Politični ogled. Avstrijske dežele. Delegacije so se na jesen odložile in to najbolj z ozirom na deležnike ogerskega dež. alj drž. zboia, ker se vlada boji, da bi ogerska delegacija preveč proračun odščipavala. Hoče toraj čakati do novih volitev na Ogerskem, ki bodo po leti in sicer že po novi volilni postavi. Med predlogami, ki pridejo po praznikih v drž. zboru dunajskem na vrsto, je tudi postava o vravnanju Mure, za kar predlaga vlada od 1. 1875—1894 na leto 30.000 gl. za stavbe, za vzdrževanje pa letnih 14.000 gld.; dalje postava o zatiranju trsne uši, o čemur hočemo posebej govoriti. v— Cesko. V Piagi so se duč 28. dec. posvetovali mladočehi in program določili. Kot pravi liberalci so mnogo otrobov povezali o ,,svobodni" osnovi države na demokratični podlagi, o boju zoper ,,reakcijo" in kar je ve6 tacih nastavkov. V poglavitni stvari se pa vendar, vsaj za treuntek, strinjajo z državnopravno stranko ,,starih", da namreC v državni zbor prej ne stopijo, dokler tega večina českib dež. poslancev ne sklene in ako se to brez nevarnosti za p olitične pravice kraljestva zgoditi zamore. To je teorija. V praksi pa hočejo na vse kriplje delati na to, da staročebom sedeže v dež. zboru polovijo; potem ložje sklenejo, iti v državni zbor. Ali pa s tem državno pravo kraljestvo ne izdajo, je drugo vprasanje. Pogubno je vsekako^že zdaj, da govorč ,,mladi" o ,,skodljivosti pasivnega upora" (ker staročehi tudi nočejo v deželni zbor stopiti). — Tržaški drž. poslanci: Teuschl, Poreuta in Sandrinelli mislijo poslanstvu se odpovedati. Menda zarad Pontebske železnice, ki so jo ustavaki pioti vladi v obrambo vzeli. Ker pelje ta črta skoz nemške dežele na italijansko, bo razkrila zgodovina prihodnjih let, zakaj da se ustavaki ravno za to črto tako potezajo. Tirolsko. Drž. poslanec žl. Dipauli je bil odstopil, ker se po njegovem prepričanju koristi tirolskega ljudstva v drž. zboru ne dajo braniti. Dne 28. dec. je bil z veliko večino zopet voljen. Kakor poroča ,,Vtld.", hofie iz istega uzroka odstopiti tudi Giovanelli. Vse toraj križem gre; le Frice in Konrad ostaneta zvesta — do smrti! Hrvatsko. Du6 20. dec. je dež. zbor zopet delovati začel. Po praznikib pride dež. proračun na vrsto. Pri mnogih stroških za n o v o upravo, za šole itd. ostane vendar samostalni deželi za 1. 1875 še 100.000 gld. Vnanje države. Na Nemikem dela Bismark tako, kakor da država brez njega obstati ne more. V svojeni glasilu: ,,Nordd. Allg. Ztg." pusti razglašati nove zarote proti sebi, in da zainore bolj ščuvati proti katoličanom, se te zarote s cerkvenimi osebami v zvezo silijo. Tako razglaša omenjeni list pisma nekega belgijskega delalca (Duchesne) do nekega francoskega nadškofa, kteremu je D. jeseni pisal, da mu naj brž 60.000 frankov da, in bo ,,pošast" Bismarka iz sveta spiavil. Toda nadškofa list ne imenuje in tudi oseba D. se je pokazala izmišljena, tako da je menda vsa strar gola zvijača. Na Španskem so 19. dec. Karlisti pod vodstvom Tristany-a v Kataloniji republikance zopet nažgali, topov in vojnih priprav njim vzeli.