KATOLJSK CERKVEN LIST. „Danica1' izhaja vsak petek na celi poli in veljd po posti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr., za «etert leta 1 gl. 20 kr. T tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za */4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide.,Danica" dan poprej. Tečaj XLVII. V Ljubljani, 14. grudna 1894. Ust 50. V adventu. V revi zdihuje Celo stvarjenje, Jeza ga stiska Tvoia, Gospod! Pošlji nam skoraj Že odrešenje, Otmi človeštvo Bremena zmot. Noč nam zagrinja Prazno življenje. In brez tolažbe Žuga nam smert. Duša potaplja Se v pogubljenje, Ni rešeni ka, Raj je zapert. Pridi že skoraj, Luč nam prinesi, Žar zveličavni, Večna Modrost. Svojemu ljudstvu, Oče, zanesi, Upanja v serce Deni sladkost. Milost naj Tvoja Zopet nam sije, Dušo oživlja Blaženstvo naj. Pridi Zveličar, Zmot hudobije V brezno zaženi Odpri nam raj. J. P. Beloitenski. V praznik čistega spočetja Marijinega. Razsvetlila nam si čase temne, Ko iz vekov davnih Tvoj je žar V sladkih nadah serca nam prešinil, In nas srečne storil za vsikdar. Bodi torej čast Ti dana, 0 Marija, mati sveta, Ki od večnega Očeta Najčistejša si spoznana! V rajskem domu vse se Tebi klanja, Zbori angeljev Ti čast poj6, In izvoljeni velike sreče Tvoje se radujejo serčn6. Bodi torej . . . Ko ustvarjal silne je svetove Stvarnik naš. si bila samo Ti. Ki povsod si Njega spremljevala, Kot najboljša mu služila hči. Bodi torej . . . Božje je modrosti volja bila, Da v nevesto svetega Duha In v kraljico vsega si stvarjenja Srečna Ti poklicana bila. Bodi torej . . . Božji Sin ponižal se je zemlji, Da bi jo odrešil greha zmot, Mati si izvoljena mu bila. Dal Ti v varstvo je človeški rod. Bodi torej . . . Zdaj povišana v nebeškem raji Nad prijatelje si božje vse, In z Očetom, Sinom, Duhom svetim Veseliš ljubezni večno se. Bodi torej . . . Ozri se v nižave, mila Mati, Spomni svojih vernih se otrok; Ker le v Te zaupanje imajo, Ne odtegni jim dobrotnih r6k. Bodi torej . . . Stori tudi, o Devica čista, Da sovražnik ne razdruži nas. Da v ljubezni, v miru vsi živimo, Dokler sije nam življenja čas Bodi torej . . . Ko pa smert nemila nas razloči, In neznano večnost nam odpre, 0 tedaj, nebes Kraljica, vodi K večni sreči nas iz te zemlje. Bodi torej . . . J. P. Belostenskf. Kruhi sv. Antona Padovanskega. (Konec.) Neki gospod je bil za smert bolan, pa o Bogu ni hotel ničesar slišati. Močno užaljena njegova hči, ki je že dolgo molila za njegovo spreobernjenje, se r * v .T j »r- - . "v , obeme k sv. Antonu in mu obljubi 20 frankov za reveže, a ko bi bila uslišana. Takoj prihodnjo noč spne se umirajoči, takorekoč vznemirjen v spanju, in vpraša čuvaja: „Jeli tukaj ? Jeli tukaj?" „„Duhoven?"" vpraša čuvaj. „„da. tukaj je.tttt Bilo je polnoči. Poklicali so precej duhovna, kateremu se je bolnik izpovedal. Očividno in odkritoserčno se je kesal svojih grehov I ro pozneje je izdihnil svojo dušo. Pomorski vojaki, častniki in njihovi poveljniki, pridejo pred potovan jem na j poprej k sv. Antonu in mu obljubijo vsak mesec neko gotovo vsoto za kruh ubožcem, a k o bodo vsake nesreče na potovanju obvarovani Pred kakima d verna letoma je prejel neki duhoven v francoskem mestu Poatje iz Pariza pismo s sledečo vsebino: _Ko sem se na potovanju nekoliko <\isa v mestu Poatje mudil, šel sem radoveden v vašo <-erkev poslušat govornika. Ganjen po čudoviti moči sv. Antona Padovanskega o katerem sem ondi slišal, obljubil sf»m 5 frankov revežem vašega mesta, če bodem srečen pri svojem podjetju. Stvar se je v resnici dobro iztekla, radi česar sem bil zelo ginjen in prešinj^n: pošiljam Vam po poštni nakaz niči obljubljeno vsoto. Če pridem zopet v Poatje. šel bodem vnovič poslušat vašega govornika." Naj navedem tudi dogodbi. ki sta se dogodili ineseoa oktobra 1. Is94. v naših krajih Neki. pisatelju verstic dobro znan tergovec. ima v K. veliko tovarno za usnje. Omislil je za nje nov stroj za okroglih 4000—.>000 goldinarjev. Ko je stroj jel delovati, je spridil več kot polovico kož in tergovec je menil, da je ob tisočake, katere je dal za stroj. Tu se spomni, kaj je čital o „kruhih sv. Antona". Obljubi dati ."» goldinarjev za kruh revežem, če ga sv. Anton ushši in bo stroj jel dobro delovati. In glej. c-b tistega dne dela stroj prav po želji tergovčevi. Nekemu drugemu znancu je bilo v istem času ukradenih krog 100 goldinarjev. Vse poizvedovanje po tatu ali denarju je bilo zastonj. Kar se oglasi neka pobožna oseba, češ, denar boste dobili nazaj, jaz molim v čast sv. Antonu. In res! Ni preteklo teden dnij. ko dotični gospod dobi nazaj skoro ves denar, ki je bil „ubožni denar", t. j. vstanovni denar, namenjen za reveže. Gotovo, težko bi kedaj končali, ako bi hoteli našteti vse čudovite dogodbe. katere so se zgodile po priprošnji sv. Čudodelnika. Treba nam je le še nekaj opomniti glede razdeljevanja onih kruhov sv. Antona med ubožce. Naj govor» zopet začetnica tega bogoljubnega dela „Napravili smo si." pripoveduje gospica Bufij»'*. „zapisek sirotišnic in pa ponižnih sestra za uboge in sicer v vsej okolici. Berž ko je kaj denarja v blagajnici, vprašamo oni dobrodelni zavod, ki po zapisku pride na versto. kateri dan bi radi dobili kruha Določeni dan dobi zavod po številu gojencev /»O. K) hli 100/.»/ kruha Ko otroci potem zagledajo v obednici lepe bele kruhs, sklenejo ročice ter opravijo pobožno molitev v čast sv. Antonu To mora ljubemu svetniku gotovo zelo všeč biti. ker močno blagoslavlja to delo ljubezni. Blagoslavlja ga v resnici ne samo v Tulonu. ampak tudi v Antverpnu. kjer je nastalo šele pred kratkim in se je razdelilo že več nego 10.000 kruhov. Nekaj mesecev je, odkar se je tam začelo, in tudi tam služi neka kerščanska devica sv. Antonu kot miloščinarica. Ubožni in vzgojni zavodi za revne otroke, pa tudi drugi reveži onega mesta so že dobili mnogo belega kruha sv. Antona. — Na Francoskem se je delo hitro razširilo in biva po mestih: Lijon, Valencija. Monpelier, Grenoble, Nizza, sploh na vsem jugu. odkoder se širi proti severu. V mestu Vannes na Britanjskem se je bogo-ljubno početje pričelo vpričo škofa v cerkvi Karme-ličanov, in pa slovesno. Naj bi se ta pobožnost v čast sv. Antona prav daleč razširila! Sv. Anton se večkrat slika z Detetom Jezusom, ki je Kruh življenja. Ako torej eni dajejo zemeljskega kruha ubožcem v čast sv. Antonu, reveži pa ga po sv. Antonu prejemajo, se lahko oboji na ta način bolj in bolj približujejo po ljubeznjivem svetniku nebeškemu Kruhu, ki je Jezus Kristus, ve-lehvaljen na vekov veke. — Amen. — Vincencijev brat. Kitica cvetic. (Na grob f župnika Val. Sežuna ) vsadil M. P. Jesen visi in verši nad Vašo svežo gomilo, pozna jesen z meglami in sapami, z vetrovi in s piši, z deževjem in s hladom In sedaj, sedaj prikima zima s snegom in z ledom. Ne bi vsklile in rastle prirodne cvetice, ne bi vsklila in rastla ni bela lilija, ni višnjeva spominčica, ni rudeča roža na Vašem grobu: zamorili in zadušili bi jih vetrovi in mrazovi. Kakošnih cvetic naj torej vsadim na Vašo gomilo, da jih ne stare hladna jesen in ledena zima, ampak ostanejo v čversti rasti in v svežem cvetu v spomladi in po letu? ... Oj. poznam cvetice, katerih ne morejo zamoriti jesenski vetrovi in zimski mrazovi, ki tudi na jesenskih tleh lepo cveto in sveže klijejo in dijejo in rasto čversto in bohotno in diše blago in prijetno in dobrotno slade in teše in krepč življenje človeško Te cvetice hočem vsaditi v pozni jeseni na Vašo gomilo Saj so vam bile te cvetice naj dražje v po-zemskem življenju; kar najrajše ste jih gojili in negovali in jih sadili in razširjevali povsodi. kamor ste prišli ko božji delavec-vertnar. Naj lepo cveto in rasto na Vašem grobu in razlivajo prijetno vonjavo po vsi dobrepoljski božji njivi! In s te božje njive po vsem Dobrem Polju! In še naprej čez gore in čez vode naj nosijo in trosijo hitre sapice na svojih krilih sladke in krepke dišave teh jesenskih cvetic! Kakor je zelena jasno cvetoča pomlad nekaka čeprav nepopolna podoba večne pomladi, nebeškega nadzemskega življenja, tako je jesen, nestanovitna jesen z meglami in s sapami in s piši in z nevihtami in z mrazom in s hladom podoba pozemskega človeškega življenja. Nestanovitno je jesensko vreme: zjutraj še sije solnce. popoldne že lije in bije naliv. Jeseni so huie sape. ki rade rodé bolezni in kugo. Jeseni oblaki radi zakrivajo nebo in stojé po višinah in nižinah goste megle in ne puste gledati nebe- *) Krneti 11. Iistop. t. 1. škega solnca in dajo dolgotrajno deževje, koristno pa tudi nadležno in zapeljejo popotnika s prave steze v prepade, v pečevje. Jeseni vihrajo najhujše nevihte in razsajajo piši in oklestijo drevje in vejevje in podero in stero nežna stebelca in hrujejo po šumi in polju in mikastijo in rujejo okolo vogalov in streh. In pritisne mraz in spodi ptičice pevčice v južne loge rajat in južne ljudi s pesnicami naslajat. In nastane povsodi velika samota in praznota. In zmeraj smo si zvečer lahko v svesti: morda jutri dobimo belo zimo in bo zapal sneg gore in dole in bo zaspala priroda tiho brezšumno zimsko spanje in bo trohnela in plesnivala ... Pa to spanje ne bu trajalo večno. Vzbudila se bo priroda sveža in čversta in berhka in pomlajena, lepša kakor je bila jeseni. Iz zime se bo rodila pomlad, lepo zelena, jasno cvetoča. Vse bo novo. In pozemsko človeško življenje? Ni li nestanovitna pozemska sreča? V solnčnem svitu ti vzide in šine kvišku, pa pade globoko, kakor je pred zrasla visoko: rBeži kakor senca in nikoli ne ostane v jednem stanu". (Job 14 2.) Tudi v pozemskem življenju so sape: to so strasti, ki napravljajo bolezni. zmešnjave: „Njih govorjenje razjeda kakor rak okolo sebe." (Sv. Pavel. II Tim. 2. 17.) Oblaki in megle v višini zakrivajo Človeku v pozemskem življenju nebo in solnce: slabost in te-mota človeškega razuma ne puste Človeku videti solnčne luči. Božje luči. Bog se kaže človeku v oblaku: „Ki narejaš oblake v svoj voz, ki hodiš po perutih oblakov." (Psal. 103. 3.) Človek vidi le megle in oblake: „Sedaj vidimo skozi zerkalo kakor v megli." (Sv. Pavel. I. Korin. 13. 12.) Nebes ne more obseči s svojim razumom: „Misli umerljivih so namreč boječe in naša previdnost je negotova. Težko umemo, kar je na zemlji in s trudom najdemo, kar je pred očmi. Kedo bo torej preiskal. kar je v nebesih?" (Modrost Buk. i> 14.) (Dalje sledi.) Katoličanstvo in narodnost. Novejše razmere v Terstu in sicer po nekterih krajih na Primorskem kažejo, kam je liberalizem mnogo ljudi zavlekel. Terst, ki ima slovensko ime, vso okolico slovensko, toliko slovenskega naroda v mestu, da ima tudi po mestnih cerkvah slovensko božjo službo, — Terst, to mesto bi ne smelo imeti niti slovenskega nosijo na? Kaj je to?". 7Kje "j*e pravica? . . . Kdaj so se Slovenci pritožili, ko so italijanski pridigarji iz raznoterih laških mest hodili in hodijo ter imajo cele cikluse italijanskih postnih ali drugotnih govorov in pridig v Terstu ? Sedaj pa naj bi se v slovenščini ne smela božja beseda nektere dni zverstoma nauka in tolažila potrebnim Slovencem oznanovati brez nevarnosti kacih rogoviljenj od strani kacih prenapetežev ? . . . Vsa čast in poštenje Vam italijanskim sosedom in soprebivalcem; obžalujemo pa globoko iz serca, da imate med seboj nekaj prenapetežev. ki ne razumejo ali nečejo umeti nauka: „Ljubi bližnjega, kakor sam sebe " Taki niso pravi katoliški Italijani, kterim je italijanski jezik in italijanska kri več kot velika zapoved kerščanst.va, torej več kot njih lastna duša, ktero pogubljajo s takim sovraštvom in krivico Liberalci so povsod krivični. Tudj na Koroškem jh nekaj ta£ih_ .grpstom i šljako v. k ter i druge . ffemce hujskajo zoper Slovence in~slovenščino, kakor da bi oni sami Imeli pravico narodnosti v deželi. Kako se godi na Ogerskem. je slehernemu znano. Vsaka dežela ima nekaj tacih fanatikov, ki so odpadli od natornih načel in od naukov sv. vere ter postali malikovalci v svoji prenapeti narodnosti. Taki so bili v svojem rodu farizeji, čez ktere se je Sin Božji jokal; ker so bili tudi narod okužili, in bili zarad tega zaverženi, ravno ker so bili sami za-vergli Sinu Božjega z resnico vred, ktero jim je oznanoval. Strašna je šiba, ki jih tepe še dan danes, naj britkejša pa je šiba zaslepljenosti. Križali so bili farizeji Sinu Božjega, ki je bil vender po čioveški natori Sin Davidov ter iz njih lastnega rodu in kri njihove kervi. Italijanski prenapeteži in framasoni, ki niso pravi Italijani, zdaj na razne načine križajo namestnika Sinu Božjega na zemlji. Zato pa laško deželo zadevajo sil«j hude šibe, in kdo ve, kaj še bo? . . . Katoliški duhovni s svetim Očetom, s škofi, katoliški časniki s svojimi čitatelji, katoliški ozna-novalci božje besede so priče tega, kar smo rekli, da italijanski narod ne poterjuje tiste prenapetosti zoper slovenstvo, kakor se nahaja pri fanatikih. Vse drugač pišejo n. pr. katoliški italijanski časniki, kakor pa liberalni in framasonski listi. V dokaz tega naj nasleduje tukaj naslednji spis iz italijanskega peresa. Čitajte ga s prevdarkom. Menda vsled nekterih fanatiških počenjanj na Primorskem so jeli tudi laški katoličani pisariti o narodnosti in narodnem\j jeziku. In kako vse drugačen duh veje v teh spisih, kakor pa v liberalnih laških ali v kterem koli liberalnem časniku, kjer se vedno preklja čez vse le narodnost, vera pa še v njih program ne spada in menijo, da so posebno milost storili, ako enkrat ali drugikrat vero pri miru pustijo! „Bollettino", list teržaške katoliške družbe, in za njim „II Popolo", je prinesel nasljednje zanimive verstice: „Naroden! No, to moraš biti, to je tvoja pre-sveta dolžnost! Kdor ni prenapet narodnjak, ta ni človek, je brez značaja! Na pervo narodnjak, potem katoličan, vidiš, to je naše geslo in teslo; vse, čisto vse se mora žertvovati narodnemu čutilu! tako kričijo nekteri. Naroden! Sramota in pošastnost.. Tega mi še govnri nikar; narodnost in pa greh! to je enako z liberalizmom; kdor bolj ljubi svoj narod, kakor ka-cega tujega, ta greši! tako ti jo zarobi drugi. Kteri ima prav? „Nobeden". Prevdarimo. Bog me je stvaril kot otroka tega naroda, stvaril me je Greka in ne Scita, in ko me je tacega stvaril, me je bolj terdno navezal na ta narod, kakor pa na le-unega. djal mi je v serce večo ljubezen do mojih sonarodnjakov. kakor do onih. ki govore drugi jezik; smem-li reči. da kar je Bog naredil, je slabo naredil, bom-li rekel: kar je Gosp«»d Bog naredil, moram jaz razdjati? Ravno nasproti' Ljubezen, da govorim s Tomažem, mora biti v pravem redu, in kakor moram bolj ljubiti starše mitno sorodnikov, bolj sorodnike kot prijatelj.;. ak<>ravri<* kterikrat utegne biti. da bolj ljubim in ljubim |hj ^ pravici prijatelja bolj mimo sorodnika, — tako moram L,/bolj ljubiti sorodovnjaka mimo druzih ljudi, akoravno ti-utegnem imeti najboljše prijatelje, ki so mi silno dragi tudi med drugimi; kajti tukaj ne govorimo o posameznih rečeh temuč o splošnjih. Rekel sem dalje „bolj ljubiti". In s tem sem rekel, da moram ljubiti tudi tiste, ki so druzega naroda mimo mene. In pa res, saj vsi ljudje so otroci Božji, in kakor take moram tudi vse ljubiti. Vsi kristjani so moji bratje v Kristusu Gospodu, in ljubiti jih moram kakor svoje preljube brate. Narodna prepečenost. sovraštvo zoper one. ki niso našega jezika, je tedaj greh velikrat smertni greh. In ko ljubim svoje sorodovnjake, nikoli ne smem žaliti pravic druzih. nikoli jih ne keršiti. Moji bratje so tudi oni. in kar ni ljubo meni. nikoli ne smem storiti drugim. In zdaj tedaj — meni bi ne bilo ljubo poškodovanemu biti od druzih. ne videl bi rad, da bi drugi žalili pravice mojega ljudstva; kako bi tedaj jaz smel žaliti pravire druzih. keršiti svete pravice druzih narodov? Toda biti morajo resnične pravice, Ako bi drugi narod pretvezal kako stvar, ki bi jo imenoval pravico, kar pa bi vendar ne bila pravica in ki bi kakor si bodi žalila pravice mojega naroda, potem imam jaz v nekem načinu pravico braniti se proti tisti krivični pretvezi, braniti se pa. ne da bi kdaj drugim storil kako škodo. AU ča-UkU je ljubezen do lastnega., naroda „d^bra, vender ne sme biti naj večja, podveržena mora bili neki drugi ljubezni. ij~ubeznf do T^oga". kMiar?r"j'e "Oče, do Cerkve, ki nam je ljubeznjiva mati. in kadar gre torej hrambo .k«rtoliikjtL.i^či, za brambo sv. Cerkve, takrat~se ne more več delati razloček med grekom in barbarom, med poganom in judom. med rimljanom in skitom, v takem slučaju moramo biti, le^ed^io in samo katoličani in temu našemu Čutiiu &TmCrra «^giifft-^rsaka ktera koli druga stopnja, manj plemenita in bolj mesena. Katoličan v pervi versti, narod; njak jeciva v drugi. ' " Bfatoa tedaj je ljubezen do lastnega naroda, kadar ta ljubezen ne žali na kaki način splošnje ljubezni, ki smo jo dolžni vsem ljudem, ki ne kerti pravic druzih in je podveržena ljubezni, ki jo moramo imeti do Boga in njegove Cerkve." Tako verujejo, pišejo in delajo verni Italijani in drugi pravi katoliški verci kterega koli naroda: l^ridruffačnnslno ali učijo, nisonaka^oliškem s^BctP^ngtedajo naj. kako se "Toa^TSreaBofoih Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana- (Cerkvena poročila pretekle dni.) Vzvišeni gospod knez in škof so se 6. t. m. vernili z Dunaja v Ljubljano od škofovskega posvetovanja. V petek. 7. t m . je bila obletnica Nj. posvečevanja in vsi inašniki cele škotije. kakor vsako leto, so privzeli zanje še posebej molitev, da bi jih Bog z verniki vred osrečeval in s čedo vred pripeljal v večno življenje. Ls je ta obletnica toliko znamenitejša. ker je ravno zdaj minulo 10 16t, odkar so bili posvečeni ter bili prevzeli vlado ljubljanske obširne šk« »tije in so si v tem času v_visoki_ stopinji pridobili ljubezen in spoštovanje vsili,"kterf jih poznajo. Na^ Šmarni dan so imeli veliko pontifikalno mašo v Šenklavžu in po sv. maši so po navadi podelili papežev blagoslov s popolnim odpustkom vsem tistim, kteri so opravili spoved in sv. obhajilo in so se vdeležili te slovesnosti ter molili na papežev namen. Potem je prečastiti stoljni kapitelj Njih Pre-vzvišenosti v škosfijkem dvoru po p. n. gospodu pre-latu dr. Andreju Čebašeku opravil iskreno čestitanje za omenjeno priliko desetletnice Njihovega nad-pastirstva v naši škofiji ter razodel željo, da bi jih Bog še mnogo Ičt ohranil srečne in zdrave ter bi v veselje, blagor in zadovoljnost svojih ovčic. kakor dozdaj, mogli svojo visoko nadpastirsko službo še veliko let zverševati. Preobširno bi bilo, pravi g. prelat. ako bi vse Njih zasluge v tem desetletji hoteli naštevati, in pa saj so znane in zapisane v bukvah življenja. Prevzvišeni gospod višji pastir so se priljudno zahvalili za blaga voščila, vse delo pa obernili na najvišjega nebeškega Pastirja, čegar Ime bodi posvečeno, čegar volja naj se zgodi na zemlji, kakor v nebesih, in izrekli so, naj bi milostni Bog priza-nesel, kar Je bilo kje pomanjkljivega ali kakor "bodi nepopolnega. Ker je sicer šega, da o takih prilikah besedo imajo gospod stoljni prošt, bodi omenjeno, da prečastiti gospod prošt dr. Leonard Klofutar so tisti dan imeli v Radolici včliko opravilo, blagoslovili so prezalo podobo Matere Božje Lurške, katera je bila v dolgi procesiji nesena v cerkev; imeli so gospod prošt tudi slavnostno pridigo in veliko sv. mašo. Prečastiti gospod generalvikar dr. H. Pavkar pa so bili več dni nekaj bolehni in se niso vdeležili cerkvenih opravil te dni. Na Zalilogu so imeli letos 11. novenbra, t j. 2(5. nedeljo po Binkoštih, prav lepo in veselo cerkveno slovesnost. Ondotni v. č gosp. župnik Eržen Frančišk so namreč vsled dovoljenja premilostnega gosp. kne-zoškofa blagoslovili ta dan pred cerkvenim opravilom ob lOih dva nova stranska oltarja sv. Martina in sv. Florijana, katera je zgotovil prav lepo in ukusno, ter postavil v tednu popred dobro znani umetnik in kipar gosp. Jož. Grošelj iz Selc. Ko so v soboto popred pripeljali kipe za altarja, so jih pozdravili Zali-ložani z mogočnim streljanjem in z vbranim priter-kavanjem. — Zaliloška fara ima srečo, da kar zaporedoma dobiva vv. čč. gg. dušne pastirje, ki so za cerkvene poprave in olepšanja na moč vneti. Oglejmo se za dobrega polstoletja nazaj. V. č. g. t Mrovle Luka so tam pastirovali od 1. 1839 do 1. 1859, tedaj skoz 20 let. Tisti časi niso bili za nove naredbe še posebno vgodni, pa vendar so blagi gospod oskerbeli pred vsem. da je bila farna cerkev^ po prem. gosp. knezo-škofu Antonu Alojzu Wolfu posvečena, kar do takrat ^e ni bila, akoravno je bila v faro povzdignjena*se l/"T7(i2. — L 1813 omislili so cerkvi orgije, katerih poprej" ni imela V Suši, ki je bila takrat le majhna neznatna kapelica z enim samim oltarcem. so dali pokriti streho s škerlimi; s to robo obiti dali so tudi leseni stolpič in streho njegovo. — Tudi dobra od-goja mladine jim je bila zJlo pri sercu in sozidana je bila pod njih pastirovanjem tuli šola. Zarad starosti in bolehnosti stopili so 1. 1859 v pokoj. — Od 1. 1850 do 1. 1861 bili so na Zalilogu za župnika v. č. g. t Pintar Lovro. poznejši deželni in deržavni poslanec Poleg gorečnosti za dušni blagor svojih faranov skerbeli so tudi za njih časni napredek in blagostanje s tem, da so prebivalstvo vnemah z zgledom in besedo za umno sadjerejo. Kot stavbenik bili so tako znajdeni, da bi bil smel k njim priti v šolo marsikaki izšolan tehnik. Kdor je n. pr. videl kedaj prejšnjo zaliloško župnišče in ga pogleda sedaj po g. f Lovretu predelano, ne bi skoraj verjel, da je bila prenaredba v tej obliki mogoča. Sobe in sploh vsi znotranji prostori so ostali stari, (razun oken in stropov) nespremenjeni. Le v vežah, spodnji in zgornji, razrušili so nizke in močne, prav terdnjavskim kazematam enake oboke, nadomestili jih s stropi in prestavili stopnice, ki so zdaj jako pripravne in zložne; — prejšnje pa so bile tako čudno zavite, da je človek moral pri svitlem dnevu dobro paziti, da je prišel varno čez nje. Zaliloško župnišče je zdaj tako. da sme služiti kot vzorec vsem novim stavbam te verste. (Konec naal \ Terst. 9. grud. V Terstu je bil odmenjen ljudski misijon za Slovence, mestni vrad je pa izrekel, da si ne upa biti porok za red. Reč je razburila duhove; morebiti bo kaj korittilo ... V Sredo, 5. t. m., je prečastiti stoljni kapitelj s teržaško duhovščino sporočil presvitlemn gospodu škofu adreso vdanosti in protestovanja proti izjavi mestnega svetovalstva; z dežele se enake izjave pričakujejo. Z Dunaja nam piše naš preblagi prijatelj 9. t. m.: Vremenska zadeva je pri nas zdaj še prenaš-ljiva; imamo l—4 stopinj gorkote po R. Snega še ni. Prelepe „zornice" se pri nas obiskujejo prav goreče, zlasti po cerkvah, ki so na bolj pripravnih krajih; so pa tudi hiše Božje, ki so skoro prazne .. . Danes, v nedeljo, sem bil s soprogo o 1 a8ih v gum-pendorfski župnijski cerkvi, ki je bila vsa napolnjena s pobožnimi verniki. Močno sem raz vesel jen, kadar vidim polno cerkev. Jeruzalem. (Iz pisma č. Br. M. J. Vuga do v. čast. gosp. A Keržiča) Naj Vam naznanim, kako in kaj je z „Vertcem", katerega so mi pokojni gosp. Tomšič več let brezplačno pošiljali; zato sem opravljal vsako leto 4 ofticije, 2 za pokojno mater, in 2 za pokojnega očeta gosp. Tomšiča. Tudi za umerlega gospoda samega zdaj večkrat molitve opravljam. Tudi za Vas. čast. gospod, ali pa za Vaše pokojne stariše. če hočete, bodem opravljal molitve, — če mi bodete „Vertectt pošiljali Ali. če bi se vam zdelo primerno, bi tudi za „Vertecu časih kaj dopisa val iz Jeruzalema. Če Vam je drago, sprejmite nekoliko še o lanskem letu. Naš kolegij je četert ure od obzidja jeruzalemskega na malem brezuljčku. Zgradba je dolga nad 90 metrov. Ima dva mostovža. dolga nad 60 metrov, ter stojita kar drugi na drugem. Tako veličastnih mostovžev nisem videl niti v Terstu. niti v Aleksan-driji pri nobeni še tako veliki zgradbi, kakor je pri nas v našem kolegiju. Pričel ga je zidati 1. 1878 mnogo znani spreobernjeni jud P. Marija Alfons Ra-tisbon. (Temu se je bila v Rimu v cerkvi sv. Andreja prikazala preč. Devica Marija 1 1842.» Torej ta jud je začel zidati tukaj naš kolegij, da bi imeli v njem šole in odrejali in spreobračali judovske dečke. Zato imamo več raznoverskih dečkov, največ se spreobeme dečkov gerške narodnosti. Judovski dečki se učijo raznih jezikov, drugi pa raznih rokodelstev. Tudi godbe se uče, ker imamo 36 raznih muzikaličnih priprav, 4 bobne, 2 majhna, in dva velika. Povem naj nekoliko o lanskem letu. L 1893. o veliki noči je prišlo do 4000 ruskih romarjev (pere-grinovi v Jeruzalem. Znjimi je prišel tudi ruski princ, brat pokojnega čara Tudi naš zavod je prišel obiskat princ z ruskim in francoskim konzulom, bil je jako prijazen, ker so mu naši dečki svirali rusko himno. Meseca maja 1893 1. je prišlo okrog 900 francoskih romarjev; 500 je bilo samih duhovnov, ined njimi eden kardinal, in sicer pervi kardinal, ki je prišel v Jeruzalem. Sprejeli so ga veličastno in ga spremili k božjemu grobu, domači naš patrijarh. mno-gobrojna duhovščina in neštevilna množica druzih ljudi j. — Bilo je v Jeruzalemu tedaj tudi še 30 rimsko - katoliških škofov, veliko vernikov gerškega. armenskega in sirijanskega obreda, potem patrijarh zedinjenih gerkov iz Damaska, ker so imeli tukaj neko zborovanje o zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Sv. Oče so tudi zato poslali tu sem kardinala, da bi se razni obredovi zedinjevali. — Zato so mislili Francozi od turškega sultana dobiti turško mošejo in več hiš okoli mošeje. da bi imeli dovolj prostora, ter bi zidali sčasoma katoliško cerkev. Zdaj bi bili imeli zborovanje na Sijonski gori. kjer je naš Izveličar zadnjo večerjo jedel s svojimi učenci in postavil Zakrament presv. R Telesa — Francozi so sultanu ponujali 5 milijonov frankov za sv mesto zadnje večerje Jezusove. Pa sultan ga ni hotel prodati. Imeli so zborovanja po več cerkvah, osobito v stoljni cerkvi, menda patrijarhovi v in v cerkvi oo. frančiškanov. Bilo je tudi sedem obhodov «procesij) Perva procesija je bila pri sv. Janezu Kerstniku v gorah, druga pri nunah, sijonskih sestrah na vertu, katero so vodili sirijanski škof: tretja je bila v patrijarški cerkvi in po vertu patrijarhovem; jedna je bila pri oo frančiškanih po dvorišču jedna pa pri nas, sv. Petru po vertu; jedna zopet pri druzih redovnicah, tudi po vertu. jedna je pri oo. dominikanih. zopet po vertu. in jedna v Betlehemu. — Kakor sem slišal, so Gerki in drugi prosili sv. Očeta Leona XIII da bi se zjedinili. Toda pri tako važnih spravah nima hudobni duh miru in pokoja, na vse strani išče in ne miruje, dokler ljudij ne premoti. Tako je bilo tudi tukaj, da še ni bilo pravega vspeha. in da je pri starem ostalo. — Kardinal so prišli tudi k nain. sv. Petru; pri ti priložnosti so blagoslovili lep kip Marijin za našo novo cerkev; preskrbela je ti kip sorodnica P. Marije Alfonza Ratisbona Tudi patrijarh greško-katoliški iz Damaska so nas obiskali Ko so odšli kardinal iz Jeruzalema je prišel frančiškanski general - minister v Jeruzalem. Tudi generalni • minister je prišel in č g o. kustos, varih svete zemlje so bili prišli nas obiskat. — Odkar je začela voziti železnica iz Jafe v Jeruzalem, je vedno več imenitnih tujcev tukaj od vsih strani' Tako je bilo prišlo tudi o Božiču nad 80 imenitnih oseb iz Francoskega v Jeruzalem in Sveti večer so šli pa v Betlehem. — Nadvojvoda Frančišek Ferdinand je bil o Božiču 3 dni v avstrijskem hospicu. kjer so se mu č. o. nemški frančiškani poklonili (Konec nasl.< Razgled po svetu. Eunaj. V jezuitovski cerkvi je v osmnini brezmadežnega Spočetja imelo skupno ss. Obhajilo 700 možkih in več kot dvakrat toliko ženskih marijanske kongregaoije in več druzih družb. Namen je bil med drugim. da bi po priprošnji brezmadežne Device pomoč došla Marijanskemu kraljestvu v sedanjih brid kih stiskah. Č. P. Abel S. .J je v kratkem ogovoru pojasnil pomen te pobožnosti. Dunaj. (Smertna kazen ) V deržavnem zboru se je mnogo govorilo o srnertni kazni in precej je bilo govornikov, ki so bili za to, da naj se odpravi smertna kazen. Ne vemo. če je nekje kteri vprašal: če se smejo pa dvobojniki med seboj smertno sekati in pobijatiV In če so mnogi zagovarjali odpravo smertne kazni, ali bi ne bilo misliti, da bodo svetovali vsaj. sploh kazni toliko poojstriti. da se bodo ubijavci. svetoskrunci. cerkveni in drugotni tatovi, roparji, sleparji in goljufi ječe bali. ne pa včasi vanjo se želeli V — Petega grudna 1894 je bilo pri glasovanji 148 glasov proti 60terim skljenjeno. da naj se smertna kazen obderži Prasija. Na protestanških bogoslovških šolah je vedno večje pomanjkanje tacih profesorjev, kteri bi imeli še kaj terdne Lutrove vere. ali tako imenovanega „Apostolium-a". Vlada sama je v tem oziru v zadregi. Očitno znamnje, da protestanštvo vedno bolj propada Gotovo je. pravi rKat Kirchenztg ". da predlog, naj se jezuiti pokličejo v deželo, pride zopet v derž. zboru na dnevni red Interpelirana bode vlada, iz kakošnih vzrokov je zvezni svet odklonil sklep der-žavnega zbora, da naj se prekliče postava zoper jezuite. Na obeh luteranskih okrajnih sinodah 6. nov. v Franciji se je tožilo, kako se pri vsem trudu pro testanških pastorjev spridenost vedno bolj razširja. Laško. Benedke so z velikimi slovesnostmi sprejele svojega novega patrijarha, kardinala Sarto. V kratkem zaporedoma so 4 kardinali nadškofje nastopili svoje sedeže: v Ferari, Modeni Bolunji in v Benedkah Ljudstvo je bilo povsod nezmérno razve-seljeno. Čutiti je. da v vec ozirih vlada odjenjuje s svojimi nagajivostmi oziroma škofov Bim. Posvetovanja, ki so jih imeli Leon XIII z jutrovimi patrijarhi v Rimu, so doveršena. Več o tem pisati bode še prilika. Verniki pa molimo, da bi usmiljeni Bog iz tega obudil veliko sadu in z novimi pridobitvami oškodoval sv. Cerkev za zgube in rane, ktere ji na zahodu vzrokuje prostomišljaštvo in hudobno framasonstvo. Verniki naj bi posebno pridno hodili k sv. maši in med drugim tiste molitve za povišanje sv. Cerkve in spreobernjenje pošastnih grešnikov bolj goreče molili z mašnikom vred. Nek-teri jih še ne počakajo, ampak berzo zagermé in hité iz cerkve! Ali je to prav- Te molitve so zapo-vedali sv. Oče sami. Italijansko. Kden listov pripominja: Krispi. laški minister, za rešenje socijalnega vprašanja na Laškem nima druzega pomočka, razun smertnih kazen in pa J'če. Med 2—Hmesečnim obsednim stanu na spodnjem Laškem j»- vlada Ilir» «državljanov obsodila na 41 !»!• let in :» mesece ječe. Pri tem pa se vender žalostno stanje ni zboljšalo. Cerkveno zedinovanje. Poročala je „Danica" pred nekterimi tedni, s koliko ljubeznijo in gorečnostjo je prevzvišen; gosp. nadškof dr. Jožef Stadler v Sarajevu gerškim metropolitom. ki so v njegovi nadškrfiji, naznanil željo Kristusovega namestnika Leona XIII v Rimu, poslal jim je zadevno pisanje Sv Očeta in z vso priljudnostjo nagovarjal, naj to reč prevdarjajo. se posvetujejo in molijo za razsvitljenje. ter sami določijo način in kraj. kje bi shod napravili v tako blagi in doželjeni namen Kristusovega namestnika. Ni znano dozdaj. če se v tem oziru že kaj dela od strani nezedinjencev; samo toliko smo slišali za gotovo, da eden metropolitov je pisanje zdajci brez kake opombe nazaj poslal! Take neomikanosti bi se najberže tudi turški sultan ne ukrivičil Znana je velika zagrizenost marsikterih načelnikov reze dinjene gerške cerkve in grozna terdovratnost. v kteri greše zoper S. Duha. ko zveličavnemu oporni-njevanju nespokorno serce nasproti stavijo. Toda vsi niso taki Pred mnogimi leti sem v enem oarigaških predmestji želel videti slavno cerkev sv. Evfemije nezedinjenih orientalcev m eden nižjih duhovnikov me je z veliko prijaznostjo v cerkev peljal (Gl. „Po potvanje v Sv. Deželo", str. 382. 1. 1»72.); ko pa potem pogledava nekoliko na vert. kjer je bil eden višjih, mislim, s svojo ženko in otroci, je tisti gospod tako hudo gledal (nočem ravno reči: iz hudobije), da se nisem upal bliže. Tako utegne biti tu pa tam. Pač druga č bi se pokazalo, ako bi res pred vsem iskali Božjega kraljestva in njegove pravice in poslušali glas S. Duha. 0 ss. Ciril in Metod, prosita Baga za nas katoličane in za uboge razkolne brate! Marija je kači glavo sterla. Satan je grozno pisano gledal, in gleda, ko se v Lurdu na Francoskem godijo toliki čudeži ubogemu človeštvu v tolažbo. Nahujskal je torej prostozidarje, naj v mestu te božje poti vstanove svojo beznico. ki naj od verne romarske shode v ta blaženi kraj. Res so napravili ložo, se mnogo pehali za njo. nesramen neki romanopisec jo je podpiral z lažnjivim pisanjem zoper ondotne čudeže. celo najbolj razvekani „veliki orijent" ji denar pošiljal, ki se je pa tudi naveličal, in beznici vse nič ni pomagalo, jetika jo je tako ujedala, da je dobila grižo in je poginila. Marija ji je glavo sterla. Madagaskar.*) (Bolnišnica gobovih v Ambahivo-raki ) Misijon francoskih jezuitov ima dve bolnišnici za veliko število gobovih v deželi: St Lorenško v Mara ni na južni strani otoka, vstanovljeno 1. 1893, drugo pa že 1. 1872 vstanovljeno St. Kamila v Amba-hivoraki na severu „Bival sem ravno šest dni v bolnišnici za gobove v Ambahivoraki." tako piše apostoljski vikar msgr Cazet S. J. „Oddaljena je poltretjo uro hoda od glavnega mesta Tananarino. Meneč, da se naši *) Madagaskar jo znamenit kraj tudi zato. ker se ondot nahajajo tudi ostanki od sanskritskega jezika, ako prav pomnim, kar sem rita!. Pri Arabcih se imenuje Džezira el Komr t. j. »mescev polotok«. Obsega 5i»2.ouo širjaških milj. (Korani so Kafri, Malaj« i in drugi rodovi. Glavni rod so zdaj .(»vaši« (¡lavno mesto Tananarino ima kako po'ovico prebivalcev, kakor Ljubljana. Kralj Uadama II je l>il Kvropejcem prijazen, pa v rogovdstvu I ls»»:-{ umorjen. Njegova vdova in naslednica Kabodo je umeri;» I. 1KC.K. Princczinja llamavala Majonka II s»' je z mnogimi pN-menita^i dala kerstiti in malikovske podobe potreti. dobrotniki zanimajo za verne bolnike ter radi slišijo o napravi sami in o dobrih sadovih, ktere rodijo njih miloščine, želim utolažiti njih opravičeno radovednost. Bolnikov je sedaj 98. Prebivalci hitro bolehajo; bolezen sama pa jemlje tndi mnogo žertev. Preteklo leto umerlo jih je 20 Nekteri so se dolgo vojskovaii. Več jih je že čez 20 let v bolnišnici, med njimi žena. ktera je bila med pervimi, ktere je sprejel o. Lavais-siere 1872 v staro revno poslopje. Tega dobrega očeta šo sedaj ni pozabila. Ambahivoraka ima štiri hišne skupine Stanovanja. vsako 40 metrov dolgo, so z deskami krita ter razdeljena v prostore, v ktere zamore 160 bolnikov. Sredi te skupine vzdiguje se na vzvišenem prostoru prijazna cerkvica z misijonskim poslopjem. Je tedaj ta skupina majhna občina, kteri nače ljuje glavar, ki mora skerbeti za red. pri skupnih verskih shodih predmoliti in nastale prepire razreševati. Sedanji predstojnik je Izidor Pred njim imela je to mesto njegova žena Takrat imeli smo najpervo težave, pripraviti občino k pripoznanju njene veljave. Možje čutili so se s tem ponižane, da naj bi bili pokorni ženski; to provzročilo je nevoljo. Da bi to odpvavili, porabili smo neki dokaz, ki je naše Ma-dagaščane takoj pomiril. „Kdo pa vlada," vprašali smo jih nekega dne. „deželo Madagaščanov V" — „„Ranavalomanjaka"". glasil se je odgovor — „Je- li to mož ali žena?4 — „„Žena."" — „Ali kraljestvo dobro vlada?" — „„Prav dobro."" — „No tedaj, če je žena zmožna vladati celo kraljestvo Madagaskar, ali ne bi bila pametna in darežljiva žena sposobna, biti predstojnica tudi mali občini?" — „„Da, to je res."" — „Tedaj v prihodnje ne rabimo nobene nezadovoljnost in tožbe; kaj ne, to obljubujete?-4 — r„l)a, obljubimo."" Bili .so mož-beseda, in Gabriela, tako bilo je predstojnici ime. opravljala je svojo službo do smerti. ki jo je uzela pred nekteri mi mesci. Naši pičli dohodki nas silijo, zavod prav varčno preskvrbovati in nobenih nepotrebnih troškov ne na-pravljati Vsak mesec pošljemo gobovcem riža in dvakrat na leto dobijo tudi obleko. Od časa do časa dobč govedine in soli. Med boniki jih je mnogo, ki so zmožni še delati. Ti sadč podzemljice, sočivje in domačo zelenjav. ktero rabijo za prikuho To poče-njanje ima dvojno korist, odganja namreč lenobo, ob enem pa tudi bogati omizje. Ne moremo jim pa preskerbeti redne zpravniške pomoči, ker so mili darovi naš edini dohodek; pa fie ta je skromen in pičel. Veliko bolj pa so gobovi preskerbljeni v duhovnem oziru; bolje kakor mnogo drugih kristjanov. Oni, ki znajo brati, podučujejo novodošle v molitvi in katekizmu; ob nedeljah grejo k njim trije ali dva gojenca šolskih bratov, da jih podučujejo v kerščanskem nauku in o. Bareyt obišče jih redno vsak mesec enkrat, da jih spove in obhaja. Pri obisku apostoljskega vikarja jih je mnogo prosilo za sprejem sv. birme in sv. obhajila. Msgr. Cazet jih je tedaj natanko spraševal Vsi brez izjeme pokazali so pridnost in marljivost v šoli pri kerščanskem nauku. Vendar se vsem prošnja ni spolnila; Hi izmed njih sprejelo je sv. birmo. 11 pa sv. obhajilo. Na praznik Kristusovega vnebohoda veršila se je slovesnost. Bila je kaj lepa in škof je bil zelo ginjen nad pobožnostjo in cerkvenim petjem gobovcev. Mesto svilnatege preginjala pri tabernakeljnu bil je sveti šotor s svežim listjem okrašen Bil je to lep in vesel dan; prav zelo se je pri tej priliki spoznalo, kako da je preobrazila in predrugačila tolažba sv ker-ščanske vere tudi ta kraj terpljenja in nesreče. «Kath. Missionen. Nr. 11. 181)4 ) Severna Amerika. Iz misijona presv. Serca v Fert Berthold u (severna 1 lakota) došlo je poročilo o smerti č. matere Marije Katarine, vstanoviteljice indijanske benediktinske kongregacije in predstojnice svoje majhne družbe Sestra Marija Katarina. iz hungpapaškega rodú. biia je nenavadna žena; njen» življenje in njena vstanova pokazala je, da p. hI blagodejnim vpljivom katoliške vere so tudi „rudeči* ljudje zmožni najlepše, najžlahtniše izobrazbe. Predstojnica vživala je nenavaden vpljiv do svojih rojakov ter ga je večkrat pokazala z gorečimi in serč-nimi zahtevami do svojega ljudstva. Njena sinert bila je prav lepa. Nekaj časa poprej poslal ji je ap<». stoljski delegat msgr. Satolli papežev blagoslov. V nedeljo, dne :»0. malega travna, v praznik njen.- za-ščitnice. svete Katarine Sijenske. sprejela je Katarina zadnjikrat glavarje in glavne zastopnike rodov severne Dakote ter jiin izročila svoje zadnje nasvete, blagodejne voščila za ljudstvo V jutro. 2. velikega travna, čutila je bližnjo smert ter se dala ne.sti sestra v samostansko kapelo presvetega Serca. t»*r se v redovni obleki blizu altarnih stopnic na tla položiti. Tukai sprejela je sv. popotnico in njene sestre z njo vred sv. obhajilo Nato prosila jih j**, naj za-pojo latinskih, indijanskih in angleških himen, indijanski „Salve Regina" in pesein v čast sv. Katarine Thekakiulha (neke v sluhu svetosti umerle huronske deklice) po napevu himne „Te Deum". „Nato izpostavil sem." tako poroča preč. gospod Kraft. .Najsvetejše in ona ga je zadnjikrat molila med svojimi sestrami. Tako umerla je z razpelom v rokah, z očmi vpertimi k svojemu božjemu Ženinu v pre-svetem Zakramentu in med oblaki kadila, ki so še obdajali altar, podala se je njena čista duša proti nebu. da tam pri prestolu Božjem daruje kadilo pri-prošnje za svoje ubogo ljudstvo". iKath. Missionen Nr. II. 1894.) I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec gruden (decemben: a) Glavni namen: KerŠčantkr nove občine v Afriki. b» Posebni nameni: 20. S. Llber&t. Oproščenje od nemirne vesti m težkih skušnjav. V podučevanje povsod tako potrebnih katehetif-nili pridigali. 21. S. TomaŽ apost Popolna vdanost v voljo lložjo. Vzbujanje verskega duhs v visokih in nizkih. Mnogo nevernih. 22. S. Flavijan. /.na<*ajno spoznavanje sv. ven- in odločno bojevanje za njo. Mno