/£ A/J/21 A//C R V/PMfl-
Z volitvami se ne srečujemo prav pogosto, zato so postopki v pripravah nanje deležni sorazmerno velike pozornosti, včasih tudi nerazumevanja. Delegatske volitve so deležne velike pozornosti tudi drugod, v drugih državah, saj so v primerjavi z drugimi političnimi sistemi nekaj posebnega. Se posobej se razlikujejo politični sistemi, v tistem delu, ki mu pravimo volilni sistem.
Če analiziramo politične sisteme drugod, še posebej v državah meščansko (zahodne) parlamentarne demokracije, opazimo, da volitve pomenijo ocbp ranje glavnega kanala oz. možnosti glavnega vzvoda vpliva na upravi in. o družbenih zadev. Torej vse želje ljudi, ki se opredeljujejo glede na pr o gram posamezne stranke (partija) ali na skupni program več strank (kc h:. -cije, ki se povezuje za pridobivanje večjega števila glasov, kjer so nujni kompromisi in odstopanje od programa), so usmerjene v zmago stranke, ki naj bi jim omogočila vpliv na socialno, gospodarsko, zdravstveno, kulturno, ekološko politiko, na politiko do delodajalcev, na strategijo in raz -voj države na posameznih področjih...
Da bi stranka pridobila tudi tiste volilce, ki morda omahujejo med eno in drugo, mora narediti določene kompromise, kar razvodeni program. Opaža, se, da so si pr grami strank močno podobni razen v posameznih točkah. Z aktom volitev pa stranka s kandidati, ki so izgubili na volitvah možnost zaželenega vpliva izgubi, stranka, ki je s svojimi kandidati zmagala pa nanje izgubi neposreden vpliv. Seveda so mehanizmi delovanja političnega sistema bolj zamotani in se ne kažejo na tako čist način, kot smo zapisali.
Naš politični in z njim volilni sistem je začel nastopati že med NOB in se je sorazmerno hitro spreminjal v smeri samoupr vljanja in delegatskega sistema. Delegatski sistem je postavljen kot oblika organiziranosti delavcev in občanov tako za izvajanje oblasti kot za upravljanje družbenih za-dev, torej, gre za splošen način odločanja, da povezavo dveh elementov, za katere se v predstavniških demokracijah borijo z volitvami. Z delegatskim sistemom se povezujeta delo in opravljanje družbenih zadev, ki iz njega izhaja. V delegatskem sistemu se odvija ves proces odločanja na vseh rav neh.
Poglejmo, kaj je pomenil klasični pojem delegatskega sitema, da bomo lažje razumeli novo vsebino in akt volitev danes. Delegatski sistem je (bilJ poimenovan v teoriji kot način posrednih volitev, kjer se oblikuje leko volilno telo, katerega naloge so izključno volitve drugih organov. V naš . delegatskem sistemu pa opravi volitve že za druge namene oblikovano to o. Sistem, ki izhaja iz tega, da je potrebno zagotavljati stalno povezavo stik med volilci torej volilno osnovo in njenim d e 1 e ga t om~,' ~b i s t veno boljTVa :.ije temeljno vprašanje odnosa med volilci in njihovimi predstavniki kot V predstavniškem sistemu. Delegati v skupščinah so namreč pri odločanju v skup • ščini povezani na smernice svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, čeprav so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
Volilni sistem se pri nas vključuje v celoten koncept delegatskega sistema, vendar je zastavljen le kot njegov del, ki pridobi pomen samo v zvezi z aktom volii.ev, za katerega smo ugotovili, da ne pomenijo več glavne možnosti vpliva na upravljanju vseh pomemembnih družbenih zadev.
Morda se bo kdo vprašal, čemu sploh volitve? Volitve so način vzpostavljanja in obnavljanja delegatskega sistema - delegatski sistem torej nastopa kot stalnica, volitve pa so občasne« Volitve pomenijo n^čin za oblikovanje organov samoupravljanja in organov oblasti« Volitve pomenijo varstvo tistih demokratičnih pravic delovnih ljudi, za katere so si ljudje v zgodovini borili umumirali - gre za ustavo zajamčeno volilno pravico« Volitve ostajajo še naprej najbolj demokratičen način izbiranja ljudi za posamezne funkcije« Volitve omogočajo oblikovanje ustrezne strukture delegacij glede na strukturo posameznih organizacij in skupnosti« Volitve so način za potrjevanje zakonitosti oblikovanja organov oblasti in izvrševanja oblasti. Volitve so povezovalni element v družbeni skupnosti, saj pritegnejo v .ak proces vse plasti«
Volitve so torej nekaj kar je prav in pošteno, da se opravi čimbolj solidno, saj bomo v kratkem izvolili delegate za dobo štirih let; od tega kakšni bo-do ti ljudje bo odvisno, kako bodo predstavljeni naši interesi v skupščinah SIS in v skupščini občine in kako se bodo le-ti uresničili. Od razprave in obravnave možnih kandidatov za volilne funkcije v temeljnih sredinah pr. je odvisno, kakšne ljudi bodo naši delegati v skupščinah izmed sebe izvolili za naslednje obdobje«
Kot veste, je potrebno v temeljnih sredinah izvoliti temeljno delegacijo (za občinsko skupščino) in delegacije za skupščine SIS člane delegacij se voli neposredno na volitvah, ki bodo v združenem delu v četrtek, 13. marca, v krajevni skupnosti pa v nedeljo, 16. marca. V krajevni skupnosti bodo kmetje volili tudi člane delegacij iz kmetijske dejavnosti, vsi občani pa se bodo opredeljevali tudi o kandidatih za člane družbeno političnega zbora, ki jih predlaga OK SZDL na enotni listi, ki pa je sestavljena iz delegatov izvoljenih vodstev vseh petih DPO ( mladine, borcev, sindikata, Zveze komunistov in socialistične zveze).
V celotnem skupščinskem sistemu bodo kasneje in posredno, torej izmed dele gatov oz« delegacij za posamezno skupščino izvoljeni nosilci vodilnih funkcij (predsednik in podpredsednik občinske skupščine, predsednik in pod predsednik zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ter družbenopolitičnega zbora in funkcionarji v skupščinah in zborih izvajalcev ter uporabnikov v SIS). Vsi ti kandidati so bili evidentirani v krajevni skupnosti in združenem delu, v sedanjih postopkih pa so bili obravnavani, dana jim je bila podpora ali pa dane nanje pripombe« V nadaljnih postopkih in na občinski kandidacijski konferenci pa se bodo še bolj izkristalizirali predlogi za nosilce vodilnih funkcij.
V občini je bilo do konca decembra 1985 evidentiranih za različne funkcije, delegatske in druge na različnih ravneh 27?^ ljudi« Dosežena je bila soc a zmerna dobra struktura glede na delež mladih, žensk, članov ZK itd. Pri oblikovanju predlogov pa je potrebno paziti,da se ta struktura no_bo rušila, temveč ohranila,če ne izboljšala. Dejati moramo, da so v večini temeljnih sredin postavljali dobre predloge. Kljub temu ni povsod vse teklo v določenih rokih, evidentiranje ni bilo opravljeno kot je treba itd. "'redvsem pa opažamo, da je evidentiranje še daleč od tega, da bi postalo stalna aktivnost v temeljnih sredinah kot bi sicer moralo biti. Dodati moramo še to, da bo prav kmalu jpotrebno evidentirati (le v nekaj sredinah so nato že mELili) tudi jčandidate za opravljanje funkcij__v skupščini, svetu in organjih KS.	-----
Bolje je nato' misliti danes kot jutri S
Opravičiti se moram, če sem bil predvsem v tistem delu, ki je bolj L tičen, morda tudi nekoliko nejasen. Menil pa sem, da je potrebno naš sistem na kratko pojasniti, seveda pa je stvar, ki je predmet tudi r:: r stvenih razprav, težko vedno prevesti v ljudski in razumljiv jezik.,
Naj na koncu še dodam, da ste Vipavci doslej opravili vse aktivnosti pripravah na volitve solidno, pravočasno in dosledno, za kar se vam zahv ljujem.
V upanju, da bodo tudi temeljna kandidacijska konferenca, volitve v KS Vipava in Ajdovščina, na isti dan tudi volitve delegatov v skupščine rta novanjskih samoupravnih skupnosti v JLA in oblikovanje novoizvoljenih delegacij tekli tako kot doslej,vas pozdravljam.
SEKRETAR Artur LIPOVŽ
POROČILO KRAJEVNE KONFERENCE SZDL VIPAVA O POTEKV PRIPRAV NA VOLITVE 1986
Pripravo na volitve go go začelo v prvi polovici leta 1985, Ro amo na OK SZDL Ajdovščina obravnavali možnoot sprememb volilne zakonodaje. V tistem času so bile razprave o spremembah volilne zakonodaje pogosta tema v časopisih, radiu in televiziji. Izgleda, da družbena klima in tudi kratki roki niao dopuščali sprememb in tako so organizacijske priprave na evidentiranje stekle po določilih nespremenjenega Zakona o volitvah.
KK SZDL Vipava je akcijo evidentiranja kandidatov speljala zaradi izredne aktivnosti vseh nosilcev evidentiranja mod prvimi v občini Ajdovščina. Vso DPO KS Vipava, TOZD, ustanove, društva in V.P. 1266 so predlagale možne kandidate. Vseh evidentiranih je bilo okrog loo. Zaradi raznoraznih vzrokov (bližnja odselitev iz našo KS, bolezen in drugo) se jo število evidentiranih znižalo na 88 kandidatov.
v
Co podrobneje analizirano evidentirano potem je Ipilo predlaganih 51 moških in 57 žensk; mladih do 27 lot pet; članov ZK 51 in borcev NOB 6.
Predsedstvo EK SZDL Vipava ocenjuje, da jo bilo evidentiranje v KS Vipava kvalitetno, pravočasno in rosno opravljeno, predlogi go zajeli v tem trenutku najboljše krajane v naši KS. Čeprav je.-bilo evidentiranja v delegacije za SO in skupščine SIS široko, pa praktično nismo dobili predlogov za vodilne funkcije v ropubliki in federaciji.
V predkandidacijskem postopku je P KK SZDL na razširjeni seji dne 2o.1.1986 pretehtalo kandidate za člane delegacij ter razpravljalo o nosilcih odgovornih funkcij in sprejelo sklep o sklicu temeljne kandidacijske konference dne.
6.2.1.9.86 o_d 19...oo .uri v Domu JLA v Vipavi, na katero ^ vabimo krajane Vipave^ v čim večjem številu..
Predsednik KK SZDL Ivan REHAR, c.r.
št. PRIIMEK IN .IME
Roj en	Bivališč e
Zaposlen
1.
2.
*7
8.
9.
10.
11. 12. 13. 1*+.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
1.
2.
3.
K
CURK Ludvik ČESEN Izidor ČOK Alma
GLIŠOVIČ Miloljub HROVATIN Marko KODRE Jože KRIŽMAN Klara KRASNA Milan KALC Jože KRAVOS Helena MARSETIČ Milan PREMRL Srečko RODMAN Marjan RODMAN Marjana REHAR Ivanka RONDIČ Karlo TRATNIK Leopold TURK Bojan ŠKAPIN Pavel ŽGUR Dušan
LAVRENČIČ Alenka LUŽNIK Marta PUDGAR Sonja RODMAN Jank'
1936
1936
195^
1952 195o 1939 19^5 19^
1953 1953 1955 1958 193^ 19^6 1933
19^o
192*+
1939
1963
1953
1953
19^6
195^
1966
Fructal Gor.vodovodi OŠ Vipava VP Vipava Fructal
Avtotrans Post.
OS Vipava KK, TOZD Predelava SGP Primorje Zavod J.P.V.
Mlinctost Elektro Gorica Lipa
VVO Vipava gospodinja- kmet kmet
upokojenec
Rep. komite za kmet. Elektro Gor.
Elektro Gor.
Lgub. banka (se odseli) OŠ Vipava (del.v OŠ)
VVO Ajd. (rep. del.) (pri vojakih)
POSEBNA DELEGACIJA SIS KULTURNE SKUPNOSTI
1.	BOŽIČ	Anton
2.	ČESEN	Ignac
3. HREN Ivanka *+. NARDIN Marko
5. NABERGOJ Franka
6. PONIŽ Bojan
7.	RODMAN Magda
8.	RISTIČ Katarina
9.	STARC	Zvonka
10.	ŠTOKA	Cijan
1932	2*f6
19*+o	73
1951	*+6 c
1960	55 a
19^2	2o 7
19*+6	97
19*+2	77
19^9	*+*+ a
1955	251
1923	*+6 c
obrtnik obrtnik OŠ Vipava Fructal
KK ,TOK Kooper. Zavod J. P. V. SO Ajdov.
OŠ Ajdov.
OŠ Vipava upokojenec
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA ZDRAVSTVENO SKUPNOST Zap.
št .	PRIIMEK IN IME	Rojen	Bivališče	Zaposlen
L	HROVATIN Karmen	1952	Vipava l+o	Obrtnik
2.	JOVANOVSKA Milanka	1956	1+1+	Bolniš. Šempeter
3.	KODELJA Stane	1932	186	TOZD Hubelj
k.	KRAPEŽ Ida	1955	2o5 d	VVO Vipava
5-	KRAVOS Anica	19^8	36	ZD Ajdov.
6.	KRASNA Frančiška	19^3	61	Bolniš. Šempetei'
/ e	KUSIČ Rade	195*+	21+6 c	VP Vipava
8.	MENIČANIN Nada	1951+	1+9 b	Lekarna Ajd.
9.	nabekgoj Lucija	1959	31+	Bolniš. Šempetei’
lo.	PRINCES Marica	1931	12k	upokojenka
11.	SIEGIČ Karmen	1957	1+2	Boln. Šempeter
1.	ALEKSANDRIČ Snežana	191+8	1+6 a	VP Vipava (se odseli
2.	BOŽIČ Jože	1935	125	(že bil del. dva mandata)
3.	DOLGM Slava	1930	252	(ni v Vipavi)
	KOSMAČ Ludvik	1936	21+6 i	KK Vipava (bil 2 mand , )
5-	VRČON Peter	1937	2l+9	KK Vipava (v del. za izobr
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA TELESNO KULTURO
1.	ANDLOVEC Janez	191+5	56	VP Vipava
2.	BELTRAM Franko	191+3	1+9 b	VP Vipava
3»	BERGINC Franc	1928	173	Upokojenec
1+.	ČAKARMIŠ Dušan	191+7	2o5 b	VP Vipava
5-	JAMŠEK Emil	1929	1+1+ c	IKA Ajdovščina
6.	JEŽ Jože	I9I+7	166	MIP Nova Gorica
7.	KRAVOS Jurij	191+3	36	TPO Batuje
8.	MENIČANiN Jovo	1951+	1+9 b	VP Vipava
9.	NAGLOST Danilo	196o	li+8	KK, TOZD Predelava
lo.	NAGLOST Oton	1958	li+8	Fructal
11.	PERHAVEC Peter	191+7	229	OŠ Vipava
12.	RODMAN Jože	191+5	155	VP Vipava
13.	ŠUMANOVAC Klementina	196o	1+6 d	BO Ajdov.
11+.	TKALČIČ Ivan	1951	1+7	VP Vipava
UiPaua sP 0
UlPRUSKI 198G
352.9(497.12 Vipava)
0077968,3