----- 496 ----- Politični pregled. Imenovanje novih ministrov. — Pričakovati je, da se v kratkem imenujejo trije novi ministri. Podmaršal Guttenberg bode imenovan železniškim ministrom. Sedaj je Guttenberg podnačelnik glavnega generalnega štaba. To imenovanje bi kazalo, da se pri grajenji in upravi železnic mislijo ozirati pred vsem na deželnobrambine potrebe. Sekcijski načelnik dr. Rittner bode imenovan ministrom za Galicijo. Rittner je izdelal načrt za volilno reformo in ga bode že kot minister zagovarjal pred zbornico. Poleg tega se bode imenoval še minister za češko. Vzel se bode baje zunaj političnih strank, pa tudi ne iz veleposestva. Njegova naloga bode pred vsem skrbeti za kulturne in gospodarske koristi dežele češke krone. Vlada se menda nadeja, da jo bodo potem podpirali Mlado-čehi, a se najbrž moti. Mladočeška stranka ostane v opoziciji, dokler vlada ne stori odločnega koraka na potu do češkega državnega prava ali pa popolni narodni jednakopravnosti Deželni zbori — Sklicani so deželni zbori. Češki, gališki, gorenje in dolenje avstrijski, štajerski, kranjski, mo-ravski, goriški in šleški snidejo se dne 28. decembra. Deželna zbora koroški in tirolski začneta svoje zborovanje dne 2. ja-nuvarija, solnograški dne 7. isterski, predarelski in tržaški dne 8 . bukovinski dne 10 in dalmatinski dne 11 januvarija. — Vrhovnim deželnim maršalom češkim je imenovan knez Jurij Lobkovic, njegovim namestnikom dr. Julij Lippert, ti- ¦ rolskim deželnim glavarjem je imenovan grof Anton Brandis, njegovim naslednikom pa dr. Karol Heppeger, goriškim deželnim glavarjem je imenovan grof Franc Coronini, namestnikom pa dr. Anton Gregorčič. Budgetna debata se dalje vrše in je semtertja precej burna. Finančni minister Bilinski je napovedal obširne davčne preosnove. Napovedal je več novih davkov in ponižanje zemljiškega davka. Njegov govor je napravil še precej dober vtis. Posebna je pa dr. Lueger imel neki jako oster govor, v katerem je hudo kritikoval nagodbo z Ogersko, pri tem se je pa zaganjal v vlado in zjedinjeno levico in rabil izraze, ki ne spadajo v parlament. Dasi se ne strinjamo z obliko njegovega govora, oiobravati pa moramo po večjem njega vsebino. Češki veleposestnik Palffv je na to izjavil, da se mora razmerje do-našanju k skupnim državnim stroškom premeniti. To je vzbudilo veliko senzacijo. Vlada je morala sprevideti, da bode imela težave z obnovljenjem nagodbe z Ogersko. Mestne volitve na Dunaji. — Nekateri časopisi poročajo, da bodo že v februvarji volitve za mestni zbor na Dunaji. Vlada je nekda prisiljena volitve razpisati, ker so mestne finance v tako velikem neredu, da se vladni komisar več pomagati ne more. Rusinska deputacija na Dunaji. — Na Dunaj je prišla 150 članov broječa rusinska deputacija se pritoževat zaradi nepravilnostij pri volitvah Deputacijo so prijazno vspre-jeli dunajski protisemitje, priredili jej slavnostni večer in obljubili svojo pomoč. To, da se je pobratila deputacija s proti-semiti, jej je le škodovalo. Cesar je vsprejel šest članov de-putacije, pa nikakor ne posebno milostivo. Očital je jim, da ni bilo potreba hoditi jih toliko na Dunaj in da ni umestno, da so se na Dunaji dali zlorabiti za demonstracijo proti vladi. Obljubil je pa jim, da se bodo nepravilnosti pri volitvi preiskale. Posebno zadovoljna se deputacija ni vrnila z Dunaja. Češkonemška sprava. — Po časopisih pa tudi po shodih in v parlamentu se zadnji čas razpravlja o češkonemški spravi Pomenljivo je vsekako, kar v tem oziru piše „ Pester Lloyd.u Ta list, ki je v prijateljstvu z zjedinjeno desnico priznava, da trajna sprava tako dolgo ni mogoča, dokler se Nemci ne bodo zmatraii za del avstrijske države, temveč le za del velicega nemškega naroda. Volitev v Stomfi. — V Stomfi na Ogerskem je bila nedavno dopolnilna volitev. Izvoljen je vladni kandidat državni tajnik Latkoczv Pri tej volitvi so se vršile velike nerednosti. Volitev je trajala nepretrgoma dva dni, da si bi bila se lahko končala v jednem dnevu Vladni pristaši so podkupili vse gostilne, tako, da so opozicijski volilci morali čakati na dežju, ter tako jih več zbolelo Mnogo opozicijskih glasov so odklonili. Pri odklonitvi vsacega glasu pisali so dolg zapisnik, da volitev dlje traje, da bi več opozicijskih volilcev odšlo domu. Vladni pristaši so namreč prvi volili. Da bi pa državni zbor volitve ne zavrgel, vladni listi trdijo, da je opozicijski kandidat bil naklonjen panslavizmu in je torej v narodnem interesu, da ni voljen. Pomadjarjevanje imen. — Sedaj na Ogerskem mislijo pred vsem pomadjariti vsa nemadjarska imena žandarjev. Žandarsko poveljništvo se je obrnilo do dušnih pastirjev, naj hitro pošljejo točno madjarsko prestavo dotičnih imen. Radovedni smo, koliko župnikov bode ustreglo tej zahtevi. ----- 497 ----- Podržavljenje policije na Ogerskem. —- Ogerska vlada namerava podržaviti policijo po vseh ogerskih mestih. Pomladi se predloži državnemu zboru dotični načrt zakona. Vlada se je prepričala, da mestne policije ne zadoščajo svoji nalogi Italija. — Prav ednaka je Italija Španiji. Kakor ima poslednja vsled zavoženih lazmer doma preveč opraviti, a ima pri vsem tem vojsko na Kubi. tako ima Italija pri vseh svojih slabih finančnih razmerah vojsko v Afriki. V italijanski koloniji v Afriki, so sosedni Abesinci napali italijansko vojsko in jo prempgali Abesinske čete so bile močne 20.000 mož, a italijanska armada je štela le 12 000 mož Italijanska vlada je ukrenila precej vse potrebno in poslala znatno pomoč v Afriko, tako da šteje ondi italijanska vojska 25 000 mož. — Poročilo italijanske vlade pravi, da je palo 2450 italijanskih mož v Afriki. Vlada naglasa, da je storila že vse potrebno, da maščuje poraz italijaske vojske, in da dobi zmago italijansko orožje. Bolgarija. — Pri razpravi v državnem proračunu je dne 11 t. m. v bolgarskem sobranju poslanec Neičev pristaš neodvisne stranke ugovarjal pcsamnim točkam proračuna in strašno vdrihal po vladi. Mej drugim je rekel da se ne sme preje odobriti proračun, dokler vlada ne ugodi ljudski želji in ne po princa Borisa po pravoslavi. Predsednik sobranju je govorniku zabranil nadalje govoriti, a ker ta ni slušal, ga je hotel odstraniti dati iz zbornice. Predsednik sobranju, vžaljen po tem dogodku, se je odpovedal predsedništvu in je hotel za zmirom zapustiti zbornico. Njegovi somišljeniki so to preprečili, ga posadili na njegov stol in so mu izrekli zaupnico, na kar se je seja nadaljevala. Neičeva so odvedli mej rabuko iz dvorane. Španija. — Ne samo da ima že močno propala Španija toliko sitnostij izven doma in da od nje toliko žrtev zahteva nesrečna vojska na Kubi, ima tudi doma v Madridu samem največje zmedenosti. Prišli so na sled velikim neredom pri mestni upravi madridski. Župan je že odstropil. Ministerstvu je vsled tega močno omajano stališče. Sploh se konservativna stranka more vzdržati na krmilu le zaradi tega, ker se liberalna stranka ne poganja za to gospodarstvo, ker so razmere to - li zavožene. S tem, da monarhistične stranke tako slabo vladajo, se pripravljajo le republikanski stranki ugodna tla. — Nova poročila vedo povedati o novih porazih španjske vojske na otoku Kubi. Vstaši drže se dobro. Španija bo prisiljena poslati nove čete na Kubo. — Nabira se mej narodom za vojsko na Kubi. Ravno se poroča, da je vlada vsprejela čez en milijon darov, nabranih mej Spanjci za nakup ednega parnika za ekspedicijo na Kubi. Turčija. — Poročila in to celo vladna zatrjujejo, da je dosedaj ubitih do 160 000 ljudi v Armeniji, večinoma kristjanov. Dočim se turška vlada trudi narediti mir, vendar se nemiri ponavljajo. Evropske velevlastii se druga druge boje in v tej neslogi ne ukrenejo proti Turčiji odločnih korakov. — Drugo štacijsko ladijo je dovolila turška vlada ve-levlastim le proti gotovem pogojem poslati pred Carigrad. — Čuje se, da so pričeli krščanski Armenci pristopati k moha-hamedanski veri, le da bi bili varni. — Said paši katerega je hotel sultan uničiti, se je priznala velika pokojnina. Sultan je moral na koran priseči, da se ne zgodi Said paši, nič zalega. Še le potem je ta zapustil varstvo veleposlanikov, v katerem je bil. — Ni še mir v ednem kraji se že pojavi v drugem. Nezadovoljnost prebivalstva je velika. Ljudstvo zahteva mir in red, a vlada ni zmožna tega dati. Vsled česar poboji, zažiganja, plenitve in ropanja. Vlada je strogo zauka-zala vojakom da morajo z orožjem v roki z?dušiti vsak nemir. Zalibože, da vojaki ali nečejo, ali pa ne morejo miru narediti.