmiranju dr- žave. Predvsem nas obtožujejo, da pod- cenjujemo vlogo države v prehodnem obdobju. Prosim Vas, ali lahko kaj več poveste o tem, na kakšen način bo to vprašanje prišlo do izraza v novi ustavi? Kar zadeva nas, seveda nismo nikoli podcenjevali vloge države v boju za izgradnjo socializma. Nasprotno. Prepričani smo bili in prepričani smo, da je zelo po- memben in celo odločilen čini- telj v prvih fazah po revolucio- narnem prevzemu oblasti. Prav tako ne more biti dvoma, da bo država s širšim ali ožjim obse- gom svojih funkcij igrala po- membno vlogo v nekem daljšem zgodovinskem obdobju, zlasti če upoštevamo celotno strukturo današnjega sveta, se pravi, če upoštevamo obstoj dveh antago- nističnih sistemov. Vendar ni naša stvar, da bi prerokovali o tempu in obsegu odmiranja države. Naša stvar je, da se družbeni odnosi, odnosi med ljudmi razvijajo tako, da nosijo v sebi in porajajo ele- mente odmiranja države. Prav zaradi tega je bil proces odmira- nja države za nas od nekdaj istoveten s procesom razvijanja družbenega samoupravljanja. V tisti meri, v kateri bodo sa- mi proizvodi in celotni družbe- no ekonomski odnosi omogočali ljudem, da čedalje bolj uprav- la kot je današnja, se pravi tak- šne, pri kateri razlika glede in- Ijajo sami s seboj in da jim je vse manj potrebna moč držav- ne avtoritete za reguliranje med- ТЈЗШ lusjtnoi Л 'Aosoupo qmÇoqas dividualne količine dela začenja izgubljati svoj pomen. Tovariš Kardelj, že pri sprejemanju siprememb v našem gospodarskem siste- mu so se oglašali razni kritiki v tujini, ki nam očitajo, da je to utopija, da je to vračanje k nekakšnemu liberalizmu, ki se je zgodovinsko preživel, jn po- dobno. Da, pogosto nam posamezni ljudje, ki imajo na prvi pogled zelo različna pKDjmovanja, oči- tajo, da se z našo koncepcijo gospodarskega sistema na pod- lagi družbenega samoupravlja- nja v nekem smislu vračamo k nekakšni klasični obliki libe- ralizma, pa se jim zdi, da smo z našimi tezami o svobodnih od- nosih v gospodarstvu malce iz- ven časa in prostora. Toda, ne razumejo pa pogla- vitnega, to pa je, da ne izhajamo od svobode kapitala in razdelitve po vloženem kapitalu in raz- delitve po vloženem kapitalu in doseženem dobičku, marveč od svobode dela in razdelitve po delu. Prvi, to se pravi kapitali- stični odnosi, onemogočajo na- črtno gospodarstvo, se pravi, da neizbežno peljejo bodisi v anar- hijo v proizvodnji in v gospodar- sko krizo ali v okrepljeno držav- no intervencijo in državno-kapi- talistični monopol, s tem pa uki- nitev liberalizma. Socialistični odnosi nasprotno neizbežno terjajo plansko gospo- darstvo, a ne več plansko gospo- darstvo državno-monopolistič- nega tipa, ampak takšno, ki za- gotavlja najboljše pogoje člove- ku na delovnem mestu. Zato mora biti naše gospodarstvo ne- izbežno tako načrtno kot svo- bodno. Naša praksa pa je poka- zala. da to nista dve nasprotni načeli, kot hočejo to dokazati nekateri kritiki naše prakse. Naj se povrnemo k tezam za novo ustavo. Ce sem Vas prav razumel, terjajo načela, ki ste jih obrazložili, da jim prilago- dimo ves državni in družbeni mehanizem, začenši s komuno pa do federacije. Kakšne spremem- be v tej smeri ima v načrtu naš vrhovni organ. Zvezna ljudska skupščina? Naša ljudska skupščina je imela tudi doslej važno vlogo v našem družbenem življenju, to- da novi pogoji zahtevajo, da se prilagodi sedanji stvarnosti. Se- veda analitiki našega političnega življenja s protisocialističnih po- zicij trdijo, da nobena ljudska skupščina ne more biti dobra, če ni klasičnega večstrankarske- ga, buržoazno-demokratičnega političnega sistema. Tu pa so zelo zastareli nazori. Tovariš Kardelj, pri nas že dlje časa I razpravljajo tudi o jwtrebi po določeni i avtomatični obnovitvi predstavniških in drugih vodilnih organov na vseh ravnih. Med drugim je bil o tem govor tudi na ' kongresu delavskih svetov leta 1956 kot ■ o logični posledici našega družbenega razvoja. Prosim Vas, kako bo nova usta- va uredila to vprašanje? ! Osvežitvi in obnovitvi vseh I vodilnih organov družbenega življenja je bila v prejšnjih raz- I pravah posvečena posebna po- ' zornost. Teze določajo uvedbo načela rotacije, to je obvezno iz- menjavanje ljudi na vseh odgo- vornih političnih položajih, tako na položajih v federaciji in repu- blikah kot v organih samo- upravljanja. Tudi samo sestavo ! Ljudske skupščine in vseh njenih ; zborov bi bilo treba obvezno, ka- | kor določajo teze, spremeniti po j vsakem volilnem obdobju. j To se pravi, da nihče ne bi ; mogel biti poslanec niti član iz- I vršnega sveta zaporedoma dve j volilni obdobji. Da pa bi ohranili j kontinuiteto v delu, je v načrtu, ¡ da bi vsaki dve leti izmenjali j polovico sestave volilnih orga- : nov. Podobno bi se izmenjavali j kadri na vodilnih mestih v dr- | žavni upravi. Vse izjeme pri tem pravilu naj bi, kot določajo teze, nova ustava izrecno navajala. Ali bo ustava prinesla kake novosti v odnosih med federacijo in republiko? Prosim Vas, tovariš Kardelj, ali so glede komun v načrtu kake spremembe in v kakšnem smislu? Teze ne določajo nobenih bi- stvenejših sprememb v seda- njem pravnem urejanju teh od- nosov, čeprav bomo vsekakor napravili nekatere korake v smeri nadaljnjega določanja teh odnosov. Dejansko gre tu pred- vsem za nadaljnjo določitev pristojnosti med federacijo in republiko na eni ter med repu- bliko in komuno na drugi strani, pri čemer je treba pristojnost tako federacije kot republike za- res omejiti na tiste funkcije, ki jih edino one lahko opravljajo. Okrajni odbori bi imeli, kakor določajo teze, znatno zožene funkcije v primerjavi s se- njimi, pri čemer bi bile njihove pristojnosti omejene v glavnem na funkcijo koordinacije na ne- katerih področjih dejavnosti ko- mun iñ na urejanje posameznih nalog, ki bi jih jim zaupala repu- blika. Zato bi bili tudi po svoji strukturi znatno poenostavljeni. V razpravah o novi ustavi so bila izražena tudi mnenja, da nam dom narodov ni potreben, ker se doslej niti ni sestal, razen pri spreminjanju ustave. Ustav- na komisija pa je bila mnenja, da je zelo dobro znamenje, da se dom narodov ni pogosteje se- stajal in da je treba samo za- želiti. da bi bilo tako tudi v pri- hodnje, ker to samo kaže, da ni bilo niti potrebe, da se sestaja. Toda dom narodov naj tudi za naprej ostane, ker si je nemogoče zamisliti sistem enakopravnosti narodov in stabilnost ustavnega položaja republik brez central- nega organa take vrste, ki pre- prečuje majorizacijo o vpraša- njih, nanašajočih se na nacional- no enakopravnost. Druga stvar je, ali je treba v organizaciji tega doma kaj spremeniti, toda funkcija doma kot takšna bi mo- rala vsekakor ostati. Tovariš Kardelj, pri nas je ' praksa družbenega razvoja po- j stavila na dnevni red tudi raz- i pravo o tem, da je pojem ne- j posrednega proizvajalca zdaj j mnogo širši, kot je bil tedaj, ko j so bili ustanovljeni zbori proiz- I vajalcev. Razpravljajo tudi o I sami instituciji zbora proizva- jalcev. Kaj v tem pogledu dolo- čajo teze za novo ustavo? Prav imate. Cas je že, da raz- širimo tudi sam pojem proiz- vajalca, Teze za novo ustavo to tudi določajo. Odkar so bili nam- reč' ustanovljeni zbori proizva- jalcev, smo pri nas uvedli samo- upravljanje tudi na področju zdravstva, socialnih ustanov, šolstva, prosvete in kulture. Pripravljamo že ukrepe, ki j bodo v nekem smislu spremenili tudi položaj javnih uslužben- cev. Razen tega se spreminja I celotna socialna struktura prebi- valstva v Jugoslaviji, tako da tudi pojem delavskega razreda dobiva novo vsebino. Tesno po- vezovanje socialnih služb, zdrav- stva,. prosvete in javnih služb itd. s proizvodnjo razen tega spreminja vrsto družbenih funk- cij, kakor to kaže praksa, skoraj v niostavno podaljševanje pro- izvodnega procesa. Vse to so ražlogi, iz katerih je treba spre- meniti tako strukturo kot se- isltavo zborov proizvajalcev v tistem smislu, kakor sem že go- voril. Med drugim na volitvah v zbore proizvajalcev ne bodo sodelovali samo kolektivi v proizvodnji oziroma v gospo- darstvu, ampak tudi kolektivi v zdravstvenih, prosvetnih, uprav- nih in drugih ustanovah. Prosim Vas, tovariš Kardelj, ali so glede komun v načrtu kakšne spremem- be in v kakšnem smislu? Ze zdavnaj smo se postavili na stališče, da je treba komuno krepiti in razvijati kot osnovno celico našega socialističnega si- stema, kar je prišlo do izraza tudi v Programu Zveze komu- nistov. Tudi teze za novo ustavo iz- hajajo iz pojmovanja, da mora biti komuna tisti činitelj, ki bo urejal kar največje število vpra- šanj, na katera človek zadeva v vsakdanjem življenju. Razen te- ga naj človek - proizvajalec obravnava prek komune tudi znatna področja splošne družbe- ne problematike, ki so v pristoj- nosti predstavniških organov, od komune do Zvezne ljudske skupščine. V novi ustavi je treba pred- vsem jasneje označiti pojem komune in odnosov znotraj ko- mune. Deloma bo to storjeno v zvezni ustavi, še bolj pa v repu- bliški ustavi. Pri nas je opaziti tendence, kar s.mo zlasti videli pri razpravah o spremembah v gospodarskem sistemu, da bi komuno enačili z ljudskim od- borom. Toda komuna ni ljudski odbor. Ljudski odbor je samo eden izmed činiteljev, ki tvorijo komuno. Prav zato, ker naš si- stem toži za maksimalnim raz- vojem družbenega samouprav- ljanja, si moramo prizadevati, da tudi funkcijo ljudskega od- bora izpeljemo na tisti neogibni minimum, ki je potreben za raz- voj komune, ne pa da postavlja- mo ljudski odbor kot vsemogoč- ni činitelj, ki se ponekod spre- vrže v samovoljo v komuni. Razdelitev dohodka po delu je avtomatično dala nekatere nove elemente strukturi komune, tako da lahko rečemo, da je naša družbena baza že precej izobli- kovana ne samo v teoriji, ampak tudi v praksi. Potemtakem nova ustava tu ne bo prinašala kakih načelnih sprememb, bo pa vnesla več stabilnosti v določene odno- se, V komuni so še nadalje pred- videni organi, podobni zborom proizvajalcev, le da bodo vo- ljeni v vseh kolektivih z organi samoupravljanja in da ne bodo samostojno odločali o vseh vpra- šanjih. Z drugimi besedami, oba zbora bosta dejansko enoten or- gan, samo v posebnem primeru pa bosta ločeno sklepala. Tako bo moč zbrati v ljud- skem odboru najbolj sposobne ljudi, tako da bo tudi ljudski odbor postal sposobnejši za ure- janje problemov z različnih pod- ročij družbenega življenja. Se- veda je tudi tu predvideno periodično spreminjanje sestave. Kako bo nova ustava obravnavala oseb- ne pravice državljanov? Nova ustava označuje osebne pravice človeka kot realni pro- dukt celotne družbene struktu- re. To se pravi, da osebne pra- vice človeka izvirajo iz celot- nega našega sistema samouprav- ljanja, o čemer sem govoril, po- sebno pa iz položaja človeka- proizvajalca oziroma iz njegove pravice, ria upravlja proizvod- njo in samostojno razdeljnje produkt v okviru enotno dolo- čenih družbenih kategorij raz- delitve po delu. S tem je celotno področje osebnih pravic držav- ljanov spremenjeno v področje osebnih pravic človeka kot de- lavca in družbenega bitja, ne pa kot formalnega državljana, in to na dosti širšem področju, kot pa ga je kdaj koli lahko dala klasična bnržoazna demo- kracija. Res je, da živimo v takšnih uodnarodnih razmerah, spričo katerih nekateri protisocialistič- ni ozir. reakcionarni ostanki še vedno dobivajo nekaj moči, ki je ne bi imeli v širšem sociali- stičnem okolju. Zato so neka- tere revolucionarne omejitve ta- ko irtienovanih političnih pravic še vedno neogibne in jih Ido za- to treba konkretno formulirati tudi v ustavi. Z drugimi bese- dami. osebne pravice državlja- nov bodo omejene samo. če bi (Konec na S. strani) agrotransport Ptuj Kolektiv Agrotransporta čestita prebivalcem p-tuj- ske občine ob praznovanju tretjega občinskega praznika in se priporoča za naročila. Tovarna volnenih izdelkov Majšperk VSEM DELOVNIM LJUDEM PTUJSKE OBČINE IN OSTALIH PREDELOV NAŠE DOMOVINE PRI- POROČAMO NAŠE NAJKVALITETNEJŠE IZ- DELKE IZ CESANE IN MIKANE VOLNE ZA MO- ŠKE IN ŽENSKE OBLEKE, PLAŠČE, ODEJE IN DRUGO. OB TRETJEM OBČINSKEM PRAZNIKU NAJ VE- LJAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM V OBČINI ISKRENE ČESTITKE IN ZELJE, DA BI BIL VSAK OBČINSKI PRAZNIK DAN PREGLEDA NAŠIH NADALJNJIH VSESTRANSKIH USPEHOV. KLJUČAVNIČARSTVO FRANC VALENKO, PTUJ čestita ob tretjem občinskem prazniku in se priporoča! LONČARSTVO HERNJA ANDREJ, PTUJ Delovnemu ljudstvu občine Ptuj se priporočamo s kvali- tetnimi lončarskimi izdelki in čestitamo za občinski praznik! STROJME DELAVNICE OZZ PTUJ / Ob tretjem občiskem prazniku čestitamo občanom in jim želimo tudi v bodoče mnogo uspehov. Priporočamo naše usluge: sejvis TAM, TOMOS, NSU, proizvajamo gumijaste izdelke za vse vrste vozil. VRTNARSTVO JAKOB MAJCEN, PTUJ čestitamo ob občinskem prazniku in se priporočamo! PTUJ, DNE 4. AVGUSTA 1961 PTUJSKI TEDNIK Strun 5 SINDIKATI ob občinskem prazniku Siandikati ptujske komune z relikim zadovoljstvom priča- kujejo letošnji praznik občine Ptuj. Delovno obdobje od zad- njega praznika občine Ptuj, do danes je bilo prepleteno z ve- likimi odgovornimi političnimi nalogami, ki so jih sindikalne podružnice uspešno reševale v svojih delovnih kolektivih, kar se odraža tudi v doseženih gospodarskih uspehih podjetij in naše komune kot celote. Po- sebno lepe uspehe beležimo v tistih sindikalnih podružnicah, v katerih je bilo kolektivno delo vodstev in kolektivna od- govornost in kjer je bilo vod- stvo najtesneje povezano s članstvom. V ptujski občini sedaj ob- stoja 88. sindikalnih podruž- nic, v teh pa je včlanjenih nad 10.200 članov. V članstvo je bilo na novo sprejetih nad 700 članov in tako lahko trdimo, da se je enotnost delavcev in uslužbencev naše občine moč- no utrdila iñ da predstavlja organizacija Zveze sindikatov Jugoslavije v naši občini moč- no družbeno politično organi- zacijo. V izvršnih odborih sindikal- nih podružnic aktivno dela 572 članov od teh pa je 222 že- na in 100 mladine. V pododbo- rih, nadzornih odborih in ko- misijah pri izvršnih odborih ; dela aktivno nad 995 članov j sindikata, od teh pa je 296 že- j na in 99 mladine. V občinskem sindikalnem svetu Ptuj dela 45 izvoljenih članov, od teh pa je 15 žena. Iz naših podatkov ugotavlja- mo, da so se v preteklem letu močno uveljavile v delu sindi- kalnih organizacij žene, razen v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk. kjer so vsi člani iz- vršnega odbora moški, čeprav je delovni kolektiv v Plavnem sestavljen iz žena. Izvršni odbori sindikdlnih podružnic so se v preteklem obdobju sestali na 678 sejah, članstvo pa na 189 konferen- cah, 87 posvetovanjih in števil- nih članskih sestankih. Član- stvo je na svojih konferencah predvsem obravnavalo gospo- darska vprašanja, probleme standarda, izobraževanje na splošnem, strokovnem, idejno političnem in družbeno elco- nomskem področju ter vpraša- nja z organizacijsko-polltične- ga dela. V sindikalnih podruž- nicah je bilo 186 predavanj, teh pa se je udeležilo 2958 članov. Skozi seminarje za vodilne kadre sindikalnih podružnic in organov delavskega samo- upravljanja je šlo nad 150 čla- nov sindikata. Sindikalno po- litično šolo v Ptuju in v Maj- šperku je uspešno zaključilo 77 članov sindikata. Kvalifika- cijske tečaje je zaključilo 115 delavcev. Ekonomsko srednjo šolo in Srednjo tehnično šolo obiskuje 51 delavcev. Šolo za odrasle za popolno osemletko je obiskovalo 162 članov sin- dikata. Močno so se razvile v delov- nih kolektivih tudi delavske športne igre ter se je v 55 tek- movalnih ekipah pomerili» ne- kaj nad 600 tekmovalcev. V skrbi za ceneni letni oddih je bilo iz ptujske občine poslano v razne počitniške domove v obdobju med zadnjim in letoš- njim občinskim praznikom 1-50 članov sindikata. Članom sindi- kata je bilo v raznih oblikali izplačano nad milijon tri sto tisoč din denarne pomoči, bo- disi kot pomoč za letni oddih, ob raznih nfcsrečali in boloziiiii v družini in podobno. V občin Ptuj obstoja pri sin- dikalnih podružnicah 15 bla- gajn vzajemne pomoči, v ka- terih je včlanjeno 1800 članov sindikata. V teh blagajnah je nad šest milijonov din finanč- nih sredstev, ki so jih vložili člani sindikata z namenom, da bi nudili posojilo članom sin- dikata, ki ob raznih prilikah denar nujno potrebujejo in tako beležimo, da je bila vsota letnega prometa v poslovanju blagajn vzajemne pomoči v pieteklam let i nad 28 milijo nov. Konec leta 1960 je bil na po- budo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj ustanovljen in s pomočjo sindikalnih podružnic in podjf^tij v Ptuju urejen de- lavski klub sindikatov, ki slu- ži delavcem za ra/vcdril') in ii^obraževanfe Delavski klub dnevno obišče povprečno 100 obiskovalcev, predvsem pa je v njem našlč. prijeten koti<^f'k mladina. Delavski klub je usta- novila tudi sindikalna podruž- nica Tovarne glinice in aliimi- cija '/ Kidričevem, v tem letu pa bo ustanovljen in opremljen delavski klub tudi v Majšpcr- ku. Pri občinskem sindikalnom sveiu Ptuj je ustanovljena tu- di pravna služba, ki nudi čla- nom sindikata brezplačno pravno pomoč in ki se je ve- liko število članov sindikata poslu/uje. V letošnjem letu je ob mod- uarodnem delavskem prazniku lil v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije razvit pra- por sindikatov ptují>ke komu- ne. IX BODOČE iN ALOGE? Xaloge, ki se v novem de- lovnem obdobju postavljajo preii vse sindikalno orjaniza- ciifc so zelo odsovorni. V no- vili pogojih dela bodo morale sindikalne podružnice usmeriti osnovno politično aktivnost na izgrajevanje politike v eko- nomskih enotah ni izgrajera- nfc politike delitve doh'xlka. ki bo začrtana v pravilniku o delitvi čistega dohodka in pra- vilniku o delitvi osebnega «io- liodka. \ sedanjem obdobju v vseh podjetjih izdelujejo pra- vilnike o delitvi čistega ш osebnega dohodka to pa nala- f(a, da vse sindikalne podruž- nico razvijejo vso politično aktivnost in da vložijo vse svo- je napore, da zagot:ivijo, da se delavci čimbolj neposred- no vključili v vse priprave in samo sestavljanje pravilnikov, kakor tudi, da se omogoči de- lavcem, za katero od oblik de- litve dohodka se b'jdo odločili. Delitev d'>hodka mora priti v r >ko neposredno v odlin an je pn^jzvajalcev. tako da bo res slabem kolektivu vidno čti'iti, da kolektiv upravlja in odlogi-, kako deliti ustvarjena ^'■•■rlsrra za kstne in d.-u/bcne naiüfne. pa naj si b'> zri oseb- ne; dohodke, sklade podjetja, družbeni standard, investicije in podobno. V slehernem kolek- tivu se mora urediti razdelje- vanje osebnih dohodkov po delu, ki pa mora biti rezultat večje produktivnosti in dobre- ga gospodarjenja. Sindikalne podružnice morajo biti v stal- nem političnem boju. dabo sle- herni član kolektiva material- ni. zainteresiran in osebna pre- pričan, da so osebni dohodki v ccloti odvisni od uspeha vsa- kega posameznika, njegove pri- zadevnosti, sposobnosti, varč- nosti in pa prizadevnosti za čim boljše poslovanje podjet- ja kot celote in njegove eko- nomske enote. Sindikalne podružnice naj v svojem delu postajajo vse sa- mostojnejše ter naj zelo hitro in učinkovito rešujejo vse te- j koče naloKe in probleme. Л^ск!- i stva sindikalnih podružnic naj : bf^lo najtesneje povezana s ' svojim članstvom in naj dela- jo tako, kot jim to narekuje članstvo in naš hiter družbeni razvoj. Politična aktivnost vseh naših organizacij pa naj zagotovi, da bodo sindikalne podružnice postale tribuna de- lavcev, kjer se bodo lahko sproščeno in svobodno pogo- vorili o svojih problemih, uspe- hih in nalogah in težavah. Sin- dikalne podružnice naj se naj- odločneje bore proti vsem po- javom samovolje, familiarno- sti, komandiranju in vsem osta- lim negativnim pojavom, ki kakorkoli zavirajo svobodno izražanje delavcev o svojih problemih, težavah, stališčih, željah, predlogih in podobno. Naloge, ki stoje pred nami т bodočem obdobju, bodo do- sledno izvršene, kar nam za- gotavlja enotnost vseh naših delovnih ljudi v komuni in visoka socialistična zavest na- ših delavcev. Z aktivnim političnim delom in našimi prizadevanji pa ustvarimo vsem našim delav- cem tak položaj, da se bo sle- herni delavec resnično poču- til, kot proizvajalec in uprav- Ijalec ter svobodna ustvarja- joča osebnost v podjetju, ko- muni in da zagotovimo čim boljše delovne in življenjske i pogoje, da bo žirljenje sleher- ' nega našega delavca in njego- ve družine srečno in zadovolj- no. F. B. Mo| domaČi kraf Moj rojstni kraj so Cirkulane. Cirkulane se nahajajo v vziiod- nem predelu Haloz. Vasice, ki spadajo na področje Cirkulan, so raztresene po gričkih in hribih. Ker je kraj hribovit, so tu na- ravni pogoji za vinogradništvo in sadjarstvo. Gozdov je bolj malo. Na nizkih gričkih in v dolinicth ležijo majhne njivice, na katerih zraste haloškemu človeku bore malo pridelka. Haloze so pasivno področje, zato si morajo domači- ni iskati zaslužek drugod. Mnogo jih je zaposlenih v Ptuju, še več pa v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. Haloški ljudje bo- do moralj še tako dolgo iskati zaslužek drugod, dokler se v Ha- lozah ne bo začelo kmetovati na sodobnejši način. Pri nas še ni mogoče obdelovati vinogradov s stroji. Ročna obdelava je tako draga, da s tistim denarjem, ki ga kmetovalec dobi. za vino, ne more kriti celotnih stroškov, če- prav so zadnja leta bile kar u- strezne cene za vinski pridelek. Največ vinogradov je že starih in črpanih. Tu pridelek ne doseže niti minimalnega hektarskega donosa. Čeprav je za obnovo Pa- radiža načrt že gotov že nekaj let, se še danes ni pričelo obnav- ljati. Temu je vzrok zastarela miselnost posameznih ljudi. Cirkulane same pa so že precej močan kulturni in gospodarski center Imamo lepo urejeno osnov- no šolo, pošto, krajevni urad, zdravstven postajo, trgovino z mešanim blagom in kmetijsko zadrugo. Naša šola je ena naj- lepših v mariborskem okraju. Šo- lo samo in njeno okolico ureju- jejo učenic, pod vodstvom šol- .skega ravnatelja, tovariša Štum- bergerja. Velika pridobitev za naš kraj je tudi zdravstvena postaja, ki je bila ustanovljena pred nekaj leti. Gospodarsko središče za tvo- ri vsekakor precej močna kme- tijska zadruga. Na podlagi koo- peracijskih pogodb nudi kmeto- valcem v zadostni količini umet- na gnojila in zaščitna sredstva. S svojim močnim strojnim par- kom vrši usluge kmetom, pred- vsem z oranjem, prevozi, košnjo in škropljenjem sadnega drevja. Zelo razgibano je tudi politično delo. Mnogi problemi, ki se iz dneva v dan pojavljajo, se rešijo na sestankih Socialistične zveze. Celotni gospodarski razvoj pa usmerja Zveza komunistov. Pri udejstvovanju na gospodarskem področju je premalo agilen vaški aktiv LMJ. Tudi na zabavno kul- turnem polju se ne udejstvujejo v dovoljni meri. Na proslavah ob državnih praznikih prireja kul- turni spored vedno le šolski mla- dinski aktiv. Vsekakor bi morali starejši mladinci pokazati malo več vneme za delo. Pri nas zelo primanjkuje kul- turna dvorana. Ker ni na razpo- lago sredstev, da bi zgradili kul- turni dom, smo majhno dvorano uredili kar v šoli. Na splošno se je kulturna ra- ven v Halozah močno dvignila. Izboljšal se je tudi življenjski standard. Treba bo pa še mnogo, mnogo delati, preden bo rešen problem Haloz. Janžekovič Slavica. učenka 8. razreda osvnovne šole Cirkulane Le dobro sadje na trg Inž. Zoreč Egon Pri pregledovanju sadnih po- šiljk, pa tudi na živilskem trgu opažam, da še vedno kupujemo nedozorelo, nagnito in slabo sadje. Tako sadje je prvič zdrav- ju škodljivo, drugič pa neenako- vredno kupnini. V interesu sadjarjev in pre- skrbovalnih podjetij seveda, ka- kor tudi v interesu potrošnikov je, da se sadje ne obira prezgo- daj in da se obira pravilno. Sadjarjem bo njihov trud mnogo bolj poplačan, če bodo obirali le zrelo sadje. Trgovska podjetja, ki bodo kupovala le zrelo sadje, ne bodo v nevarnosti, da bi de- lala z izgubo. Potrošnik pa bo dobil zdravo dopolnilno hrano. Odbiri, spravi jan,jij in prevozu sadja je treba posvetiti vso po- zornost. Med sadjarji in odkupnim podjetjem bi morala biti tesna povezava in medsebojno upošte- vanje. Ob taki situaciji bi delov- ni človek vasi ¡n mest prej do- segel izboljšanje svojega standar- da, kar je ena prvih nalog naše- i ga gospodarstva in naše ureditve. Ptujski modelarji se zadnje čase ved- no bolj uveljavljajo I Modelarska sekcija pri ptuj- ' : skem »Aeroklubu« šteje približ- ' no 20 članov, ki so zelo aktivni in prizadevni ter dopolnjujejo ' Ptujski modelarji delo ptujskega »Aerokluba«. V svoji delavnici, ki jo Imajo v Prešernovi ulici, se pogosto se- stajajo in sestavljajo različne vrste letalskih modelov. Ze pre- cej teh modelov, ki so izšli Iz omenjene delavnice, je poletelo pod sinje nebo na raznih tekmo- vanjih širom naše domovine. Večji ali manjši uspehi so bili vedno le spodbuda k nadalj- njemu delu. V letošnjem letu so se ptujski modelarji udeležili že veČ tek- movanj in dosegli nekaj lepih uspehov. Koncem maja so se udeležili republiškega prvenstva v Ljubljani in dosegli v katego- riji modelov A-2 lep uspeh. Najuspešnejši tekmovalec. Oto Velunšek, se je z malenkostno razliko plasiral na odlično drugo mesto, kar i>omeni za ptujske modelarje zavidljiv uspeh. Na- grajen je bil z lično zapestno uro. Ostali Ptujčani so se v moč- ni konkurenci tudi plasirali na vidnejša mesta In tako potrdili, da se je kvaliteta modelarskega športa v Ptuju precej dvignila. Pred kratkim je bil v Varaž- dinu VII. internacionalni Var- teks cup A-2, ki je bil obenem tudi državno prvenstvo. V moč- ni konkurenci so šodelovall tudi 4 ptujski modelarji Peter Alič, Viki Prelog, Silvin Lenartič in Albin Kostanjevec, ki so kljub smoli in tremi dosegli dober uspeh. Med približno 100 tekmo- valci so se plasirali v sredino in če upoštevamo, da je bil to nji- hov prvi nastop na tako veliki prireditvi, oziroma na državnem prvenstvu, jim moramo izreči samo priznanje. SpKxibudnlh uspehov je bilo torej dovolj. Upamo, da se bodo ptujski modelarji pod okriljem In vodstvom »Aerokluba Ptuj« še nadalje odlikovali v pridnosti In požrtvovalnosti in k doseže- nim uspehom še dodali kakšno trofejo. Potrjen glavni projekt za gradnjo otroškega oddel- ka trboveljske bolnice Republiška komisija za revizijo projektov v Ljubljani je z neka- terimi pripombami osvojila plavni projekt za gradnjo otroškega od- delka pri bolnici v Trbovijah. Gradbena, obrtniške in instadacij- ska dela bodo velja'a nekaj nad 204 milijone dinarjev. Za začetek gradnje je že vse pripravljeno. Gradbeno podj'Çtje »Zasavje«, ki bo fzvajelec gnad- bmih do- kovniiku Eichmannu pred jeruza- lemskim sodiščem je stopi' v no- vo fazo. Zasaševanje prič je bilo zaključeno z zasliševanjem Eich- manna samega, ki je na vsa vpra- šanja vedel le odgovor, da se ne spominja ničesar, ker je njegov V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: Senčar Antonija, Hum 3 — padla je z voza in si poškodovala nogo; Kokol Katarina, Krčevina 129 — padla je po cesti in si poškodo- vala nogo; Borak Marjan, Brezje 37 — nerodno je stopil in si po- škodoval nogo; Toplak Jakob, Kidričevo 39 — padel je s kole- sa In si poškodoval glavo in desno roko; Vojsk Terezija, Ptuj, Lju- tomerska 10 — podrl jo je mo- tor in jo poškodoval po telesu; Ramšek Roza, Rogo/nica 40 — nekdo jo je napadel in jo poško- doval po glavi; Tramšck Vera, Miklavž 17 — padla je z motorja in si poškodovala glavo; Žalar Mirko, Žerovinci — nekdo ga je napadel in mu poškodoval z no- žem telo; Krajne -Angela, Pod- lehnik 16 — nekdo jo je napa- del in ji poškodoval desno ramo; Čuš Janko. Sp. Velovlak 20 — pri delu Si je poškodoval desno roko; Toplak Marija, Gorišnica 7 — vgriznil jo je pes v levo nogo; ViČar Katica, Ptuj, Zagrebška 11 — ožulil jo je čevelj na levi no- gi; Ivanuša Martin, Krčevina 19 — padel je in si poškodoval desno nogo; Hliš Janez, Majski vrh 2 — z vilami si je poškodo- val desno nogo; Praprotnik Vili Središče 260 — padel je s priko- lice traktorja in si poškodoval roko; Peček Milan, Goričanovec 3 — pri delu si je poškodoval desno nogo; Hajdenkumer Julija- na. Ormož, Skolibrova 1 — padla je z mopeda in si poškodovala desno nogo; Vakaj Marija, Apače 20 — mlatilni stroj ji je poško- doval desno nogo; Voglar Milan, Gradišče 134 — mlatilni stroj mu je poškodoval levo roko. spomin zameglen. Prečitane so bile tudi še zadnje izjave prič, bivših Eichmannovlh sodelavcev, ki naj bi obtoženca razbremenili, vendar so tudi te izjave v bistvu obremenilne in dokazujejo krivdo Eichmanna. Po kratkem odmoru bo 3. av- gusta imel svoj zaključni govor državni pravnik, nato pa še Eich- mannov zagovornik Servatius, ki bo prišel na vrsto predvidoma 9. avgusta. Z razglasitvijo obsodbe pa je računati šele jeseni. Medtem se v Izraelski javnosti že bavijo z vprašanjem, kako bi naj bila izvršena smrtna obsodba in je neki strokovnjak za balisti- ko predlagal, da bi Eichmanna izstrelili z raketo v vesolje, od koder ne bi bilo vrnitve. UDELEŽENCI NEDELJSKEGA A- EROMITINGA V MOŠKAJNCIH, POZOR ! Vse, ki se nameravajo udeležiti v nedeljo, 6. avgusta t. 1. letal- skega mitinga v Moškajncih, ob- veščamo. da bo peljal iz'Prager- skega v Moškajnce posebni vlak, ki se bo ustavil na vseh postajah v občini Ptuj, v Ptuju samem pa ob 13.30. Eventualne spremembe bodo objavljene naknadno. Združenje avto- bnsnih podjetil Slovenije Avtobusno podjetje Maribor je vstopilo v poslovno združenje, ki ga tvorijo podjetja: SAP turist iz Ljubljane, Slavnik iz Kopra. Gor- janci iz Novega mesta. Avto iz Kočevja, Prevoz iz Brežic in Av- toprevoz iz Zagorja. Vsa združena podjetja bodo preko skupne po- tovalne agencije Jadran turist opravljala svojo turistično dejav- nost in prevoze potnikov. Poslovalnica v Ptuju se potegu- je za primeren lokal. Skupno bo po Sloveniji in Hrvatski 20 po- slovalnic. Prvi izlet združenja bo 12. in 13. avgusta 1961 na Po- horje. Na ta izlet bo povabljenih 200 članov ZBNOV in vojnih in- validov, ki si bodo ob tej prilož- nosti ogl(*lali Ipartizansko bol- nišnico na Pohorju in se bodo udeležili slovesnosti v Ribnici na Pohorju. Poslovalnica avtobusnega pod- jetja Maribor v Ptuju je s svoji- mi vozili ob nedeljah na razpo- lago kolektivom, ki obiskujejo bližnje toplice kot Krapinske to- plice, Stubiške toplice, Radenci itd. Na vidiku so izleti kolektivov »Gradnje« iz Ptuja, društva upo- kojencev iz Vidma in članstva SZDL iz Orešja-Štuki. Izlete or- ganizirajo kolekitivi in društva sama. VREME za čas od 5. do 12. avgusta 1961 Mlaj bo dne 11. avgusta ob 11.36. čez dan vroče, ponoči ne- vihte. Občinski praznik občine Ptuj B 6. avgusta 1961 na letališču v Moškanjcih z za« H četkom ob 15. uri H letalski miting v počastitev 20. obletnice vstaje jugslovanskih narodov in občinskega praznika občine Ptuj bo v nedeljo, 6. avgusta 1961 ob 15. uri velika proslava na letali šču v Moškajncih povezana z le- talskim mitingom, ki ga prireja Aeroklub Ptuj. Na tej veliki športni letal ski manifestaciji bo sodelovalo 40 jadralnih in motornih letal ter Čez 70 pilotov, padalcev in modelarjev Slovenije in Hrvaške. V dveurnem programu vam bodo prikazali ; "ši najboljši letalci najdrznejše akrobacije z jadraln imi in motornimi letali, posebno presenečenje рн vam bodo pripr avili naši padalci in modelarji. Zato ne zamudite edinstv ene prilike in v nedeljo na svid enje na letališču v Moškajncih. PTUJ. DNE 4. AVGUSTA 1961 PTUJSKI TßONI« STRAN 7 Stanovanjska zakonodaja (Nadaljevanje) LFRAVLJANJE DRUZINSKU STANOVANJSKIH Hiš V DRŽAVLJANSKI LASTNINI Lastnik družinske stanovanj- ske hiše v. državljanski lastnin upravlja hišo ne glede na to, al v njej tudi stanuje ali ne. Ko- likor pa je taka hiša solastnini več lastnikov, jo solastnik upravljajo skupno. Lastnik družinske stanovanj- ske hiáe je predvsem dolžar skrbeti za redno vzdrževanje hi- še. Ce lastnik hiše ne poravna stroškov za upravljanje (odvo2 smeti, fekalij) in ne naroči po- treljnih del za tekoče vzdrževa- nje hiše, lahko nosilec stano- vanjske pravice krije stroške ali pa naroči dela na račun stana- rine, ki jo plačuje. S pismeno pogodbo, ki jo skleneta lastnik in nosilec stanovanjske pravice, se lahko pogodita, da bo nosilec stanovanjske pravice trpel vse stroške za upravljanje in vzdr- ževanje razen stroške za velika popravila. V ta namen pusti lastnik del stanarine za kritje teh stroškov nosilcu stanovanj- ske pravice. V primeru, da stanarina ne za- došča za kritje vseh stroškov, lastnik hiše sklene z banko ркз- sojilno pogodbo, vendar, če to zahteva stanovanjski organ, je lastnik dolžan skleniti takšno pogodbo, ker jo v nasprotnem primeru lahko v njegovem ime- nu sklene stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora. Lastniki, ki stanujejo v svojih stanovanjih, niso dolžni plače- vati stanarine, vendar so dolžni prav tako skrbeti za vzdrževanje svoje hiše po predpisih, ki ve- ljajo za hiše v družbeni lastnini. STANOVANJSKA POGODBA IN UPORABA STANOVANJA Da bi nekdo pridobil stano- vanjske pravice, mora skleniti stanovanjsko pogodbo; s tem pri- dobi pravico do uporabe stano- vtnja. Uprrabà stanovanja je pogodbeno razmerje, ki je upo- stavljeno s pismeno pogodbo med nosilcem stanovanjskih pravic in hišnim svetom kot predstavnikom stanovanjske hi- še v državljanski lastnini. Po- godba se sklepa zato, ker da no- silec pravice oddajanja stano- vanja. Uporaba stanovanja je ločeni osebi s predhodno odloč- bo ali sklepom; pogodba o upo- rabi stanovanja kot konkretni akt pa izčrpno ureja pravice in dolžnosti obeh pogodbenih strank. Hišni svet mora skleniti sta- novanjsko pogodbo z nosilcem stanovanjske pravice. Kolikor pa taka pogodba ni sklenjena v 30 dneh, lahko prizadeta stranka predlaga izdajo odločbe, ki na- domestuje pogodbo za čas, ko ta ni sklenjena. Prav tako pa ni mogoče skle- niti stanovanjsko pogodbo za do- ločen čas. Ce se pa nekdo vseli v stano- vanje brez ix)prejšnje odločbe stanovanjskega organa ali skle- pa gospodarske organizacije ozi- roma na nezakonit način, ima vsakdo pravico v petnajstih dneh I po taki vselitvi predlagati sta- ' novanjskemu organu, da izda od- ločbo o izpraznitvi stanovanja, j Ob izvršitvi take odločbe ne mo- I re tisti, ki se ga izseli, zahtevati ; niti najnujnejših prostorov. Ra- I zen tega so te določ^be o neupra- i vičeni vselitvi tudi sankcionira- j ne in lahko sodnik za prekrške kasneje tako osebo kaznuje z I denarno kaznijo do 100.000 di- I narjev. i ODPOVED STANOVANJSKE POGODBE Stanovanjska pogodba vsebuje tudi določilo o odpovedi upora- I be stanovanja, prav tako pa tudi ' odpovedni rok, v katerem mora ! tisti, ki mu je stanovanje odpo- I vedano, stanovanje tudi izpraz- niti. Odpoved stanovanjske po- I godbe da v imenu stanovanjske I hiše hišni svet oziroma lastnik družinske hiše v državljanski lastnini, vendar samo: — če up>orablja nosilec stano- vanjske pravice, član njegovega gospodinjstva ali njegov podsta- novalec stanovanje v kakšen namen, ki nasprotuje pogodbi, ali tako, da se stanovanju, skup- nim prostorom in napravam po njegovi krivdi prizadeva škoda; — če uporablja nosilec stano- vanjske pravice ali kateri član njegovega gospodinjstva stano- vanje tako, da drugega stano- valca trajno ovira v mirni upo- rabi stanovanja; — če zaostane nosilec stano- vanjske pravice s plačilom sta- narine za tri zaporedne mesece ali daljši čas v kateri koli dobi uporabe stanovanja; — če nos'ilec stanovanjskih pravic ne plača upravnih in vzdrževalnih stroškov, ali ne Iz- vrši potrebnih vzdrževalnih del, ki gredo v njegovo breme. V navedenih primerih je po- trebno preskrbeti nosilcu stano- vanjskih pravic le najnujnejše prostore. Hiini svet ali lastnik družinske stanovanjske hiše vloži pri pri- stojnem sodišču tožbo na odpo- ved stanovanjske pogodbe, s či- mer so sodnijsko zavarovane njegove pravice v pravdnem postopku. , ' Prav tako lahko da odpovec stanovanjske pogodbe tudi go- spodarska organizacdj a ali dru- ga pravna oseba, ki je dala sta- : novanje na razpolago članu ko- j lektlva glede na delovno raz- ; merje. V takem primeru, če pre- ' neha delovno razmerje po krlv- ' di nosilca stanovanjskih pravic, je upravičen stanodajalec odpo- vedati tudi stanovanje, vendar I pa kolikor je nekdo v delovnem ' razmerju z gospodarsko organl- I zacljo nad deset let, mu gospo- ! darska organizacija ne more od- ! povedati stanovanja, če ga je ! uporabljal več kot deset let. Ce pa je prenehalo delovno razmer- : je zaradi smrti nosilca stano- i vanjskih pravic, načelno nosilec i pravice razpolaganja s stanova- njem ne more odpovedati stano- vanja članu gospodinjstva, na katerega so prešle stanovanjske pravice na podlagi pogodbe o uporabi stanovanja, sklenjene na osnovi delovnega razmerja. Kolikor pa je Interes skupnosti večji, se lahko da odpoved sta- novanjske pogodbe tudi v takem primeru, vendar pod pogojem, da je zagotovljeno primerno stanovanje in povrnjeni stroški preselitve. Odpoved stanovanjske pogod- be pa more dati tudi nosilec sta- novanjske pravice, vendar nje- mu nI potrebno navajati razlo- ge. Hišni svet oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše je dolžan odpoved nosilca stano- vanjske pravice sporočiti stano- dajalcu. Tudi nosilec stanovanj- ske pravice mora upoštevati pri dajanju odpovedi odpovedni rok, ki ne more biti krajši od trideset dni, odpoved pa lahko umakne vse dotlej, dokler sta- nodajalec ne izda odločbe, s ka- tero odda to stanovanje druge- mu, ker je drugače odgovoren za škodo, ki jo povzroči druge- mu z umaknltvijo odpovedi. Kolikor se mora nekdo izseliti iz stanovanja, mora hkrati Izse- liti vse, ki stanujejo v tem sta- novanju, to je člane njegovega gospodinjstva, podstanovalce in druge. Enake pravice in dolžnosti ima tudi lastnik stanovanjske hiše v državljanski lastnini, ki lahko da odooved stanovanjske pogod- be pod navedenimi pogoji, s tem, da lahko takšen lastnik da od- poved tudi tedaj, če potrebule stanovanje za vselitev koga od bližnjih sorodnikov. (Se nadaljuje) btudentsba kronika Letošnje počitnice so razteple ptujske študente na v»e strani. Doma jih skorajda ni videti. Le nekaj se jih je zaposlilo v Ptuju, večina pa je šla kamorkoli na po- čitnice, da se po napornem štu- diju oddahnejo in pripravijo na novo bitko v šolskih predavalni- cah. Počitnice, ki so zaradi de- narnih sredstev skoraj vsakomur zelo omejene, pa bodo kmalu mi- nile in treba bo misliti na hono- rarno zaposlitev in pa na izpite v jesenskem roku. Kljub temu, da je v Ptuju le I nialo študentov, pa je njihovo dejavnost vsekakor opaziti In to predvsem na športnem področju. Naključje je naneslo, da so ostali doma skoraj vsi študentje-šport- niki, ki so, čeprav oslabljeni, or- ganizirali in odigrali na vičav- skem igrišču prijateljsko odboj- karsko tekmo z Izbrano šestorico TAP, ki se je že nekajkrat predstavila kot solidna in vigrana ekipa. Tekma je bila zelo zani- miva, borbena in lepa, zmagala pa je študentska ekipa z rezulta- tom 3:0. V najkrajšem času bo na vičavskem igrišču ' povratna tekma med obema ekipama. V torek 1. avgusta, so odigrali ptujski študentje drugo prijatelj- sko tekmo z izbranimi odboj- karji JLA iz Ptuja in jih kljub oslabljeni postavi gladko prema- gali s 3:0. Na Bregu pa se redno sestajajo študentje-košarkarji in pridno trenirajo. K svojim igram prite- gnejo precej ostale ptujske mla- dine, vendar pa lepo in prijetno vzdušje precej motijo breški otroci, ki s svojim pobalinskim obnašanjem kvarijo ugled breške mladinske organizacije. Na Vi- čavi je to čisto drugače. Štu- dentske tekme so tudi lepo obi- skane in Vičavljani vspodbudno vplivajo na študentsko športno dejavnost, ki tudi sedaj pred- stavlja jedro delovnega kluba ptujskih študentov. -tf Dopisniki bralcem (o slabih cestah) v zvezi z avtobusnimi votnja- mi po Slovenskih goricah m po Halozah se cesto govori tudi o stanju cest v teh predelih občine, o cestarjih, o njihovi skrbi za vzdrževanje cest ter o nekulturni vožnji po tistih delih cest, kjer niso radi lukenj ogrožene samo vzmeti vozil, ampak tudi varnost potnikov. Ugotovitev o slabih delih cest Halozah ni potrebno posplošiti, ker bi se s tem delala krivica marljivim, skrbnim in vestnim cestarjem, ki jih je mogoče vedno najti pri delu, ko sproti mašijo luknje na cestah in obravnavajo gramoz kot drago- ceno — blago. Ni jim vseeno, ali je to v obcestnem jarku ali na cesti. Ptujsko-gorskega cestarja zelo hvalijo vsi vozači avtomobi- lov, ker ga stalno vidijo na de- lovišču in zato je tudi cesta med mostovi in Majšperkom lepo ure- jena. Vožnja z avtobusom od Suhe veje pri Ptuju (Zagrebška cesta) proti Podlehniku ter od Suhe veje proti Vidmu ter cesta od Ptuja proti Domavi in proti Juršlncem je za vozača, vozilo zlasti pa za potnike res zelo ne- ugodna. Takega stanja je kriv sodoben promet, cestar ali kdo? Ljudje vidijo, kaj vse se vozi po teh cestah, vidijo in ocenjujejo pa tudi delo samih cestarjev. Naj bo tako ali drugače, vožnja po teh cestah ni ugodna na no- benem motornem vozilu, najmanj pa na vprežnem vozu ali na ko- lesu. Še bolj kot je neugodna pa je tod vožnja nevarna. Vsi avto- busi so na teh relacijah polni potnikov in vzmeti so maksimal- no obremenjene. Ni čudno, če na tako slabih cestah odpove me- sečno po 10 vzmeti. Taka po- škodba vozila pa ni nevarna sa- mo za vozilo ampak tudi za potnike zlasti na strmih in viju- gastih cestah. O cestah se povsod govori, na zborih volivcev, na sestankih, konferencah in sejah ter pov.sod poudarjajo, da samo z denarnimi sredstvi ni mogoče zagotoviti dobrih cest ter varovati potnikov in vozil pred nevarnostmi in poškodbami. Zgledni primeri do- brega oskrbovanja cest ravno ka- žejo, da je potrebno ob razpo- ložljivih možnostih In sredstvih storiti z dobro voljo vse, kar je možno. KOLEKTIV Ptujske tiskarne knjigoveznice in karionaia Ptuj Prebivalstru ptujske občine priporočamo naše kvalitetne izdelke in uelupe in, čestitamo ob tretjem občinskem prazniku! OBRTNO GRADBENO PODJETJE „GRADNJE" Ptuj Prebivalstvu občine Ptuj priporočamo naše izdelke in usluge ter čestitamo ob tretjem občinskem prazniku! INDUSTRIJSKO PODJETJE , LES' PTUJ Potrošnike oskrbujemo « kurivom in nekovinskim gradbenim materialwn kakor tudi i kvalitetnim jrrâdbenim in sobnim pPhištrom po naročilu. Čestitamo prebivalstvu ptujske 6b.čine k tretjemu občinskemu pražniku! IZVOZNO PODJETJE . Perutnina. Ptuj Glede na dosežene uspehe pri oskrbovanju domačega in inozemskega trga s perutnino, dirjačino in jajci gleda naš kolektiv z vsem zaupanjem v bodočnost in se pridružuje čestitkam prebivalstva T občini ob tretjem občinskem prazni' m. KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA Panonija Pini ' Vsem cenjenim potrošnikom priporočamo bogato izbiro raznovrstnega blaga v vse hnaših poslovalnicah v Ptuju in okolici ter v naših dobro založenih skladiščih. Oh praznovanju tretjega občinskega praznika se pridružujemo vsem podjetjem z iskrenimi čestitkami vsem delovnim ljudem v občini! TRGOVSKO PODJETJE JAVOR" PTUJ Iskreno Čestitamo ljudstvu т ptujski občini ob tretjem občinskem prazniku! KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA Drava, Ptuj o / Čestitamo občanom ptujske občine ob tretjem občinskem prazniku in jim želimo, da bi vsako leto ugotavljali vrsto novih vsestranskih uspehov v dobrobit sedanje in bodočih generacij naše domovine! li programa RTV Ljubljana NEDELJA, 8. AVGUSTA 6.00—6.30 Jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremensKa na- poved in dnevni koledar. 6.30 Reklame. «.40 Vedri zvoki. 7.00 Napoved časa, po- ročila, pregled tiska in vremenska na- poved. 7.15 Pihalni orkester izraelske ar- made. 7.30 Radijski koledar in priredi- tve dneva. 7.35 Oodalnl orkestri in naJi pevci zabavne glasbe. 8.00 Mladinska ra- dijska igra — F. Feld: Harmonika po- tuje. 8,37 Iz albuma skladb za otroke. 8.52 Lepe melodije. 9.00 Poročila. 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.43 Rde- či mak. 10.00 Se pomnite, tovarl$i . . . 10.30 Po domači . . . 10.50 Nedeljska matineja. 11.40 Mitja Kreft: Legenda in resnica (reportaža). 12.00 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za naSo vas. 13.50 Danilo Bučar: Belokranj- ske pisanice. 14.15 Nail poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Na- poved casa, poročila in vremenska na- poved. 15.15 Reklame. 15.30 Majhen mo- zaik melodij. 16.00 Igramo za vas. 17.00 Športno popoldne. 19.00 Obvestila, rekla- me in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Zabavni zvoki za vse. 21.00 Športna poročila. 21.10 Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester štev. 1 v d-molu. 22.00 Kapoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Plesna glasba. 23.00 Poročila. 23.05 Nočni oper- ni koncert. 24.00 Zadnja poročila in za- ključek oddaje. PONEDELJEK, 7. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored^ — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00— 6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6-30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ш radijski koledar, s.oo Poročila. 11.30 Pol ure za mlade slovenske skladatelje. ' 12.00 Tone Petrovčič poje slovenske na- rodne. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Trio Bardorler ! in Ljubljanski vokalni oktet. 13.55 Vilko j Ukmar: Lepa Vida, baletna glasba. 19.00 ' Obvestila, reklame in zabavna glasba. I 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Ponedelj- kova panorama zabavnih melodij. 21.05— I 22.50 Simfonični koncert Dubrovnlškega ! mestnega orkestra. 22.00—22.15 Napo- : ved časa, poročila, vremenska napoved : In pregled sporeda za naslednji dan. j TOREK, 8. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro; (pisan glas- i beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ' ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ' ledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00— Ö.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vrtimenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved , časa, poročila, vremenska napoved in ' radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pevca Jdsna Benedek in Krsta Petrovič. 11.15 Branje za vroče dni — Gagarinovi spomini — I. 11.35 Violina in harfa. 12.00 Veseli planšarji so v gosteh. 12.15 Kmetijski nasveti. 13.25 Melodije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Slavne sopranske arije iz Verdijevih oper. 14.00 Naši pevci za- bavne glasbe in orkester George Mela- chrino. 19.00 Obvestila, reklame In za- bavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Poje zbor Branko Krsmanovič iz Beograda p. v. Bogdana Babiča. 20.30 Radijska igra — Jan Solovič: Cez pet minut bo polnoč. 21.22 Anton Pogačar; Canzonetta. 21.28 Zvočni kaleidoskop. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA, 9. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro' (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00— 6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7,00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11..30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Georges Bizet: Arležanka, suita, 12.00 I Trio orglic Andreja Blumauerja. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved In objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje. 13.55 Amerika — južna In severna. le.OO Obvestila, reklame in ' zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. , 20.00 .Vfajhna prodajalna plošč s popev- kami in zabavnimi zvoki. 21.00 Giacco- mo Puccini: Sestra Angelika, opera v enem dejanju. 22.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 10. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes oh 5.05—5.10 Po- ročila. vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.0fr— 6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6,40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved In radijski koledar. 8.00 Poročila. 11 00 Pevski zbor SKUD Ivan Rob. u 15 Bra- nje za vroče dni. Gagarinovi spomini — И. 11.35 Poljska in češka zabavna glas- ba. 12.00 Priredbe za glas in klavir Jo- sipa Pavčiča poje fdvar Seršen. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega • ЛМ^ Obvestila in zabavna n„ • Orkestralne miniature. iLT in zabavna Ж^л Radijski dnevnik. 20.00 rTni Hammond orgle. 20.50 Lite- rn! Vladimir Lovec; Kla- slčna simfonija. 22.00 Napoved časa, po- ročila vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK. 11. A\ GUSTA 5.00—8.00 Dobro jutrol (pilto glai- j beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00— I 6.15 Napoved časa, poročila, pregled , tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved : časa, poročila, vremenska napoved m radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 ¡ Po ena balada, poloneza, sonata Frideri- I Ka Chopina. 11.40 Otroci pozdravljajo 12.00 Trlo Slavka Avsenika. 12.15 Kme- tijski nasveti. 12.25 Pet pevcev — pet popevk. 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Kmečka godba menjaje z Vaškim kvintetom. 13.55 Operni baleti. 19.00 Ob- vestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Zabavna zbora . Sergije Rajnis in Norman Luboll. 20.15 : Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 ' Iz del Antonina Dvofaka. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 12. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5 05—5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00- 6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 12.00 Ko- roSki akademski oktet. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Pihalni orkester LM igra finale iz opere Poliuto. Dirigira Rudolf Starič. 12.45 Havajski zvoki. 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in žabavna glasba. 13.30 Nekaj raz- položenjske glasbe. 14.00 Od polke do ktlipsa. 19,00 Obvestili, reklame in za- bavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Narodne in domače viže. 20.20 Radijska komedija. 21.00 Melodije za pri- jeten konec tedna. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled Sporeda ra naslednji dan. t-AwJ. DNE 4. AVGUSTA IWU PTUJSKI TEDNIK Stran 8 Mestni leta, Arnuš Ruža, Žmauc Vinko, Ceftnik Ka- tica, Kojc Marija, Vukasovič Ruža, Zajšek Katica. Vsem navedenim krvodajalcem in njihovim organizatorjem se v imenu bolnikov iskreno zahvalju- jemo. Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE Slovenske gorice z RESTAVRACIJO >NA GRADUc IN GOSTILNO >PRI KOROŠCU« PTUJ Ob tretjem občinskem prazniku se pridružujemo vsem podjetjem z iskrenimi čestitkami prebivalstvu v občini' ter zagotavljamo, vsem našim odjemalcem in gostom tudi v bodoče samo najkvalitetnejša vina in v naših obratih solidno postrežbo.' KOLEKTIV »MLEKARNE« PTUJ Široka mreža naših poslovnih prijateljev je bila doslej zadovoljna z dobavljenim polnomastnim mlekom, raznimi mlečnimi izdelki ter izdelki jugolita. Zagotavljamo jim tudi v bodoče prvovrstne dobave. Iskreno čestitamo vsemu prebivalstvu v občini ob tretjem občinskem prazniku! VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OSTALEMU PREBIVALSTVU OBČINE PTUJ CESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK IN ŽELI NADALJNJIH GOSPODARSKIH USPEHOV Komunalna banka Ptuj KREDITIRANJE CELOTNEGA GOSPODARSTVA, ODOBRAVANJE POTROŠNIŠKIH POSOJIL, HRANILNA SLU2BA. AHaganje na hranilno knjižico — pomeni varčevanje! Hranilne vloge se visoko obrestujejo, so tajne in vlagateljem vedno na razpolago! interesente vabimo na javno licitacijo opeke in gradbenega materiala stavbe v Ptuju, Zagreb- ška cesta št. 4, ki i)o v nedeljo, 15. avgusta 1961, ob 8. uri zjutraj pri stavbi. Kupec mora takoj pri nakupu plačati 50 ®/o v gotovini, ostalo kupnino pa plača po dogovoru. TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ MESTNI PROJEKTIVNI BIRO PTUJ Ob tretjem občinskem prazniku naše iskrene čestitke občanom Ptuja „PLETARNA,, OBRTNA ZADRUGA PTUJ Kolektiv PLETARNE sporoča obenem s čestitkami za občinski praznik delovnim ljudem v občini, da se bomo tudi v bodoče zelo prizadevali, da bodo v svetu sloveli uspehi našili zadrug. IZDELOVANJE KRAVAT, PTUJ Jože Vnuk Ob občinskem prazniku želim vsem delovnim ljudem v občini nadaljnje vsestranske uspehe! KMETIJSKA ZADRUGA .HALOZE. PTUJ s poslovalnicami v Vidmu, v Leskovcu, v Podlehniku, v Žatelah, v Doleni, v Majšperku in v Stopercah Ob letošnjem občinskem prazniku smo posebej ponoèni na doslej dosežene uspehe v organizirani kmetijski proizvodnji naše občine. Dosedanji uspehi kmetijskih zadrug potrjujejo, da naša prizadevanja na tem področju niso zaman. Mesnine, Ptuj čestita delovnemu ljudstvu občine Ptuj in priporoča svoje kvalitetne izdelke. Kmetijska zadruga JOŽE LACKO" Ptuj Kolektiv kmetijske zadruge >Jože Lacko« s svojimi pro- izvodnimi okoliši: Ptuj, Markovci, Juršinci, Vitomarci, Trnovska vas in Desternih, čestita ob tretjem občinskem prazniku Članstvu ter vsem delovnim ljudem ptujske občine ter želi vsem mnogo obojestranskega sodelovanja! 0|11!1НШ Га11|91 Kolektiv Opekarne Žabjak pri Ptuju in obrata Janeževci Zidno in strešno opeko vseh vrst izdelujemo v mehani- ziranem obratu v Žabjaku in v Janeževcih ter si priza- devamo, da bi bili odjemalci zadovoljni z našimi izdelki. Iskrene čestitke pošiljamo ob tretjem občinskem praz- niku vsemu ljudstvu v občini in mu želimo vsakoletno praznovanje ob vedno novih uspehih. Ohralnl zofod u socialno mm- rovanic flaribor podružnica Ptuj čestita ob občinsem prazniku vsemu delov- nemu ljudstvu k doseženim uspehom ter kli- če k še večjim v prihodnosti!