Črtica iz življenja Rudolfa Habsburškega Vsak, kdor je le površno prebiral zgodovino, poznd cesarja Rudolfa Haba-burškega I., ustanovitelja naše sedanje slavne vladajoče hiše, ki je viadal proti koncu trinajstega stoletja (1273—1291). Imel je ninogo lepih lastDOsti, med ka-terinai najbolj slovi njegova ndauost do kršcanske vere ia ujegova ponižaost. Kar vero zadeva, kdo ne ve, da je nekdaj na lovu, ko je srečal dnhovna boluiku sv. po-potnico nesti, skočil s konja, priklonil se in (hihovna s svetim zakramentom aa svoje sedlo postavii; sam je potem konja yodil do kdCe, v katerej je ležal bohiik. A konja je za vselej podaril cerkvenej službi, ker se je uevrednega štel, da bi oa jezdil ži-¦vino, ki je njegovega stvarnika ttosila. Ali tej njegovej udanosti do vere je bila sličoa tudi njegova ponižnost in pri-prostost, kev ai obiskoval samo gosposkih, ampak tudi hiSe ubožnih kmet^v. Zatorej se mu je večkrat kaj fndnega in smešnega "" pripetilo. Tak-5 pripovedujejo zgodoviaarji, da je nekdaj blizu Mogonca šatoril, ter je priSel necega dnž v to mesto se sprehajat Ker je bil borno iu priprosto obLečea, a aunaj je bil hud mraz, poda 39 v odprto hišo uecega pekarja, d^ bi se m&\\ pri gotkej ppfi roalo pogriA. A peVarica. ki j« 1» po obleki ljnii sodila in si mislila. da je to kak prost vojak. zače.la ga je pisano gledati, rotiti in jeziti se nad njim. ter godrnja čt»z vojake in njih nbožnega cesaTJa, čpš, da ljtidi 9 fifojimi vojaki nadlegnje in tarp. Craar ?se to mirno poaluSa in se posmehnje. To pekarico Se bolj raijezi; jame ga iz hi5o poditi, iii it 96 jej ustavlja in Se bolj posmehtijp. popadejezna korec vode in ga zlije vanj. MolCed otide cesar v svoj šotor fer nikomnr ni? no pov4 od tega. kar se mti je zgodilo pri ppkarji. A opolndn"' foSlje svojega slažabnika z necimi slrfe-dami, ki so bile z drazimi jpdili napolnene. k ravno istpj pekarici, rekoS: rTo vam poSlje