HHHHB ? 4 kaj TUJ<
iVO&Ot* 4STN1 jni»U - MOVJN!
j $v060&a im ar I NAROČIŠ IH
St. 35 (1414) Leto XXVII
NOVO MESTO, četrtek,
26. avgusta 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI" ŽARKI
Belokranjski traktoristi so tekmovali
Prvi je bil Janez Štrucelj
Ob koncu minulega tedna je KZ £ Črnomelj na svojem obratu v ** Klasincu priredila traktorsko tekmovanje Bela krajina 1976.
Sodelovalo je skupno deset tekmovalcev v dveh skupinah. Prvi je bil član Janez Štrucelj (Griblje), ki je dosegel 200 točk ter dobil pokal in 400 dinarjev nagrade. Drugo mesto je zasedel Anton Pezdirc (Krasinc) 195 točk in dobil 300 dinarjev, tretje pa Anton Kralj, kije dosegel 193 točk in dobil 200 dinarjev nagrade. Med mladimi zadružniki je osvojil pokal mladinec Anton Kralj iz Boršta.
Vsi udeleženci so prejeli startnino. Zaradi slabega vremena ni tekmovalo 10 prijavljenih tekmovalcev. Poleg tekmovanja so si navzoči ogledali tudi delovanje strojev Strojne industrije Šempeter. Prikazali so silkombajn, kultivator in trosilec umetnega gnoja.
NOVO MESTO: ATLETSKO PRVENSTVO SRS ZA MLADINCE
Dolenjska metropola bo v petek in soboto gostila najboljše slovenske atlete in atletinje, in sicer v kategoriji mlajših mladin cev in mladink. Gostje iz vseh najboljših slovenskih klubov se bodo pomerili v posamičnem in ekipnem prvenstvu. Vsekakor bo atletska prireditev na moč zanimiva, predvsem ziradi domačih tekmovalcev, ki so lani na podobnem prvenstvu v Kranju osvojili tretje mesto. Za nastope so se redno pripravljali tudi letos, tako da lahko pričakujemo vrsto dobrih rezultatov in seveda osvojenih odličij. •
L. B.
SEVNICA: „ZVEZNI" ROKOMET NA 5. LOVREKOVEM MEMORIALU
Sevniški rokometni klub bo v soboto pripravil tradicionalni Lovrekov rokometni memorial, na katerem bodo nastopili razen domačih igralcev še novi zvezni I ligaši iz Celja ter ekipi, ki nastopata v II. zvezni rokometni ligi: Kvarner (Reka) in Varteks (Varaždin). Organizatorji 5. memoriala vabijo na turnir vse ljubitelje rokometa. Prva tekma se bo začela ob 16. uri.
E. RAUTER
ZAKLJUČEK FORME VIVE
V kostanjeviškem gradu bodo v soboto ob 17. uri zaključili 15-mednarodni simpozij Forme Vive. Prireditev bo sklenil dr. France Hočevar, z umetniškim sporedom pa bo nastopil mešani pevski zbor ,.Viktor Parma" pod vodstvom Adolfa Moškona. Vstop bo prost.
Protestno pismo
Delavci tisoč sto članskega kolektiva ISKRE, Industrije kondenzatorjev Semič, smo se zbrali na protestnem zborovanju, da skupno izrazimo ogorčenje , nad početjem avstrijske policije in delovanjem neofašističnih sil v Avstriji, kar zgovorno priča o položaju slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem.
Najnovejši dogodki na Koroškem nc morejo mimo nas. Najodločneje obsojamo dejanja proti našim rojakom v zamejstvu ter blatenje borcev NOB. Poudarjamo, da je že skrajni čas, da se začne upoštevati in dosledno izpolnjevati 7. člen državne pogodbe o manjšinskih pravicah. Skrajni čas je, da se preneha protimanjšinska gonja v Avstriji in da se že enkrat prenehajo stalni konflikti v tem delu Evrope, ki lahko postanejo žarišče novih napetosti in povzročijo poslabšanje odnosov s sosednjo Avstrijo.
Delavci ISKRE, Industrije kondenzatorjev Semič, dajemo polno podporo pripadnikom slovenske in hrvaške manjšine v njihovem boju za svoje pravice, pravice do obstoja, razvoja in popolne svobode. Pridružujemo se mislim in želji delovnih ljudi vse Slovenije, da bodo avstrijske oblasti končno spoznale pravo pot, ki pelje k skupnemu cilju -pravilni rešitvi tega problema. Trdno smo prepričani, da bodo napredne sile v Avstriji kos trenutni težki situaciji in bodo preprečile vsakršna izzivanja in napade na koroške Slovence.
Delavci, zbrani na tem zborovanju, odločno zahtevamo, da avstrijska vlada končno začne upoštevati tudi dokument helsinške konference, da začne izvajati po mednarodnih pogodbah prevzete dolžnosti.
Vendar glede kurjave letos le ni tako slabo, kot je bilo to soditi po nesreči v rudniku Kanižarica: v novomeški poslovalnici Kuriva menijo, da bodo zadostili vsem potrebam porabnikov.
Tona trboveljskega premoga stane 623 dinarjev, medtem ko velja premog iz Zenice, zaradi stroškov prevoza, SO dinaijev več. Meter drv velja 260 dinarjev, če pa jih prepeljejo na dom,
C treba odšteti 20 dinaijev več. a kurivo je treba čakati!
Težave nc bi bile tako velike, ko ne bi spomladi nekatere kolektive prizadel zakon o sprotnem plače-
vanju. Delovne organizacije ta čas niso odjemale premoga, tako da je zdaj gneča večja. Poleg tega ima novomeška trgovina na skrbi tudi porabnike iz Bele krajine, ki so se prej oskrbovali s premogom iz Kanižarice.
Da bi zadostili vsem potrebam odjemalcev, bo treba zagotoviti približno 10.000 ton premoga. Trrgovci si pomagajo z uvozom iz Zenice. Ta premog je sicer kakovosten, vendar sc ga kupci zaradi višje cene otepajo.
Sicer pa so si v novomeškem Kurivu zagotovili redno oskrbovanje čez vso zimo, tako da so odjemalci lahko brez skrbi. Verjetno jim nc bo pogodu to, da bo treba za kurjavo čakati in da bodo naenkrat lahko nabavili le omejeno količino. Z
drvmi tudi ne kaže najbolje, ker še niso na kamionskih cestah, vendar na Kurivu upajo, da bodo tudi tukaj stvari uredili.
v.	I.	KULJAJ
p&flBftu
V sredini tedna je nad naše kraje pričel dotekati toplejši zrak. Do konca tedna bo prevladovalo precej sončno in tudi otoplilo se bo nekoliko.
Val protestov zoper zadnje dogodke na Koroškem je zajel tudi Dolenjsko — Protestna zborovanja
PREIZKUŠENA METODA: avstrijska žandarmerija ravna tako z mladinci slovenske narodnostne manjšine, če se izkazujejo za Slovence
prodirajočemu nemštvu, ki se je čutilo ovirano v svoji želji po slovanski zemlji.
Povsem jasno je zato našim ljudem, da hoče sedaj s predvidenim preštevanjem Slovencev avstrijska vlada le dokazovati, da na Koroškem Slovencev ni kaj več od peščice. Strnjeno etnično ozemlje, na katerem smo imeli Slovenci stoletja svoje ljudstvo, v začetku celo državo, kneza Sama, Koclja, Gorazda, hočejo razbiti na otočke s 25 odstotki slovenskega prebivalstva, ki ne bodo več znjogli kljubovati plimovanju germanizacije, ki se bodo sčasoma utopili v nemštvu. Ker imajo tak namen, povezujejo pravice, ki so jih Slovencem dolžni dati po 7. členu avstrijske državne pogodbe (katere sejpodpisnica in polnopravna stranka je tudi Jugoslavija) s preštevanjem.
In to po 21 letih, v katerih bi Slovenci morali svoje pravice že uživati Vsestransko nesprejemljivo je to preštevanje tudi s stališča mednarodnega prava. Pogodbe je treba izpolnjevati pošteno in v dobri veri, pravi pravni jezik. „Toda Avstrija namesto tega oziroma kot pogoj zahteva preštevanje, čeprav v mednarodni pravni praksi ni nobenega načela, ki bi zahtevalo preštevanje kot pogoj za uživanje manjšinskih pravic." (Citat dr. Ernesta Petriča.)
Avstrijska vlada namerava to zato, ker so vladajoče stranke potegnile z organizacijami dvomljive vrednosti, kot sta Heimatdienst in abwehrkaempferji, ki ne skrivata svoje nacistične usmerjenosti. In ob vsem tem, denimo, zavija oči hamburški Spiegel v enem svojih člankov, v katerem se sprašuje, kako je mogoče, da mi Slovenci in Jugoslovani ocenjujemo, da se na Koroškem ..sprehajajo strahovi iz preteklosti, duh Hitlerja in Himmlerja.“
Ko v mnogih naših krajih protestiramo zoper štetje in pritisk na slovensko in hrvatsko narodnostno manjšino v Avstriji, verujemo v življenjsko silo in trdoživost naših manjšin, ki sta že stoletja kljubovali in ju nasilje in brutalnost, ki spet oživljata, nista mogla uničiti
MARJAN LEGAN
Proti (odJštetju
Najprej kratek izlet v bližnjo zgodovino. Heinrich Himmler, ,.reje c kokoši", ki si ni pomišljal prenašati na ljudi svojega (sicer za današnje čase skromnega) znanja o selekciji kokoši in je zato nečloveško hladno uveljavljal Rosenberge-rovo teorijo o izjemnosti nordijske rase in iz nje izhajajoče posledice, je 6. februarja 1943 kot reichs-kommissar za utrjevanje nemštva podpisal naslednjo Splošno odredbo o določitvi naselitvenega območja v reichsgauu Koroška (originalni dokument hranijo v arhivu v Washing-tonu):
„Na osnovi fuehrerjevega in reichskanzlerjevega odloka o utrjevanju nemštva z dne 7. oktobra 1939 odrejam, da je jezikovno mešano ozemlje na Koroškem razglašeno za naselitveno območje. To naselitveno območje obsega naslednje občine - naštetih je 68 po številu - v okraju Velikovec, Celovec, Beljak, Šmohor in Volšperg. Naselitveno območje je na priloženi karti označeno črno. Razglasitev območja ima namen utrditi nemški narod na tem ozemlju s preseljevanjem narodno-politično nezanesljivih in naseljevanjem preizkušenih nemških ljudi. Izvajanje nalog iz tega zakona ...“
Potemtakem so že tedaj (in tudi že prej) dobro vedeli, kje živijo Slovenci Že prej so jih preštevali -bolje rečeno odštevali - zakaj to so počeli z namenom, da bi strli predstražo slovanstva in odprli pot
Po premog je treba celo v Zenico — Kuriva ni mogoče dobiti takoj
ODLOČNO PROTESTIRAMO - Soglasni podpori našima manjšinama in protestu zoper nameravano preštevanje Slovencev in Hrvatov v Avstriji so se pridružili tudi naši ljudje. Na zgornji sliki so delavci Kovinarske iz Krškega. Veliko protestno zborovanje delavcev vseh sevniški kolektivov pa je bilo v ponedeljek pred spomenikom padlih borcev v Sevnici. (Foto: V. Podgoršek in A. Žeieznik)
Dolenjska enoglasno obsoja in
zahteva
Dogodki na Koroškem in Gradiščanskem vztrajno pobijajo „dobrovoljnost“ avstrijske vlade, da enkrat dokončno uredi odnose do manjšin na jugu države. Slovenci in Hrvatje, ki žive v tej „demokratični“ državi, žive pod političnim pritiskom, katerega cilj je jasen - ustvariti vzdušje, v katerem bo mogoče integrirati slovensko in hrvaško narodno manjšino v nemško večino. K temu naj bi pripomogla zakona, ki ju je v prvih poletnih dneh sprejel avstrijski zvezni parlament: novela zakona o popisu prebivalstva in zakon o narodnostnih skupinah.
Vse bolj jasno nasilje večinskega	republikah. V tovarnah in ustanovah
naroda nad manjšinskim je ogorčilo	so naši ljudje izrekli protest proti
delovne ljudi v vseh jugoslovanskih	ravnanju avstrijske vlade ter hkrati
Ceste so kot spomenik
Ni dolgo tega, kar so krajani v dobraviški krajevni skupnosti položili 1700 m asfalta, minuli torek pa so oko)i 850 m slabe ccstc posodobili tudi občani iz Dragomlje vasi v suhorski krajevni skupnosti.
Kot kaže pa bo metliška občina na račun tako delovnih občanov, kot so zgoraj omenjeni, do konca leta dobila še nekaj novih sodobnih cest, ki bodo predvsem delo in spomenik prizadevnim Bclokranj-
V Dragomlji vasi so že dalj časa mislili na asfalt, in niti izredno slabo avgustovsko vreme jim ni preprečilo, da nc bi s prostovoljnim delom -šestindvajset gospodinjstev je pri posodabljanju ceste prispevalo kar petnajst delovnih dni - najprej pripravili vse za asfaltiranje in nato minuli ponedeljek ter torek na tri metre široki cesti položili 6 cm debelo asfaltno maso.
Ko so
po končanem delu izračunali, koliko kovancev so pretopili v asfalt, je številka pokazala več kot 155.000.00 din. Cc bi v dinarje spremenili še prostovoljno delo, gramoz, delo privatnih strojev, bi bilo pod številko še precej več milijonov.
odločno zahtevali, da Avstrija v celoti izpolni 7. člen državne pogodbe ter ravna tudi v duhu helsinške konference.
Na območju širše Dolenjske so občani in delavci obsodili sedanjo avstrijsko politiko do slovenske manjšine in s številnih zborovanj poslali protestna pisma. V krški
občini so del delovnega časa izkoristili za zborovanja v Imperialu, Kovinarski, Celulozi, Libnl Elektru in v drugih delovnih organizacijah.
V Sevnici so se v p Dncdeljek pred spomenikom padlih borcev zbrali na protestnem zborovanju delavci vseh
(Nadaljevanje na 4. strani)
DRAGOMLJA VAS IMA ASFALT - Precej dolgo so občani v Dragomlji vasi zbirali denar, v asfalt pa so ga pretopili in na cesto položili v dobrih dveh dneh. Pri pomembni delovni zmagi je sodelovalo 26 gospodinjstev, ki že na spomlad nameravajo svoje delo nadaljevati. Na sliki: del vaščanov po končani akciji. (Foto: Janez Pezelj)
Letos čakati v vrsti na kurivo
ŠOLSKA „OZIMNICA“ - Po vsej Dolenjski je te dni pred pričetkom šolskega pouka enako; mladina hoče in mora imeti vse šolske potrebščine in učbenike, staršem pa se dozdevajo nakupi le-teh iz leta v leto dražji. Letos morajo za nakup odšteti 750 do 1000 dinaijev. Povrhu vsega pa nakupi v knjigarnah in papirnicah niso najprijetnejši zaradi gneče.
Na sliki: nakupovanje v poslovalnici Državne založbe Slovenije v Kočevju. (Foto: France/Brus)
V------------------------------------------------------------------------J
tedenski
mozaik
V vesolju je zopet živahno: ameriška avtomatska vesoljska ladja, ki je pristala pred tedni na Marsu, še vedno oddaja dragocene podatke (ni pa izpolnila pričakovanj tistih, ki so upali, da bo sporočila novico o obstoju življenja na tem planetu), tačas pa se pripravlja že nova, „ Viking 2", da poskusi srečo na drugem kraju Marsa. Hkrati pa so sovjtski znanstveniki vamo spustili na Zemljo svojo vesoljsko ladjo, ki je minuli teden pristala na Mesecu, navrtala v globini dveh metrov majhen rov in pobrala iz njega nekaj kamenin ter jih prenesla nazaj. Kamenin seveda še niso analizirali, vendar pa bodo zanesljivo prispevale delček več znanja k že kar precejšnji zakladnici na tem področju..
Tačas pa imajo Britanci vse drugačne skrbi: še vedno ni dežja, da bi razmočil tla, ki so ponekod že popolnoma izsušena po najhujši suši, kar jih je prizadejalo britansko otočje v zadnjih 250 letih. Vode zmanjkuje povsod (na jugu Anglije in v Walesu jo ne točijo kar sedemnajst ur dnevno) in jo je komaj dovolj za gašenje požarov - zlasti gozdnih, ki divjajo že nevarno blizu Londona...
Toda suša bi se še nekako prebrodila, ampak kaj naj rečemo o nenehno se ponavljajočih potresih? LR Kitajska je malone vsakodnevna tarča divjih sil v notranjosti tal, ki so doslej po nekaterih neuradnih podatkih terjale že več kot sto-tisoč žrtev. Le malce bolje je na Filipinih, kjer še vedno niso prešteli vseh mrtvih (menda jih je okoli 6000) pod ruševinami Potres na Filipinih je prizadejal tudi nekatera področja, ki ležijo v notranjosti s pragozdovi pokritega otoka, pa se reševalne ekipe sploh še niso mogle prebiti do vseh ponesrečencev. In kajpak se ljudje sprašujejo, Kaj se pravzaprav dogaja in zakaj letos tako nenavado veliko število katastrofalnih potresov (od Italije, Turčije, Grčije, Irana, Iraka do Čila in Peruja - da naštejemo samo nekatere)? Različna neznanstvena in nepreverjena ugibanja ponujajo v odgovor atomske eksplozije, preveč reakcijskih letal visoko v zraku... ampak pravega pojasnila pa še vseeno ni...
Vso zemljo - obdelati!
Zakaj se tako naglo praznijo nekateri predeli?
Komaj smo žita pospravili s polj, že se je treba pripravljati na novo, jesensko setev. Letošnja dobra žetev - v nekaterih krajih je bila zelo dobra - pa naj ne premoti kmetovalcev, da bi bili pri setvi površni, češ kadar hoče, že zrase. Dober pridelek naj bi jih spodbujal, da bi pridelali še več. To je moč doseči z dobrim semenom, izdatnim gnojenjem in seveda s skrbno orpavljenimi vsemi drugimi deli.
Dober pridelek naj bi tudi spodbujal kmetovalce, da bi zasejali vsa polja. Kolikor ne z ozimnimi žiti, med katerimi je pšenica daleč pred drugimi, pa spomladi. Načrtovati pa je treba že v jeseni, koliko bo tega in onega.
Kmete, ki se preživljajo le s kmetijstvom ali v glavnem s to dejavnostjo navadno ni treba opozarjati na te stvari, če zmorejo opraviti vsa dela. Pri starejših, onemoglih kmetih pa s
TELEGRAMI
MADRID - Najpozneje čez leto dni, ko bi bilo predvidoma konec tudi procesa demokratične preobrazbe Španije, bo Madrid zaprosil za sprejem v EGS, v veri, da pri tem ne bo takih hujših ovir, pa tudi ne odpora s strani posameznih članic te gospodarske skupnosti.
NIKOZIJA — Nadaljevalo se je sojenje Niksoju Samposonu, enemu izmed vodilnih udeležencev državnega udara na Cipru julija 1974. leta in osemdnevnemu marionetskemu pučističnemu ..predsedniku". Proces se je nepričakovano razvil: javni tožilec je spremenil obtožnico in vse točke strnil v eno: da je Sampson ,,pomagal" in sodeloval v zaroti in prevzel položaj predsednika republike".
samimi opozorili ni moč nič izboljšati. Vzlic temu se nad neobdelanimi polji kaže zamisliti. Kaj smo ukrenili in kako skrbimo - kmetijstvo kot celota ali vsa družba - da bi bila obdelana?
Prebivalci od mest odmaknjenih, zlasti hribovskih vasi pogosto opozaijjyo, kako njih število upada. Želijo si zaposlitev v nekmetijskih dejavnostih. Mnogi so jo že našli. Od nekdanjih kmetov je ostalo le še 10 ali 20 odstotkov takih, ki se preživljajo le z delom na svojih kmetijah. V nekaterih krajih niti toliko ne, pa še tisti bi se radi zaposlili. Kjer v bližini ni zaposlitve za mlade, pa so na kmetijah in v vasi ostali le ostareli ljudje.
Skrb za človeka, za njegovo boljše življenje, je najpomembnejša. Pri tem pa ne bi smeli spregledati nič manj pomembne stvari, zemlje, ki nam rodi kruh in daje meso. Kdor misli tudi na to, se zgrozi ob podatkih, da so pred vojno redili v vasi okoli 400 goved in 3000 ovac, zdaj pa imajo le še okoli 20 goved. Opravičilo, da ni več ljudi za oskrbo živine, je hudo jalovo. Ljudi res ni — toda
LJUBLJANA — Slovenija in z njo Jugoslavija še nprej protestirata proti ravnanju avstrijske vlade in njenih policijskih organov s pipadniki naših manjšin v sosednji Avstriji, posebej še koroških Slovencev. Hkrati je zvezni sekretariat za zunanje zadeve v izjavi Tanjugu dejal, da so zadnje javne izjave najvišjih avstrijskih oblasti v nasprotju s poprejšnjimi, ko je Republika Avstrija poudarjala, da želi razvijati dobre sosedske odnose z Jugoslavijo. Prav tako pa je predstavnik ljubljanske RTV dejal, da avstrijske obisti zavirajo prizadevanja slovenskih televizijskih delavcev, da bi učinkovito posredovali program tudi na avstrijsko stran. Na sliki: ena izmed mnogih demonstracij pri nas te dni v podporo boju koroških Slovencev za njihove temeljne narodnostne pravice v sosednji Avstriji.
' IZ ZADNJEGA PAVLIHE
— Zakaj ste ustrelili tega zajca, ko niste niti član lovske družine?
— In zakaj je ta zajec jedel moje zelje, ko ni član moje družine?!
zemlja je še tam. Zakaj je ostala brez ljudi, ki bi jo obdelovali?
Če so pred desetletji lahko redili 400 goved, bi jih zdaj s sodobnim pridelovanj m krme na isti zemlji gotovo lahko 800 ali še več. Če bi krmo pridelali tudi na zdaj neobdelanih njivah, na katerih so včasih pridelovali skoraj vso hrano za veliko več ljudi, kot jih živi zdaj, bi verjetno lahko redili več kot 1000 goved.
Goved ni, ker ni za delo sposobnih ljudi. Če pogledamo z druge strani, pa bi lahko rekli, da mladih ljudi ni zato, ker ni goved. Ni dohodkov za tako življenje, kot ga imajo vsaj navadni delavci. Če bi kmečke družine v takih krajih redile po 30, 40 ali 50 goved, pa bi bilo dovolj dohodkov tudi za mlade. Kmetov bi bilo v primerjavi z nekdanjim številom sicer malo, a tisti bi bili trdno zasidrani na zemlji, ki bi dajala veliko mesa in mleka. To bi bilo moč urediti z ustrezno organizacijo kmetijstva.
Imamo kmetijske organizacije in kmetijske zemljiške skupnosti, ki pa se teh nalog še niso lotile dovolj uspešno. Tudi drugi organi ne. Ljudem pomagajo s socialnimi podporami, namesto z izboljševanjem takega kmetijstva.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Ogorčenje slovenske oziroma jugoslovanske javnosti zaradi neenakopravnega in vse slabšega položaja slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem je prav gotovo dalo pečat dogodkom v minulih dneh. Po vsej Sloveniji in tudi Jugoslaviji so se nadaljevali protesti
družujemo protestom delovnih ljudi in občanov širom Jugoslavije in obsojamo uradno avstrijsko protimanjšinjsko politiko," so zapisali v protestnem pismu delavci te Iskrine tovarne. V njem so poudarili, da so ogorčeni tudi nad blatenjem narodnoosvobodilnega
culana iz Zaje čara, izvršni organi družbenopolitičnih organizacij Pirota, delavci Heliosa iz Domžal, Mure iz Murske Sobote in številni drugi.
V več kot 5000 osnovnih organizacijah sindikata je razprava o osnutku zakona o
delovnih ljudi in občanov zaradi stopnjeva-	boja slovenskih partizanov v Avstriji. Podob-,	združenem delu pri koncu. Že zdaj je jasno,
nja nasilja nad pripadniki slovenske in hrva-	no s° menili tudi zaposleni v škofjeloški to-	■	’	"	.
ške manjšine v Avstriji.	varni Jelovica. V pismu so med drugim za-
d j j j . ,o o, .. ™ j. * htevali, da mora Avstrija dosledno izpolniti Podpredsednik IS Slovenije Rudi Cačino-	določila sedmega člena državne pogodbe ter
vic, ki je v soboto v Gornji Radgoni odprl	dodali, da kot se je Avstrija znala postaviti
14. pomurski kmetijsko-živilski sejem, je med drugim dejal: „Glede naših gospodarskih odnosov (z Avstrijo) ni mogoče spregledati tudi dejstva, da so vzroki njihovega zaostajanja tudi tam, kjer so vzroki drugih negativnih pojavov, katerih priče smo vsak dan in na katere naši delovni ljudje vse glasneje upravičeno reagirajo.
Dokler bosta vlada in parlament popuščala silam, ki preprečujejo izvršitev mednarodnih obveznosti in skušajo revidirati mednarodne pogodbe, na katerih temelji neodvisnost njihove lastne države in še posebej njen demokratičen razvoj, tudi ni moč pričakovati intenzivnejšega gospodarskega so
za svoje rojake, ki žive na italijanskem ozem-
Ogorkom
proli\sti
lju, tudi nam v Jugoslaviji ni vseeno, kako se godi našim rojakom na avstrijskem ozemlju. Na petkovem protestnem zborovanju v _ _ .	_	kamniški tovarni Svilanit so bili delavci prav
delovanja. Pri tem nedvomno trpe meddržav- tako ogorčeni nad početjem v Avstriji in za-
ni odnosi, še posebej pa je v nevarnosti demokratičen razvoj v sosednji državi in resnični interesi vsega obmejnega prebivalstva."
Izpolnitev avstrijske državne pogodbe in pravičen odnos do naše manjšine v Avstriji so zahtevali tudi udeleženci zborovanja na Debelem hribu pri Ivančni Gorici, kjer je bila pred 35 leti ustanovljena Stiška četa, podobno pa je bilo tudi na proslavi pri Ota-ležu, kjer so odkrili spomenik pred 33. leti pobitim borcem petega bataljona 3. SNOUB Ivana Gradnika, in drugod po širši in ožji domovini.
..Delavd Iskre, TOZD tovarne gospodinjskih aparatov Škofja Loka Reteče, se pri-
skrbljeni zaradi podatka, da je pred sto leti živelo na avstrijskem Koroškem še 107.000 Slovencev, danes pa jih je po uradnih podatkih Avstrije samo še 23.579.
Rudarji iz rudnika Lubnice v Zaječaru so na zborovanju izrazili bratsko solidarnost s Slovenci in Hrvati na Koroškem in Gradiščanskem. Podobnih misli so tudi delavci konfekcije Morava iz Aleksinca, ki so ocenili, da tako početje neke države do svojih državljanov - pripadnikov narodnostnih manjšin ogroža tudi mir v svetu. Podobno mislijo tudi delavci Kovinoservisa na Jesenicah, pa delavci hotela Metropol v Portorožu, kolektiv Niš - prometa iz Niša, tovarne Por-
kot so povedali v republiškem svetu zveze sindikatov, da so delovni ljudje Slovenije tako rekoč plebiscitarno podprli določila osnutka zakona.
Razprava je pokazala, da se kmetje in delavci, ki delajo v kmetijstvu, za zakon zelo zanimajo in sami poudarjajo prednosti novega zakona, ki naj bi v marsičem pripomogel k razvoju zadružništva in združevanja kmetov. Imeli so precej pripomb, kijih bo treba še obdelati. Opozorili so zlasti na to, da imamo v Sloveniji večinoma le enovite kmetijske zadruge, ki nimajo temeljnih zadružnih enot in TOZD, pač pa le zadružne in delovne enote. Člani zadruge in delavci v teh enotah so imeli določene samoupravne pravice, vendar ne vseh.
Kaže, da skrbi s pšenico nikoli ni konec. Komaj smo poželi zadnjo bogato letino - 5,4 milijona ton - in poskušali odkupiti čim večje količine pšenice, da bi jo smotrno uporabili za hrano, že razmišljamo o tem, kako bi uspešno opravili jesensko setev pšenice. Zdaj je eno osnovnih vprašanj, kako bi pravi čas zagotovili zadostne količine zemljišč za pšenico, še zlasti, ker se bo zaradi zadnjega dežja najbrž zavleklo dozorevanje in spravilo nekaterih drugih kmetijskih pridelkov.
V Vojvodini in drugod veliko razmišljajo tudi o tem, da bi bilo površin, zasejanih s pšenico, manj v prid industrijskih rastlih in drugih kultur. Zato.ne bi bilo odveč analizirati, v kolikšni meri so zdajšnja razmerja cen med pšenico in drugimi cenami ugodna, da bi obdržali enako raven posevkov s pšenico, ki smo ji doslej namenjali približno 1,8 milijona hektarov.	,
Kakorkoli'že, pa se ne bi smeli slepiti z dobro žetvjjo oziroma bi se morali dobro pripraviti na setev, saj po vsem sodeč jeseni ne bo na pretek proste zemlje, kar bo treba nadomestiti z dobrimi sortami, visokimi donosi in tehnologijo. Sicer pa je znan pregovor, kakor seješ, tudi žanješ.
tedenski zunanjepolitični pregled
..Konferenca v Colombu je bila izjemen zgodovinski dogodek. Naša pričakovanja glede njenega uspeha so se v celoti izpolnila. Prepričani smo, da bo konferenca pozitivno vplivala na mednarodne odnose. Preučili smo vsa najpomembnejša vprašanja današnjega sveta, posebno pozornost pa smo posvetili gospodarskim vprašanjem, oziroma spremembi krivičnih mednarodnih ekonomskih odnosov. Pri tem smo storili korak naprej zlasti kar zadeva konkretna dejanja in akcije za uresničevanje načelnih sklepov."
To oceno pete konference šefov držav ali vlad neuvrščenih dežel, ki se je končala minuli teden v Colombu, je dal predsednik republike Josip Broz Tito po povratku iz prijateljske Šri Lanke, ki je bila gostiteljica konference.
„Vse so poskuiali,“ je rekel predsednik Tito,“ da bi razbili enotnost gibanja sil ali pa ga politiki '	■
podredili politiki drugih med-ferenca je ie bolj
ki bodo temeljili na neodvisnosti, svobodi, varnosti in ozemljeski celovitosti sleherne dežele, terjajo tudi drugačne, pravičnejše mednarodne gospodarske odnose.
Akcijski program daje konkretne napotke in smernice, kako naj bi uresničevali strategijo gibanja neuvrščenosti, ki se je v Colombu s sprejemom novih članov povečalo že na 85 dežel.
Neuvrščeni so iz Colomba ponudili vsem roko sodelo-
narodnih čin itd lev. Toda kon-ilj krepila enotnost neuvričenih dežel.“
To je ocena, ki se ji pridružujejo tudi mnenja iz krogov vseh držav-udeleženk. Svetovni tisk še vedno živahno komentira Colombo, pri čemer je mogoče zaznati, da poudarjajo nekateri časniki predvsem tisto, kar ustreza njihovi politični naravnanosti.
Tako sovjetski in časopisi drugih vzhodnoevropskih socialističnih dežel prikazujejo konferenco zgolj kot proti-imperialističen zbor, ki je obsodil kolonializem, rasno razlikovanje in imperializem. Vse to so seveda neuvrščeni v Colombu resda storili - toda tudi še kaj več. Toda tisto drugo ne najde prostora v sredstvih javnega obveščanja ne v Sovjetski zvezi in ne v drugih socialističnih deželah. In prav tako poudarjajo nekateri zahodni časniki predvsem tisto, kar se vklaplja v okvire njihovih političnih smotrov - na primer razlike in spore med nekaterimi neuvrščenimi deželami.
V svojem bistvu pa je konferenca storila mnogo več od tega, kar gledajo nekateri skozi svoja očala tako na zahodu, kot na vzhodu: dala je jasio vizijo boljšega in pravičnejšega sveta phhodnosti.
Konferenca je sprejela tri temeljne dokumente (politično in ekonomsko deklaracijo ter akcijski program), v katerih razgrinja svoja stališča in ocene ne samo do sedanjega, marveč tudi kažipot do prihodnjega sveta.
Nekaj osrednjih točk te vizije: neuvrščeni so proti blokom in slehernemu pritisku ali vmešavanju v notranje zadeve pa naj prihaja od koderkoli. Ob tem, ko si prizadevajo za take mednarodne politične odnose.
Izpol-
njena
priča-
ko
vanja
vanja, pri čemer so (tudi s spremembami v koordinacijskem odboru) sklenili, da to sodelovanje pomembno utrdijo tudi znotraj svojega gibanja, pri čemer so lahko pokazali tudi na že nekatere pozitivne dosežke (informiranje) na tem področju.
Jugoslavija je v osebnosti predsednika republike Tita in njegovih sodelavcev dala svoj poln delež k uspehu konference. Jugoslovanski predsednik je bil v Colombu osrednja osebnost, njegov govor pa so najpogosteje citirali ne samo v konferenčnih dvoranah, marveč tudi v svetovnem tisku, Id je topot (pa čeprav včasih močno barvano) posvetil doslej največjo pozornost neuvrščenosti.
TELEGRAMI KAIRO, (AP) - tgiptovski vojaki so danes popoldne zavzeli ugrabljeno letalo na letališču v Luxoiju in prijeli vseh sedem ugrabiteljev, ki so davi ugrabili egiptovski „boeing 72/“ v Kairu. V letalu, kije letelo na liniji Kairo-Luxor, je bilo 96 potnikov in 6 članov posadke. Egiptovske oblasti so že identificirale ugrabitelje. Kot se je zvedelo, v odgovornih krogih v Kairu, je letalo egiptovske letalske družbe ..Egiptair" ugrabilo sedem pripadnikov novo ustanovljene organizacije ..Abdel Naser", kije hotela s tem opozoriti nase.
— Pišite: razpis za delovno mesto! Pogoji: visoka izobrazba, pet let prakse — in da ne bo kvaril odnosov s kakšnimi inovacijami...
(Karikatura: Marjan Bregar)
SLABŠI KOT LANI
V	prvem polletju 1976 je celotna industrija novomeške občine ustvarila za 5 odst. manjšo vrednost proizvodnje, kot je znašala v tem obdobju lani, plan pa je dosežen le z 41,2 odstotka. Glede vrednosti proizvodnje kaže najugodnejšo sliko Labod z 19,7 odst povečanja proizvodnje, za njim pa sta Novoles s 15,8 in tovarna Krka s 14,1 odstotka boljšimi pokazatelji. Več delovnih organizacij pa je zdrknilo celo navzdol. Izvoz je v občinskem merilu potekal po planu in je za 38 odst. večji, kot je bil v prvih šestih mesecih leta 1975.
Sejmišča
NOVO MESTO: poglavitna značilnost ponedeljkovega sejma so bile znatno višje cene pujskov. Naprodaj jih je bilo 264, prodali pa so jih zato samo 164. Veljali so 640 do 900 din. Nad tri mesece stari prašiči, ki sojih ponujali skupno 23, pa 'so stali 910 do 1.100 din.
BREŽICE: na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 421 prašičev, od tega le 16 starih nad tri mesece. Pujskov so prodali 331, nad tri mesece starih J prašičev pa 13; prvi so veljali približno 40, drugi pa kilogram žive teže.
22 din
Ugotoviti moramo, da smo na Dolenjskem na področju inovacij naredili še zelo malo. Vsi sc moramo zavedati, da je v zadnjem času dolenjsko gospodarstvo izredno naraščalo in napredovalo in da smo pri tem izrednem tempu rasti našega gospodarstva premalo mislili na lastno razvojno-raziskovalno delo in na dolgoročnejše planiranje razvoja.
V	večini organizacij združenega dela pri nas še vedno ni urejenih odnosov oz. pravilnikov, ki urejujejo nagrajevanje inovacijskih dosežkov. Vse premalo smo že storili pri nagrajevanju naših novatorjev in racionali-zatorjev, saj smo jim zelo skopo in skromno delili priznanja.
Vsekakor mora biti ena izmed osnovnih dolžnosti nas vseh, predvsem pa vodilnega in vodstvenega kadra v vseh organizacijah združenega dela, da čimpreje organiziramo smotrno izvajanje inovacijskega in razvojno-raziskovalncga dela. Posebno skrb pa moramo posvetiti nagrajevanju takšnega dela in tako neposredno spodbujati ves strokovni kader k ustvarjalnosti. Verjetno smo preveč favorizirali in nagrajevali komercialne, marketing, finančno-pravne in druge strokovne strukture, tako da se je večkrat dogajalo, in se še dogaja, da ozko specializirani strokovnjaki odhajajo na takšna delovna mesta, ki nikakor ne odgovarjajo njihovemu znanju in izobrazbi. Storiti moramo torej vse potrebno, da bomo inovacijsko delo
Kmetijski nasveti
„Usoden”je izbor semena
Ob žetvi je treba misliti že na setev. Res bomo imeli letos v Jugoslaviji po količini in kakovosti boljši pridelek pšenice kot lani in enega najboljših zadnjih let (zadnje ocene napovedujejo 5,4 milijona ton pšenice ali milijon več kot lani), vendar bo zadoščal le za eno leto. Kako bo z naslednjim, je treba misliti tudi pri nas že zdaj, dober mesec pred setvijo - pa četudi Slovenija malo pomeni v pridelovanju pšenice, saj odpade nanjo od omenjenih 5,4 milijona ton komaj kaj več kot 150.000 ton.
Zagotoviti dobro, zdravo, kalivo seme priporočenih sort je prvi, odločilni korak. Najnovejši rezultati, ki so jih v Vojvodini, pa tudi v Sloveniji na poskusnih poljih dosegli z najnovejšimi pšeničnimi sortami, vzgojenimi v Novem Sadu in Osijeku, dokazujejo, kako pomemben je izbor najboljšega semena. Ljubljanski Kmetijski inštitut je zato že dal v javnost nekatere napotke, po katerih naj bi se ravnali pri izboru letošnjega semena.
Izvedenci dokončno odklanjajo italijanski sorti san marino in leonardo, ki sta svoj čas prinesli pravo revolucijo v pridelovanju pšenice - glede količine pridelkov, ne pa glede kakovosti. Prav slaba kakovost je njuna slaba točka, enako pa še nekaterih drugih sort.
Od zares odlične sodobne sorte dandanes zahtevamo obilen pridelek in kakovostno zrnje. Take sorte so priporočena libellula, zatem marinka (primerna za slabše njive), kavkaz, bezostaja (ne smemo je sejati v zaprte lege, ker je občutljiva za pepelasto plesen), izvirna zlata dolina (ki pa zahteva intenzivno nego), sava in nekatere že omenjene odlične najnovejše jugoslovanske pšenične sorte. Te so: drina, novosadska rana 1, novosadska rana 2, partizanka, nova banatka in fruškogorka. V teh sortah so selektoiji zelo popravili kakovost.
Navedenih sort povečini ni mogoče kupiti pri kmetih, temveč le v semenarni oziroma v kmetijski zadrugi. Tudi sicer je tak nakup najboljši; čeprav je morda treba dati nekaj več za seme, se ta izdatek zagotovo izplača.
Inž. M. L.
spoštovali, uveljavljali in tudi cenili in se pri tem tudi vsi zavedali, da bomo le tako uspešno napredovali v našem gospodarstvu.
Na koncu pa še preprosta misel: Dolenjci smo že večkrat dokazali, da smo sposobni in ustvarjalni in da smo kleni ljudje, saj smo v zelc kratki dobi veliko dosegli v slovenskem in celo v jugoslovanskem gospodarstvu. Bodimo tudi pri naši veliki akciji na širokem uveljavljanju inovacij prav tako med najsposobnejšimi
Dr. MIHA JAPELJ
Spet vinski sejem
Ljubljana se pripravlja na eno največjih mednarodnih prireditev, na 22. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem, ki ga bodo odprli na Gospodarskem razstavišču v ponedeljek, 30. avgusta. Letošnja posebnost sejma bo druga svetovna razstava vina, kjer sc bo zbralo vse, kar v Bakhusovem kraljestvu kaj pomeni Za nameček bo v sejemskih dneh v Ljubljani tudi 56. generalna skupščina mednarodnega urada zu vino.
Organizatorji vinskega sejma sc že vseskozi trudijo, da sc sejem ne bi spremenil v največjo slovensko
materiala, kjer bo tudi za dolenjsko vinogradniško oko kaj videti.
o
Mi, Dolenjci, vinca ne prodamo ...
veselico. Včasih je bil že precej blizu tega (saj Slovenca ni Ueba pretirano siliti, da pije), pa se je spet povrnil k svojemu temeljnemu namenu: prispevati k napredovanju vinogradništva in vinarstva. Tudi za letos napovedujejo, da bo sejem eden tistih, najboljših, ki opravičujejo svoj namen. Naj omenimo le specializirano razstavo vinogradniške opreme, strojev in reprodukcijskega
Ul
O
30.8^5.9.
*sko
Ko smo že pri grozdju, še zadnja novica glede letošnje letine: ne le da povprečno na našem območju vinska trta lepo kaže, tudi glede vse Jugoslavije so napovedi optimistične. Po sedanjem stanju vinogradov lahko pričakujemo za 20 odstotkov večjo letino od'lanske ali skupno
130.000	vagonov. Toliko grozdja nismo pridelali že najmanj štiri leta. Ali pa je obilen rod tudi vsestransko blagodejen,’ tega ne bi mogli zagotovo trditi. Doživeli smo že marsikaj, četudi še nismo v letih.
M. L.
TAS posnema IMV
Pobudniki ,.radikalnega preobrata" v jugoslovanski avtomobilski industriji so dokončno dvignili roke od svojega predloga, naj bi v naši državi razvijali bolj tipizirano proizvodnjo vozil. Več enakih vozil, večje serije povečujejo donosnost, saj je splošno znano, da le proizvodnja nekaj sto tisoč vozil na leto zagotavlja obstoj v svetovni konkurenci Dokončni „udarec“ je zadala sarajevska TAS, ki ima v načrtu za leto 1980 kar 60.000 avtomobilov v sodelovanju z zahodnonemškim „Volks\vagnom“.
Tovarna avtomobilovv Sarajevu je s tem izbrala enako pot kot novomeška Industrija motornih vozil, ki ima v načrtu, da bo leta 1980 sposobna narediti v kooperaciji s francoskim ,.Renaultom" samo katrc 100.000. IMV ni več bela vrana. Za svoje načrte je tako in tako dobila tudi pristanek republiških organov, če nekoliko poenostavljeno rečemo za besede, ki so bile izrečene na lanski slovesnosti v
IMV ob praznovanju novomeškega občinskega praznika.
Črve na zastava (z njo se tesneje povezuje koprski CIMOS), IMV, TAS. Tri tovarne - za svetovne razmere pravzaprav majhne - pa tri različne tehnologije. Fiat, Renault, Volksvvagen. „Tri yu industrije" imenuje to trojko „Ekonomska politika" in se sprašuje, kakšna je racionalnost take drobitve in kaj bo prinesla prihodnost
Izkušnje potrjujejo trditev, da je mogoče donosno izdelovati avtomobile že v majhnih serijah, vendar s pogojem, da gre za resnično kooperacijo in da ta mali izdelovalec dela za svojega kooperanta, veliko firmo, vsaj nekaj delov v velikih serijah. V tem je prihodnost za vse kooperante, tudi IMV in TAS, ki sta zavrnili zamisel o temeljitem preobratu v jugoslovanski avtomobilski industriji.
M. L.
Čakajo rušenje
Pomagaj si, kakor veš in znaš! To je star pregovor, ki pa so si ga Ribničani prikrojili po svoje. Gre za sila neurejeno okolje, ki spremlja življenje prebivalcev Ribnice na vsakem koraku. Kjer občani niso
imeli na razpolago garaž, lop, skladišč, prostorov za domače živali (!), so si pač pomagali po svoje in na ta način z gradnjo neprimernih in neustreznih ..objektov" kazijo podobo Ribnice.
Krajevna skupnost Ribnica je pred kratkim izdala odlok o zunanjem videzu okolja, ki bi naj pripomogel, da bi kraj ponovno ' dobil nekdanjo podobo. KS je že dala oddelku za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini Ribnica seznam vseh stvari, ki kazijo podobo naselja. Tako je bilo skupno izdanih 54 odločb, v katerih je bil naveden razlog rušitve posameznih objektov, postavljen rok in navedene so bile sankcije. Posebna komisija krajevne skupnosti je že opravila pregled vseh črnih in neestetskih gradenj, ugotovitev pa je bila, da Ribničanom ni preveč do prijetnega okolja, v katerem živijo in ki so ga dolžni v sodelovanju z družbo urejati.
Poseben problem pomenijo zasilne garaže, ki jih lastniki avtomobilov postavljajo povsod, kjer se jim zljubi K neurejenemu okolju prispeva tudi pomanjkanje skladiščnih prostorov, saj rabi za skladišče mnogokrat kar najbližje dvorišče ali celo cesta. Sedaj, ko so nekateri rezultati akcije že znani, bi bilo nujno potrebno pregledati seznam vseh tistih, ki se odloka niso držali, in jih ustrezno kaznovati Po sklepu KS bodo sankcije izvedene še letos.
V	nasprotnem primeru pa bo podjetje Komunala opravilo vsa dela z rušenjem neustreznih stavb, seveda na stroške lastnika. i
Vsekakoi lahko ta korak krajevne skupnosti Ribnica pohvalno ocenimo, obenem pa bo pri gradnji novih stanovanjskih sosesk še kako potrebno razmišljati tudi o vseh tistih dodatnih objektih, ki spremljajo življenje stanovalcev.
F. ŽELEZNIK
Kljub izjemno mokremu avgustu, ki je podrl precej upov našega turističnega gospodarstva, letošnja bera turističnih dolarjev ne bo ravno mršava. Po vsej verjetnosti bo prinesla skupaj s prometnimi storitvami toli-
Turistična bera s poučno lekcijo
ko želeno milijardo dolarjev, ki velja kot nekc.kšen prag za vstop v družbo turistično najbolj razvitih dežel sveta.
Napoved se opira na podatke, zbrane za sedem mesecev. Do konca julija je bil namreč iztržek za 11 odstotkov večji od lanskega in seveda največji v zgodovini jugoslovanskega turizma. Resda obisk tujcev ni bil kaj prida večji ali je bil celo manjši (Angležev je bilo 2 do 3 odstotke manj, Nemcev od 1 do 3 odst. manj, Italijanov celo 19 odst. manj), pustili pa so več denarja, česar ni težko obrazložiti Če zaradi drugega ne, zaradi višjih cen, ki so kaj dvorezen meč. Te so tako poskočile, da se ne moremo več trkati po prsih, kako konkurenčni smo. Že letos smo dobili pošteno lekcijo, saj so nam mnogo turistov odtegnile sosednje dežele Grčija, Italija, Bolgarija, kjer apetiti niso tolikšni ■in kjer - roko na srce -turistično gospodarstvo ni tako obremenjeno z odplačili in dolgovi.
Turistični komentarji, ki jih v teh ,,dneh prvih obračunov" ne manjka, spet in spet ponavljajo isto kot že vrsto let doslej. Objektivne in subjektivne slabosti vseh vrst, ki izhajajo predvsem iz mišljenja, da je turizem kokoš, ki vali zlata jajca, ne pa zahtevna in občutljiva gospodarska dejavnost, preprečujejo, da bi dosegle neprimerno večji iztržek.
' Lahko bi že končali svojo vajensko učno dobo, zdaj, ko smo turistična dežela, ki lahko sprejme milijon turistov hkrati, ker ima že milijon turističnih postelj. Narediti je treba odločilni korak naprej zlasti v kvaliteti turističnih storitev, ta pa se začne s tem, da zdaj, ko se izteka letošnje sezona, že mislimo na leto 1977, ko naj bi bolj kot letos izkoristili naše tisočere možnosti
M. L.
DOBRO ZALOŽENA TRŽNICA - Zadnje čase je tržnica v Kočevju vsak dan dobro založena s svežim sadjem in zelenjavo. Največ zaslug za to gre bratom Bedžetom iz Gostivara v Makedoniji, ki skrbijo za vsak dan sveže zaloge. Težave so le zaradi premajhnih skladiščnih prostorov.
KRPANJE CESTE — Le malo sonca je bil namenil avgust, vendar za delavce, ki popravljajo cesto od Metlike proti Gradcu, dovolj, da so na tej turistično vse bolj znani poti zakrpali največje cestne pasti. Na sliki: delavci pred Primostkom. (Foto: Janez Pezelj)
STROJ OBIRA HMELJ - Več sto pridnih rok lahko nadomesti takle obiralni stroj, ki pridno požira hmeljeve kite, jih čisto obere, celotni stroj pa ga še sortira in spravi v vreče. Posnetek je z delovišča KZ Novo mesto v Šentjerneju, kjer te dni hitijo obirati hmelj. (Foto: Polde Mi .lič)
V	BREŽIŠKIH NASADIH hmelja so prejšnji četrtek začeli obirati. Prve dni je obiralcem nagajal dež, pa so kljub temu vztrajali. Največ delovne sile je prišlo s Hrvaškega, kar je že običaj na tem koncu.
(Foto: Ria Bačer)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Dolenjska...
sevniških kolektivov, vodstev družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Stopnjevanje nasilja na Koroškem so v skupnem protestnem pismu, ki so ga poslali državnemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, nazvali kot višek političnega terorja ter zahtevali, da avstrijska vlada opusti preštevanje Slovencev in Hrvatov.
Tisočstočlanski kolektiv semiške Iskre je' na protestnem zborovanju ' med drugim v protestnem pismu zahteval, da se v Avstriji končno začne upoštevati tudi dokument helsinške konference. Avstrijo opozarjajo, da s svojo nedemokratično politiko ustvarja konflikt in povečuje napetost v tem delu Evrope.
V metliški in črnomaljski delovni organizaciji Beti so imeli zbor delovnih ljudi, na katerem so obsodili avstrijsko manjšinsko politiko in predlagali, da se Avstriji izroči noto z najodločnejšo zahtevo po izpolnjevanju določil državne pogodbe, še posebno 7. člena.
Zborovanja so bila tudi v drugih krajih, na šolah in v delovnih organizacijah.
VLADO JANŽIČ MED BRIGADIRJI - Prejšnji teden je namestnik sekretarja IK predsedstva CK ZKS Vlado Janžič v spremstvu sekretaija RK ZSM Slovenije Zdenka Malija obiskal brigadirje MDA „Suha krajina 76“. Obiskal je delovišče v Ratju in Strugah ter se v brigadirskem naselju na Prevolah pogovaijal o delu in življenju mladih iz Štajerske, Primorske in Zasavja. (Foto: S. DOKL)
PTT podjetje Novo mesto, ki deluje na območju sedmih občin in ima 3 TOZD, je že julija končalo z zbori delovnih ljudi, na katerih so imeli nad 90-odstotno udeležbo.
Dva predavatelja iz lastnih vrst sta obiskala vse zbore: v Črnomlju, Novem mestu, Trebnjem, Sevnici, Krškem in v Brežicah, ter na poljuden način zaposlenim razlagala novosti zakona o združenem delu. Hkrati so imeli v rokah analize zdajšnjih razmer, tako je obravnava stekla o konkretnih predlogih za spremembe.
Zaposleni v PTT so menili, da zakon daje preveč poudarka odloča-
nju na reterendumu, češ da bi morali imeti več zaupanja v ostale oblike odločanja. Rekli so, naj bi razne sporazume in dogovore interesenti pošiljali v podpis ob sprejemu zaključnih računov, takrat, ko se ve, koliko denarja je na razpolago-
Prav tako jim ni bilo všeč določilo o sestavu disciplinske komisije, češ da diši po nezaupnici v
Gasilsko slavje na Obrežju
Več sto gasilcev je v nedeljo proslavilo dan gasilcev občine Brežice. Mimo častne tribune so se zvrstile številne desetine pionirskih, ženskih in članskih enot ter vozila, zbrani iz sedmih gasilskih centrov iz Slovenije in Hrvatske. Nazorno so prikazali vso svojo strokovno usposobljenost in tehnično opremljenost,
obenem pa skupno proslavili 50-letnico gasilskega društva na Obrežju. Ob tem so sprejeli v upravljanje kombinirano vozilo TAM 5500, predstavnik Gasilske zveze Slovenije pa jim je podelil visoka republiška odlikovanja. Gasilci z Obrežja bodo tako opremljeni poslej še lažje pomagali prebivalcem podgoijanskih vasi in ukrepali ob prometnih nesrečah na bližnji hitri cesti. Pokrovitelj zelo uspelega gasilskega slavja je bil IS občinske skupščine Brežice.
V. P.
DAN BREŽIŠKIH GASILCEV: Strumno mimo častne tribune. (Foto: Podgoršek)
lasten kolektiv. Glede uvedbe denarnih kazni pa so se opredelili za stališče, naj bo določena vsaj zgornja meja kazni, da ne bi bil delavec preveč oškodovan.
Precej nadrobno so obravnavali odgovornosti. Zdi se jim, da v osnutku zakona odgovornost ni pravično razdeljena. Zdaj pade samo na člane izvršilnih organov, ne pa tudi na člane delavskega sveta, ravno ti pa imajo večje pristojnosti pri odločanju in lahko narede kolektivu mnogo večjo škodo.
Kot je povedal Remzo Skendero-vič, pravnik v skupnih službah v PTT Novo mesto in eden od predavateljev in razlagalcev novega zakona, so bile razprave na PTT zborih uspešne in zanimive.
,,Zares sem bil navdušen, ko sem videl, da so naši ljudje razumeli, da gre za usodne spremembe, in da nismo sklicevali zborov zaradi zborov."
R. B.
S POMOČJO VOJSKE OBNOVLJEN MOST V CERKLJAH
Oba bregova Krke povezuje poslej v Cerkljah sodoben prometni objekt. Povsem obnovljen, pravzaprav slcoraj nov most so v poldrugem mesecu postavili vojaki inženirske enote, v soboto pa ga je namenu izročil republiški sekretar za ljudsko obrambo Miha Butara. Most je dolg 108 m in je veljal občino Brežice 1,300.000 dinaijev, vrednost opravljenih del pa je dejansko mnogo večja. Odročne vasi pod Goijanci bodo sedaj imele bližje do glavnih prometnih poti, vojaki pa bodo v naslednjih 14 dneh dokončali še manjši most v bližnjem Borštu, ki bo služil krajevnim potrebam.
TUDI PLANINCEM NAGAJA VREME
Planinsko društvo Lisca ima že lepo število vodnikov, ki bi lahko popeljali v gore vrsto izletniških skupin, vendar jim to letos močno preprečuje slabo vreme. Deževje je najverjetneje tudi krivo, da je bilo število prijav za pohod na Sar Planino tako pičlo - prijavili so se le štirje planinci! Ti bodo na pot tudi odšli, za korajžo ostalim in da sc dodobra seznanijo s potjo. Jutri, če bo seveda vreme za to, naj bi krenila ena skupina na Triglav. Letos je nekaj članom uspelo priti celo na Mont Blanc.
Dr. Anton Furlan
Množica ljudi od blizu in daleč se je pretekli četrtek na pokopališču v Ločni poslovila od znanega zobozdravnika dr. Antona Furlana, dol-
Poštarji imajo nekaj pripomb
V OKviru celotnega PTT podjetja Novo mesto so zaposleni že predelali zakon o združenem delu — Na zborih je bila lepa udeležba
goletnega zaslužnega predstojnika zobne poliklinike v Novem mestu. Na zadnji poti so ga spremili številni zdravstveni delavci, novomeški in dolenjski lovci ter prebivalci mesta in okolice, kjer je dolgih 40 let pomagal ljudem.
Pokojni dr. Anton Furlan je promoviral iz splošne medicine leta 1927 na zagrebški medicinski fakulteti, na Dunaju pa je zatem opravil še specializacijo iz ustnih in zobnih bolezni Leta 1930 se je zijova preselil v Novo mesto in bil tu do konca zadnje vojne edini zobozdravnik. Leta 1947 je prevzel vodstvo zobne ambulante, ki jo je uspešno vodil vse do leta 1967, ko je odšel v zasluženi pokoj. — Pri obnavljanju zdravstvene službe po osvoboditvi je dr. Anton Furlan zaoral ledino v zobozdravstvo Novega mesta in Dolenjske. Del svojega instrumenta-rija je prispeval za ureditev mlade javne zobne poliklinike in se z maloštevilnim kadrom uspešno spoprijel z obsežnim delom. Zanj čas ni bil gospodar; delal je z žarom in veseljem, vedno pripravljen vsakomur pomagati. Mlajšim sodelavcem je bil dober in zgleden mentor, ki je znal z besedo in dejanji premagati začetne težave pri delu. Vesten in visoko strokoven zdravstveni delavec je bil priljubljen predstojnik zobne poliklinike, ki je razvila svoje prepotrebno delo v širokem zaledju.
Kako znan in spoštovan je bil med ljudmi, je prepričljivo potrdilo slovo na njegovi zadnji poti. Ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovili predstavniki zobne poliklinike, domačih lovcev in Gorenjske; zadnji pozdrav mu je zatrobil lovski rog zelene bratovščine, ki se je še v posebno velikem številu udeležila pogreba znanega ljubitelja narave. Hvaležen spomin na dr. Antona Furlana bo ohranjen predvsem v humanem delu, ki ga je tako uspešno zastavil in razvil za korist zdravja delovnih ljudi in otrok širše Dolenjske.
Josip Broz Tito: '
Colombo izpolnil pričakovanja
Vrnili smo se s konference neuvrščenih držav v Colombu, ki je dogodek izjemnega zgodovinskega pomena. Lahko rečem, da so se naša pričakovanja, kar zadeva uspeh te konference, v celoti izpolnila. Prepričani smo, da bo konferenca neposredno in trajno pozitivno vplivala na medna odne odnose. Konferenca v Colombu je izpričala moč gibanja kot samostojnega faktorja v mednarodnih odnosih. Močno je poudarila, da je neuvrščenost svetovna politika s celovitim pogledom na mednarodne odnose in poti za reševanje problemov, pred katerimi stoji vsa mednarodna skupnost.
Kar je najvažnejše, potrjeno je bilo soglasje o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih in potrebi po enotnosti in solidarnosti kot pogoju za uspešno vplivanje na dogajanje na svetu. Pokazalo seje, da so korenine enotnosti globoke in da so skupni cilji in interesi neuvrščenih držav dosti močnejši od različnih pogledov na posamezna vprašanja. Te razlike niso niti prišle do kakega posebnega izraza na konferenci in tudi niso v nobenem trenutku ogrozile njenega popolnega uspeha. Še več, konferenca je prispevala k ustvarjanju ozračja za realnejše razumevanje dvostranskih problemov in za njihovo reševanje v duhu tistih načel, za katere se je politika neuvrščenosti zmeraj zavzemala.
(Iz izjave predsednika republike po vrnitvi s pete konference neuvrščenih v Colombu)
LICITACIJA!
KRKA
„KRKA" FARMACEVTIKA, KEMIJA, KOZMETIKA, ZDRAVILIŠČA TOZD TEHNOSERVIS NOVO MESTO
RAZPISUJE JAVNO PRODAJO
naslednjih osnovnih sredstev:
- Avto TAM 5000, letnik 1963
- Avto TAM 2000, letnik 1969
Javna prodaja bo v petek, 3. septembra 1976, ob 8. uri na prostoru „Krke" v Ločni. Informacije pri vratarju.
PROSTO DELOVNO MESTO;
OSNOVNA SOLA KATJA RUPENA IZ NOVEGA MESTA
RAZPISUJE
za nedoločen čas prosto delovno mesto
UČITELJA PODALJŠANEGA BIVANJA.
Nastop 1. septembra 1976. Prednost imajo prosilci, ki imajo dokazila o opravljenih seminarjih za novo matematiko v četrtem in petem razredu osnovne šole.
OSNOVNA ŠOLA „KATJA RUPENA" NOVO MESTO
NHNMM
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIWIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIW
V spomin na prispevek v revoluciji
Pred srečanjem partizanskih borcev — kurirjev in vezistov, ki bo 5. septembra na Mirni
V trebanjski občini bodo v spomin na 4. september 1942, ko je bila v gozdu pod Trebelnim ustanovljena druga slovenska narodnoosvobodilna udama brigada „Matija Gubec". Ob zaključku prireditve bo pod pokroviteljstvom PTT podjetja Novo mesto 5. septembra na Mimi srečanje borcev - kurirjev in vezistov NOV Slovenije.
V povojnem obdobju je območje Trebnjega doseglo velike gospodarske uspehe ter kulturni in politični razvoj. Ustanovili so več gospodarskih organizacij, ki sc uspešno uveljavljajo in so rezultat prizadevanj delovnih ljudi in vsesttanske pomoči nekdanjih borcev.
V času narodnoosvobodilnega boja se je na ozemlju današnje občine Trebnje zvrstilo več pomembnih dogodkov. Že junija 1941 so bile končane prve priprave na oborožen odpor, 20. junija pa je bil v Mokronogu sprožen tudi prvi partizanski strel na okupatoija. 12. septembra tega leta je bila ustanovljena Mokronoška četa, 2. aprila 1942 pa je bila na Kremenjaku pri Selih-Sumberku ustanovljena prva
organizacije OF, KP in narodne zaščite zelo primerno za manifesta-tivno ustanovitev brigade v času, ko je v okolici še vedno divjala velika italijanska ofenziva. Ta ofenziva je
slovenska partizanska • brigada (11. grupa odredov). V tem času jo bil tudi močan spopad med partizani in okupatorji na Košučju pri Blatnem klancu. Aktivnost in uspehi partizanov so Italijane tako razbesneli, da so 22. aprila 1942 pri Radohovi vasi ustrelili prvih šest talcev v ljubljanski pokrajini
4. septembra 1942 je bila ustanovljena Gubčeva brigada. Istega dne so se vrnili prek Hrvatske in Bosne prvi kurirji, ki so vzpostavili zvezo z Vrhovnim štabom. Med njimi je bil tudi Ljubo Jovan - Saša, ki je novoustanovljeni brigadi čestital in ji prinesel pozdrave od maršala Tita.
Trebnje z okolico je bilo takrat osvobojeno ozemlje in zaradi močne
o\v\.
ZVEZE
Osnutek spominske značke kurirjev in vezistov NOV Slovenije
nakazala tudi potrebo po drugačni taktiki partizanskih enot Namesto majhnih enot so bile ustanovljene prve štiri brigade: Tomšičeva, Gubčeva, Sercerjeva in Cankaijeva. Nova organizacija in taktika partizanskih enot sta zahtevali tudi nov sistem zvez - relejnih TV postaj, ki so bile leta 1942 ustanovljene najprej na Dolenjskem in na Notranjskem, nato pa še na Gorenjskem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem.
V	okolici Mirne se je zadrževala ena izmed 145 kurirskih postaj -TV 4, ki je vzdrževala zvezo s postajami Tv 3, TV 5 in TV 16. Pot proti TV 3 je bila zelo nevarna, k;ij belogardisti so nadzirali vso Temeniško dolino in kurirjem postavljali zasede; Pot proti kurirski postaji TV 5 je peljala čez Blatni klanec in mimo Trebnjega, ki je bila nekoliko varnejša, ker so kurirji pri zanesljivih ljudeh dobivali podatke o premikih italijanskih in belogardističnih čet. Do konca vojne so bili kurirji kljub temu večkrat napadeni. Več jih je padlo, med njimi tudi
borec Gubčeve brigade in komandir kurirske postaje TV 4 Franc Spetič -Jurče iz Dobrniča. Pred smrtjo je Jurče izročil svojo kurirsko torbico; še danes jo hranijo v Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani
V	spomin na herojske čase in še posebej v spomin na borce, kurirje in veziste, ki so med vojno hodili čez zastraženo železniško progo, so železničarji	postavili spominsko
obeležje na progi Trebnje - Sevnica, in to v Spacalah pri Mirni Na terc mestu je Mokronoška četa že 1941 vzdrževala stalno zvezo z drugim partizanskimi enotami
Po lepi dolini Mirne, kjer je prvič pripeljal vlak leta 1938, so dolga leta sopihali parni stroji in prevažali maloštevilne potnike. Ko je okupa-
4^/o
Priložnostni žig
tor zasedel našo domovino, so po progi prevažali vojsko in vojaški material za vzhodno fronto in za boj proti partizanom. Južna železnica je bila za okupatorja v celoti pomembna prometna žila, zaradi tega so jo partizani pogosto minirali in uničevali vojaške transporte. Danes vozijo po njej dizelski motorji, ukinjene so stare zapornice, potnikom v predorih ni treba več zapirati oken. Dolenjska proga dobiva vse večji gospodarski pomen; po njej se bodo pripeljali tudi borci, ki bodo prihajali na slavnostno srečanje na Mimi.
Srečanje kurirjev in vezistov NOV se bo začelo ob 9.30 pri gradu na Mirni, kjer bo tudi kulturni spored. Po njem bo občni zbor kurirjev in vezistov, ki bo potrdil regionalno organizacijo. Sodelovali bodo tudi radioamateiji; ti bodo prikazali različne zanimivosti, med njimi „lov na lisico" in morda tudi zvezo prek satelita. Mladina iz PTT podjetij bo ta dan prehodila transverzalo kurirjev in vezistov NOV ter obiskala spomenike padlih borcev. Na ta dan bo mirenska pošta žigosala pošiljke s priložnostnim poštnim žigom, izšla pa bosta tudi spominski pisemski ovitek in spominska značka.
Po končani slovesnosti bo tovariško srečanje borcev, aktivistov in mladine. Ker osebnih vabil ne bo, vabimo po tej poti vse borce in kurirje ter veziste, naj se srečanja udeležijo v čim večjem številu.
MAKS BURGAR
To stran ste napisali sami!— To stran ste     --------------------------
tura
t
n
bra-
anje
Še: »Kazen za udeležbo na seji...”
Glede članka „Kazen za udeležbo na seji delegacije", objavljenega na ^ trebanjski strani v prejšnji številki Dolenjskega lista, menim, da je javnost informiral enostransko in da je zato potrebno stvar osvetliti šc z druge strani.
Naj uvodoma poudarim, da sem prvi za to, da sy sliši glas kmetijcev in da kot člani delegacij sodelujejo v skupščinah. Tudi sam sem bil šest let odbornik občinske skupščine, štiri leta delegat republiške skupščine v zboru delegatov občin in štiri leta član 10 OK SZDL Trebnje in sem se po svojih močeh prizadeval pri urejanju naših skupnih zadev.
• Ves ta čas ni nikoli trpelo moje delo na delovnem mestu, toda v članku opisanem primeru ni bilo tako.
Že 5. julija je bilo na sestanku z - vsemi vodji proizvodnih okolišev trebanjske zadruge določeno, da sc začne odkup kumaric na progi Kamni potok-Velika Loka-Martinja vas 9. julija 1976. Tov. Gerden je že v ponedeljek vedel, da mora v petek na odkup. Res je dobil gradivo za sejo delegacije v četrtek dopoldne od vodje delegacije Alojza Koporca (Franc Gerden je njegov namestnik).
Tov. Gerden bi se moral zavedati, da je potrebno v petek odkupiti tudi kumarice. Lahko bi se dogovoril z vodjo delegacije, da gre on v Brežice, ter mene o tem pravočasno obvestil ali pa sam organiziral odkup tako, da bi bil normalno opravljen. Menim, da bi bil to pravilen odnos do dela in do kmetov kooperantov. Toda kot vodja kooperacije pri KZ
JUGOSLAVIJA jugosIaviia
Filatelistični kotiček Katere znamke?
Pričelo se bo novo šolsko leto in oživeli bodo krožki raznih dejavnosti tako v šolah kot tudi v društvih. Podobno je z mladinsko filatelijo. Prav je torej, da mlade _ nekoliko poučimo, česa naj bi se “ lotili v novem šolskem letu.
Mladini je skoraj nemogoče zbirati znamke tako imenovane klasike, ■ to je od pojava prvih znamk pa nekako do leta 1919. Tedaj se je slika držav in kolonij temeljito spremenila, kar je vplivalo tudi na izdajo novih znamk. Nekatere klasične znamke so tudi zelo drage.
Mladi naj bi se odločili predvsem za tematske zbirke, za katere je več dosegljivega materiala. Tako lahko zbirajo znamke vseh držav s temo, za katero so se odločili. Pri teh odločitvah je treba dobrega premisleka in nasvetov. '
Mladince in-pionirje bi bilo treba nujno pritegniti k sestavljanju usmerjenih zbirk, na primer: cvetice: samo vrtnice, planinsko cvetje; ribe: sladkovodne in morske. In podobno v vseh temah. Na letošnji republiški pionirski razstavi v Slovenskih Konjicah se je pri nekaterih razstavljalcih že pokazala ta smer in seje trud dobro obrestoval.
A. AkKO
Vzoren vojak
V garnizijski ambulanti v vojašnici ,,Milana Majcna” v Novem mestu je dovolj samo vprašati za Cazima Pezeroviča iz Zvomika in vsakdo vam bo z zadovoljstvom povedal kaj več o tem vojaku, vozniku, tovarišu, ki ga spoštuje cel kolektiv.
Dobil je značko Primernega vojaka, ki jo je zaslužil z delom in disciplino, in tako povedal vsem, da se pred domovino ne obvezuje samo z besedami, temveč tudi z delom in akcijo. Po prihodu k vojakom je s primernim obnašanjem in požrtvovalnostjo vzbudil pozornost cele vojašnice.
„Moj hobi je pesem. V trenutkih oddilia zapojem vojakom in jih tako v mislih popeljem v njihovo rojstno vas, mesto in druge sredine. Armada me je izobrazila in me poučila, da je nam vsem življenjski cilj iti kar najdlje in odločno v razvoju naše socialistične družbe."
Kratek, jasen, tak je „Caza". Ko bo slekel uniformo in se povrnil k svojemu vozniškemu delu, pa bo še naprej s svojim nesebičnim delom in trudom pozitivno vplival na okolje, v katerem bo živel in delal.
JORDAN PACKOV
CILJ-BRUNARICA
Mladinski aktiv v Suhadolu, ki dela v okviru osnovne organizacije ZSM Gabrje, je gotovo eden najbolj delavnih na tem ožjem območju pod Gorjanci. Mladi sc udejstvujejo v mladinskih delovnih akcijah, kul-turno-zabavnih in športnih prireditvah. Organizirali so že več delovnih akcij pri popravilih ceste Gornji Suhadol-Brusnice. Prav tako pa so storili veliko uslugo nekaterim oddaljenim prebivalcem, ko so jim nesebično priskočili na pomoč pri kopanju vodovodnih jarkov. Pred nedavnim pa so uspešno izvedli mladinsko veselico, ki jim je prinesla nekaj denarja.
Tudi nje pesti pomanjkanje prostora, tako da imajo proslave kar po hišah. Glede tega pa so Suhadolčani precej iznajdljivi ljudje in si bodo postavili brunarico, ki bo najlepši dokaz njihove složnosti in tovarištva. Vredno posnemanja!
L K.
MLADI BRIGADIRJI V SUHI KRAJINI — V sklopu mladinske
delovne brigade „Ivan Regent*' dela v zadnji izmeni MDA „Suha krajina 76“ tudi skupina pionirjev s Prevol. Najmlajši brigadirji so prve dni čistili naselje, potem pa so jih na njihovo željo poslali tudi zasipavat vodovodne jarke. (Foto: S. DOKL)
Trebnje sem bil šele naslednji dan, v petek, tik preden sem moral službeno odpotovati v Ljubljano, obveščen, da ni preskrbljeno za odkup. Pridelovalci kumaric so bili že prej obveščeni za odkup kumaric in so čakali na odkupnih mestih. Odkupno mesto v Veliki Loki je v neposredni bližini zadružne trgovine in je trgovec lahko prevzel tudi kumarice. Res jih ni bilo veliko, toda reči je treba, da so na vseh drugih odkupnih mestih ostale, čeprav so lahko pokvarljivo blago in čeprav so bili kmetje zaradi neugodnih vremenskih razmer pri pridelovanju kumaric že tako in tako precej prizadeti
Tov. Gcrdena sem dal v postopek zaradi malomarno opravljenega dela in zavajanja kmetov, ne pa zato, ker se je udeležil seje delegacije. Izgovor, da je bilo odkupljenih samo 22 kilogramov kumaric se mi ne zdi primeren, saj velja načelo, da je treba odkupiti vsak kilogram pridelka.
Menim, da je potrebno uskladiti delo na delovnem mestu z delom v samoupravnih organih, vtis pa imam, da tov. Gerden tega ne želi. Doslej namreč nismo ne jaz ne moji sodelavci imeli problemov pri opravljanju funkcij, nasprotno, vsi odgovorni dejavniki v zadrugi so spodbujali tako delovanje, saj je v prid nas vseh- Inž. ALOJZ METELKO vodja kooperacije v KZ Trebnje
Pesem v vrsti
V vojašnici Milana Majcna v Novem mestu te dni vse poje. Kot da bi enote tekmovale, katera bo bolje zapela kakšno pesem koračnico. Sicer pa tudi tekmujejo, ali bolje rečeno, pripravljajo se za tekmovanje ..Mladost v pesmi, besedi in spretnosti". Še posebno je živo zadnji mesec dni, ko enote merijo moči. Vojaki pojejo pred kosilom in po njem, ko odhajajo k učenju, skratka:	izkoristijo sleherni tre-
nutek, da zapojejo. Da ne gre samo za preprosto tekmovanje, pričajo tudi besede vojaka Ace Mladenoviča iz Valjeva:
„Veste, kako lepo se počutim v vrsti, ko odmevajo zvoki pesmi. To ni samo zavoljo tekmovanja, mi smo vedno peli. Pelo se je med vojsko, po njej, pri vojakih, na delovnih akcijah. Jaz in moji prijatelji -tovariši tekmujemo v petju koračnic. Ne rečem, da smo najboljši, toda vsem nam je lepo, ko pojemo. To je dovolj, da nas potegne v krog in pesem,"
M. STJEPANOVIC
SUHOR: PRIJETEN IZLET
Zveza vojnih vojaških invalidov Suhor večkrat organizira za svoje člane izlete v razne kraje naše domovine. V letošnjem letu smo priredili dva izleta: 10. julija smo bili na Kozari in v Jesenovcu, 21. avgusta pa smo sc odpeljali v bližnje kraje na Ilrvatskem. Ustavili smo se v Jaški pri spomeniku 468 nasilno umrlim otrokom iz vasi pod Kozaro, ki so bili v ofenzivi zajeti in pripeljani v ustaški tabor v Jaški ter tam umrli.
Pot v Sošice smo nadaljevali preko Krašiča, kjer so se borile^ tudi slovenske brigade. Pri grobnici v Sošicah, v kateri počiva 380 borcev vseh narodnosti Jugoslavije, so nas sprejeli predstavniki tamkajšnjih organizacij ZZB in ZVVi. Po sprejemu so nas odpeljali v dvorano, kjer smo popoldne preživeli v lepem razpoloženju. Med razgovorom so tovariši iz Sošic izrazili željo po sodelovanju obeh organizacij. Veselo razpoloženi smo se prek Kostanjevice in Šentjerneja v večernih urah vrnili domov.
Vsi izletniki se zahvaljujemo podjetju ..Gorjanci" za udoben avtobus in dobrega šoferja. Vsem njihovim voznikom želimo srečno vožnjo.
MARIJA RADKOVIC
Bazen zgrajen zato, da je zaprt?
Milijonska investicija v grmski osnovni šoli neizkoriščena že eno leto
Še pod vtisi sijajnih plavalnih dosežkov na olimpijskih igrah v Montrealu smo se napotili na grmsko osnovno šolo in se tam z odgovornimi pogovorili o težavah, ki jih tarejo zavoljo grmskega bazena.
Ravnatelj grmske osnovne šole Miroslav Vute je razkril precej podrobnosti, ki so pripeljale do tega, da bazen ni odprt, vprašanje pa je tudi, če ga bodo odprli v jeseni Enoletni poslovalni stroški bazena veljajo okoli 300.000 dinaijev. Grmska osnovna šola pa lani ni dobila potrebnega denarja, zato so morali bazen zapreti. Izobraževalna skupnost tafna, da nima denarja. Denar je torej kriv, da so se podrk vse lepe misli o vsestranskem izobra-
ževanju našega šolarja. Tako tudi ni bil izpolnjen učni program, ki je imel predviden 20-urni tečaj za učcncc četrtih razredov. Spet se srečujemo z dejstvom, ko milijonske naložbe ne služijo svojemu namenu. Delovni ljudje so torej s samoprispevkom zgradili ta športni in rekreacijski objekt zato, da je sedaj zaprt.
Vemo, kako je z jugoslovanskimi dosežki na mednarodni plavalni sceni. Kje naj bi iskali vzroke, če ne-
ravno v takih primerih, kot je grmski bazen! Zategadelj je nujno treba povečati zanimanje mladih za plavalni šport. To je naloga učiteljev telesne vzgoje, prav tako pa tudi telesnokulturne skupnosti. Slednja bi slej ko prej morala ustanoviti tudi plavalni klub. Kaj pa denar? -bodo zagffdli prizadeti. Zanj je res težko, toda tisti, ki so odgovorni tudi za razvoj tega športa, si bodo pač morali znati pomagati. Treba je pritegniti delovne organizacije. Sindikalne organizacije morajo skrbeti za rekreativno dejavnost svojih članov. Katera je bolj koristna kakor plavanje? Moriti kavarna, gostilna?
I. KUUAJ
Mirenski moški pevski zbor nastopa največ v trebanjski občini, rad pa se odzove tudi vabilom od drugod.
Pojoča sedemnajsterica
Moški pevski zbor z Mirne zdaj že sedem let nepretrgoma dela — Pesem hoče biti še nadalje zvesta sopotnica
Člani pevskega zbora Svoboda z Mirne so sc začeli pripravljati na sezono 1976/77 pod vodstvom umetniškega vodje Staneta Pečka in predsednika zbora Nandeta Krnca.
Zbor deluje že dolgo časa, začel pa je s petjem na pobudo Zore Celar, ki je vodila do leta 1956 zbor pod imenom DPD Svoboda. Po njeni odselitvi je zbor nekaj časa mitovaL Ponovno je oživel leta 1963, ko je zdaj že pokojni Franci Ivanc zbral domačine in doseljence, ki so želeli nadaljevati s petjem ali pa so šele začenjali. Prve javne nastope je zbor imel pod vodstvom Vilka Videčnika in Zdenka Friškov-ca. Leta 1969 je vodstvo prevzel sedanji vodja Peček.
Pevci so doma z Mirne, iz Šentruperta in okoliških vasi. Čeprav so zaposleni, najdejo čas za vaje in številne nastope, kar najlepše dokazuje kronika njihovih nastopov; imeli so 43 nastopov na proslavah, prireditvah in pogrebnih svečanostih ter kar 19 samostojnih koncertov.
Zbor goji predvsem ljudsko in partizansko pesem, loteva pa se tudi zahtevnejših pesmi sodobnih avtorjev. Pevci redno vadijo v domu Svobode na Mirni za hladnejše dni jim je* Partizan ponudil primernejše prostore za vadbo.
Zadnji dve leti ZKPO Trebnje finančno podpira zbor, pred tem pa je bil odvisen od lastnih zaslužkov in pomoči KS Mirne, KPD Doba in tovarne Dane. Z manjšimi denarnimi
prispevki so zboru pomagali tudi KS Šentrupert, 1MV TOZD Mirna in drugi.
Načrti za bodočnost zbora obsegajo tudi pomladitev, saj zdaj nastopajo pevci, ki pojejo že nad 30 let. Zbor vabi v svoje vrste mladino. Člani pravijo, da ni bilo še nikomur žal, če se je vključil v njihove vrste.
DOLENJSKA GALERIJA PRIPRAVLJA
Program razstav v Dolenjski galeriji v Novem mestu obljublja bogato jesensko razstavno sezono. V mesecu septembru bodo v galeriji postavili razstavo grafik Andreja Jemca in za njo razstavo grafik in keramike Karla in Sonje Zelenko. Zanimiva za ogled bo tudi razstava likovnih del Borisa Kobeta „Po poteh Gubčeve brigade" ter razstava ..Socialna kritična umetnost", ki jo bodo v Novo mesto prenesli iz ljubljanskega Muzeja ljudske revolucije.
Arheološki oddelek Dolenjskega muzeja bo pripravil razstavo, na kateri bodo prikazali nove pridobitve muzeja. Na razstavi, posvečeni državnemu prazniku 29. novembra, bodo razstavili slikarska dela udeležencev letošnje Dolenjske slikarske kolonije.
Ob koncu leta bo na vrsti novost: v galeriji bodo postavili prodajno razstavo likovnih del. To bo prva taka razstava pri nas.
Čopič in dnevnik
Anton Plemelj — „rekor-der" trebanjskih taborov
„Od samega začetka sem si mnogo prizadeval, da bi se tabor utrdil in postal to, kar je danes: osrednje srečanje jugoslovanskih samorastnikov. Nekako ga imam za svojega, zato sem mu vseskozi zvest in tudi poslej se mu ne bom mogel odreči Samo, da me bodo še povabili..."
Tako je dejal Anton Plemelj, slikar iz Ljubljane lani in letos smo ga spet srečali v Trebnjem. Bil je eden od triintridesetih najavljenih in poleg afriškega gosta Momodoua Cessaya, slikarja iz Gambije, nedvomno ena osrednjih osebnosti na Taboru 76. Slikar z najdaljšim „trebanjskim“ stažem, udeleženec vseh devetih taborskih srečanj, mož z izkušnjami malone domačin, ki mu je v Trebnjem že vse znano in so mnogi iskali nasvetov prav pri njem.
„V Trebnje pridem vselej brez predsodkov, preprosto ga pojmujem kot idejo, ki jo je treba vedno znova zaužiti," pravi „Nikoli nimam izrecne zahteve ali načrta, ampak je moja dolžnost delati, kar tisti trenutek moraš." In tak je bil tudi letos njegov notranji umetniški klic.
Je Mavrica lepša kot Zarja?
Kdo je organizator kulturnega življenja v Hrušici? — Če bi bila imena res simbolična ...?
V podgotjanski vasi Hrušici so letos ustanovili kulturno skupino Mavrico. Ta skrbi za kulturno življenje na vasi, občasno pa pripravi tudi kakšen recital ali uprizori gledališko delo. Mladi kulturniki pa zaradi pomanjkanja prostora nastopajo kar po hišah in celo v cerkvi.
Pred leti je delovala v vasi kulturna skupina Zarja. Tudi ta je ob pra/nikih pripravljala proslave in recitale (s temi je gostovala domala po vseh okoliških vaseh), uprizorila pa je tudi I inžgarjevo delo Razvalina življenja. Povsod, kjer je nastopala, je bila prava kulturna poživitev.
Nevsiljivo
Svoj čas je marsikdo zmajeval z glavo, ko so po občinskih središčih in zunaj njih jele poganjati likovne galerije kol gobe po dežju. Brez izjem je šlo za pobude širšega ali ožjega kroga ljubiteljev umetnosti. Ena takih galerij je tudi Galerija na sevniškem gradu.
Sredi dokaj kilavega poletja in za kulturo pasjih dni, ko so se v mesto potrudili priti le mednarodni cirkus, kranjski vrtiljak in nazadnje še za nekaj dni mali avtodrom, je Galerija na gradu odprla duri svojih treh razstavnih prostorov zanimivi razstavi. Narodni muzej iz Ljubljane je gostoval s svojo skrbno zbrano dokumentarno, a vseeno umetniško dognano upodobitvijo prometa na Slovenskem. Celo v dopustniškem času bi si to razstavo le malokdo šel ogledat v stolno mesto. Pričakovali bi vsekakor večji obisk te razstave v Sevnici Udeležba na otvoritvijo bila res pičla. Ob popoldnevih, sobotah in nedeljah pa razstava le dobiva družinske obiske.
S skromnim denarjem ima galerija v načrtu še nekaj razstav. Posebno mesto naj bi imela v ..Tednu Komunista!1, ki je usmerjen in posveča letos pozornost delav.ski kulturi. Prav gotovo ni poslanstvo take „lokalne" galerije le nudenje prostora preredkim nastopom domačih likovnih amaterjev. Razveseljive so širše težnje, ki so že nekaj let očitne na sevniškem uradu.
A. ŽELEZNIK
Torej Mavrica in Zarja. Tudi Zarja je nastopala v cerkvi, ustanovil pa jo je mladinski aktiv. Zanimivo je, da je pripravljala proslave tudi ob cerkvenih praznikih. Kakšna je bila njihova vsebina, ni treba posebej poudarjati. Po zadnjem mladinskem kongresu se mladi v Hrušici niso preorganizirali v aktiv ZSM. Mavrica, kulturna skupina mladih, je torej nastala izven mladinske organizacije. Ali je njeno ime posledica tega ali morda zrcali kaj drugega? Zakaj pa je bil potreben krajši premor v kulturnem življenju istih mladincev, to je že vprašanje. Ce pa premišljujemo o barvah, bomo ugotovili, da je Zarja rdeča, mavrica pa tvori več barv. Morda je to zgolj naključje. Kaj, ko bi bilo za tem globlje, prefinjeno ozadje! Kdo ve?
I. KULJAJ
Anton Plemelj - zvest trebanjskemu tabom.
Čeprav se je tabor končal pred več kot mesecem in pol, spomin nanj živi - ne samo v delih, ki sojih galeriji zapustili udeleženci, ampak tudi v novih znanstvih in prijateljstvih, ki so jih slikarji in kiparji sklenili z gostitelji in organizatorji. Anton Plemelj je nova doživetja prav gotovo spet strnil na papirju, tako kot vselej, kadar je delal v Trebnjem z značko tabora na pršili. „Piše dnevnik," so dejali na predstavitvi letošnjih udeležencev tabora, „že vsa leta, odkar sodeluje na tej likovni manifestaciji."
Plemelj je poleg vsega tudi reden obiskovalec razstav, kijih prirejajo v Trebnjem. Le malokdaj je zadržan, da ne more priti. To zaskrbi tudi prireditelje: „Le kaj je s Plemljem? A ko se naslednjič spet' pojavi, so obrazi spet vedri. Tako vselej, dokler se stari znanci spet ne srečajo na taboru. Tako bo tudi poslej - .do naslednjega X. tabora, ki sc ga bo Plemelj prav gotovo udeležil. Že zavoljo novih doživetij in - zaradi dnevnika.
I. ZORAN
IM
S
SEVERNA KOLONIJA - Včeraj se je v Ravnah na Koroškem zaključila 7. slikarska kolonija, v kateri je pod pokroviteljstvom ravenske železarne ustvarjalo nova dela deset slovenskih slikarjev.
PESNIŠKA STRUGA - Letošnjih tradicionalnih mednarodnih ..Struških večerov poezije", ki jih prirejajo v makedonskem mestu Struga, se je udeležilo 60 pesnikov iz 30 dežel. V času te kulturne prireditve so pripravili več knjižnih razstav, filmske večere in simpozij z naslovom ,.Pesnik in prihodnost".
SREČANJE PLANINA 76 - Ves ta teden že trajajo številne kulturne prireditve prvega ..Srečanja Planina 76“ v Planini pri Rakeku. Med drugim so odprli razstavo del Viktorja Magyarja in Eranceta Puntarja, priredili literarni večer Branka Šoemna in organizirali srečanje likovnih ustvarjalcev, književnikov, arhitektov in fotografov.
NAJBOLJ PREVAJANA DELA - Po statističnih podatkih UNESCA je na prvem mestu po številu prevedenih del V. I. Lenin, čigar dela so lani izšla v 336 prevodih.
Slede mu: Agatha Christie, Karl Marx, Georges Simenon.
ESPERANTISTI - V Sarajevu se je končal mednarodni seminar esperantistov, ki je deloval pod nazivom „Jezik in rasizem". Udeležilo sc ga je več kot 60 tujih in domačih strokovnjakov.
VEDNO NAD POVPREČJEM -Po mnenju mnogih kritikov kvaliteta kulturnih prireditev letošnjih ..Dubrovniških poletnih iger" dokaj niha. Stalni gost vseh iger Slovenski oktet pa se je s svojim nastopom kot vedno izvrstno izkazaL
SEMINARISTI
Po veliki luži pljunkov in kopici cigaretnih ogorkov pred vhodom v Gostišča na novomeškem Glavnem trgu bi lahko sklepali, da imajo mladinci od časa do časa prav živahne seminarje na temo „Nova pota mladinske kulture“.
1»0TA IX STU?
•3*
Mislila je, da je volk...
Frančiška Godib je v nepri vtevnem stanju s sekiro mahnila po svojem priletnem očetu
Dežurni
poročajo
NEZNANEC V TUJEM FICKU - V noči na 16. avgust je bilo vlomljeno v fička Evgena Pungerči-ča iz Zagrebške 14, parkiranega pred blokom. Izginil je radio ,,Blau-punkt“, vreden 3.000 dinarjev.
Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bila prejšnji teden obravnava zoper 40-letno Frančiško Gotlib iz Sred. Grčevja, obtoženo uboja lastnega očeta.
Gotlibova je imela večkrat epileptične napade in v enem takih kritičnih stanj je 10. marca letos ostala doma s 13-letnim sinom in 79-letnim očetom, ki je živel v sosednji stavbi. Z očetom se je vselej dobro razumela. Zjutraj tega dne je šla ženska po drva v klet, naenkrat pa se ji je zazdelo, da sliši v očetovi hiši tuiti volkove. Zgrabila je sekiro, šla v hišo in udarila po tistem, kar je bilo na postelji, misleč, da je žival.
Sodni izvedenec je rekel, da je dejanje storila v stanju zamračeno-sti. Po tistem je šla Gotlibova v hišo in tiho sedela. Starega očeta je našel s preklano glavo 13-letni vnuk, in
ker je vedel za materino bolezen, je začel fantič skrivati nože. Stari oče je bil še živ in živel je še ob 14. uri, ko je prišel domov iz službe zet. S pomočjo sosedov so potem poškodovanega starčka takoj spravili na voz in ga odpeljali v bolnišnico, toda zaradi visokega snega je bil prevoz počasen in ranjenec je že na Lešnici izdihnil.
Na osnovi psihiatrovega mnenja je sodišče spoznalo, da je bila Gotlibova popolnoma neprištevna in zato tudi kazensko ni odgovorna ža storjeno dejanje. Izrekli pa so ji varnostni ukrep oddaje v Zavod za duševno bolne v Ljubljani.
Gotlibova se je že pred tem ambulantno zdravila, že dvakrat je skušala narediti samomor, zadnjič kmalu zatem, ko so jo priprli. Takrat so jo odpeljali v Ljubljano in tam se bo še naprej zdravila.
IZGINIL IZPRED CERKVE -14. avgusta pozno zvečer je Marjan Batol iz Dol. Straže pustil kolo z motorjem pri cerkvi v Prečni, od koder je vozilo izginilo. Kdo je kolo odpeljal, se še ne ve. Lastnik je oškodovan za 4.900 dinarjev.
KDO JE RABIL ŽAGO? - 14. avgusta je bila v dopoldanskih- urah iz nezaklenjene kleti Angele Ivanetič na Krupi ukradena motorna žaga znamke „Homelite“, vredna 7.000 dinarjev. Morda jo bo kdo zagledal pri kakšnem znancu ...
SAME NISO ODLETELE - V noči na 18. avgust je na Drski iz hleva Milana Gregoriča zmanjkalo 12 kokoši, tako da je lastnik oškodovan za 350 dinarjev.
DO IZTREZNITVE NA HLADNO - Semiški miličniki so 20. avgusta zvečer odpeljali iz Štricljeve gostilne 40-letnega Jakoba Rožiča iz Kašče, ker je vinjen vznemirjal ljudi in razgrajal v gostilni.
Se isti dan
IZSLEDEN
21. avgusta ob dveh ponoči je pri Kompolju prišlo do nesreče s pobegom. Stojan Božič iz Velenja je vozil z avtom proti Radečam, med potjo pa je naproti po sredi ceste pripeljal neznan avtomobilist in ga oplazil. Neznanec je odpeljal, vendar je za njim ostala sled:	barva
avtomobila. Še istega dne popoldne so pobeglega voznika izsledili. Bil je 25-letni Mihael Vrana iz Obrežja 72.
TUDI V STRANSKIH ULICAH GNEČA - Vrhovčeva ulica je že dolgo zatočišče avtomobilistov, toda za vse, ki bi radi pustili avto blizu Glavnega trga, le ni prostora. Večkrat se zgodi, da nagnetena vozila cesto zapro, kar je videti tudi na sliki. (Foto: R. Bačer)
V dveh dneh zakvartal zaslužek
Zaradi izrečene psovke je z nožem „preštihal" ljubico, da so ji v brežiški bolnišnici komaj rešiti življenje — Srboritež gre v zapor
Na eno leto in 6 mesecev strogega zapora je novomeško okrožno sodišče obsodilo 35-letnega Rustena Kočo, ki je pijan med prepirom v cerkljanski gostilni zabodel Cvetko Hudorovac.
Koca je že nekaj časa bival pri Romih na Coklovci pri Semiču, kjer je imel sicer zakonito ženo in pet otrok, zadnje čase pa je tam živel s Cvetko Hudorovac. Aprila lani je Koca s Cvetko in njunim 20 dm starim otrokom odpotoval k sorodnikom v Cerklje, kjer so nabirali zdravilna zelišča. Zaslužil je več kot 2.000 dinarjev, toda ves denar je v
dveh dneh v romskem naselju zakvartal. Kar naprej.so pili in kv artali.
Ko je 26. junija denarja zmanjkalo, so šli že vinjeni še v Cerklje pit. V tamkajšnji gostilni sta se s Cvetko sprla. On je hotel takoj domov na Coklovco, ona je hotela še ostati. Cvetka je ljubčka udarila po obrazu in mu preklela mater, spričo navad
m
pa je bila to zanj žalitev, ki jo lahko opere le kri. Tako je Cvetki vzel žepni nož in jo z njim trikrat zabodel. Zadnja rana v hrbet je bila smrtno nevarna in le hitri ter učinkoviti pomoči brežiških zdravnikov v bolnišnici se ima Cvetka zahvaliti za življenje.
Javni tožilec je Rustena Kočo obtožil za poskus uboja, sodišče pa je na podlagi dokazov spoznalo, da je šlo pri tem obračunu za hudo telesno poškodbo, in mu prisodilo le leto in 6 mesecev strogega zapora. Upoštevali so mnenje psihiatra, ki je izjavil, da je bil obtoženec takrat bistveno manj prišteven. Razen tega je Koca vse priznal in mu je bilo žal,
Cvetka pa mu je tudi odpusti-
kar
la . .. Možak ima vrh vsega kar 9 otrok, za katere vsaj občasno skrbi ■ in prispeva denar.
P1RŠENBREG:	PREHITRA
VOŽNJA - 18. avgusta dopoldne je Ivan Podobnik iz Tezna vozil z avtom proti Globokemu, v nepreglednem ovinku pa je naproti pripeljala jvtomobilistka Neža Cc-3er iz Globokega. Ker sta oba pripeljala prehitro, sta trčila, na srečo pa je bila le gmotna škoda, ki jo cenijo na 18.000 dinarjev.
pripeljal v križišče po prednostni cesti, tam pa je izsiljeval prednost z osebnim avtom Vinko Meršavič iz Mosteca. Prišlo je do čelnega trčenja, pri čemer sta bila hudo ranjena voznik Asel in njegova sopotnica Diana Lekar iz Šentlenarta. Oba sta v bolnišnici, gmotne škode pa je za 20.000 dinarjev.
BREŽICE: IZSILJEVAL V KRIŽIŠČU - 18. avgusta okrog poldneva je Maks Asel iz Stare vasi
STA BILI ISTI ZENSKI?
Minuli petek in soboto so bile v Novem mestu kar tri tatvine, pri katerih sumijo dve Romki. V petek zjutraj je bilo 68-letni
Julijani Sekula iz Kettejevega drevoreda ukradenih 500 din.
Denar je bil v denarnici, ta pa v sobi. Malce kasneje sta bili dve
Romki opaženi na Bregu, kjer je 78-letni Mariji Oklešen izginilo
200 din.
V soboto okrog 8.30 pa je bila ob denar Milka Rustja v Koštialovi ulici. Zmanjkalo ji je 1000 dinarjev iz torbice, ki je bila na hodniku stanovanja. Vsekakor je potrebna večja previdnost pred tatovi in bolje je imeti vhodna vrata vselej zaklenjena.
VRHOVCI:	OBSTALA NA
BOKU - 20. avgusta ponoči je Jožica Kuk iz Sevnice vozila z avtom po cesti Radeče - Sevnica. Dohitela je tovornjak in ga skušala prehiteti, med tem pa je naproti pripeljal drug avto. Kukova je zavrla, vendar jo je tako zaneslo, da je obstala z avtom v jarku. Škode je za 5.000 dinarjev.
ROŽNO: JE CESTO MERIL? -22. avgusta proti večeru je Ivan Glavač s Senovega vozil motor iz Ševnice proti Brestanici, zaradi prehitre vožnje pa je pri Rožnem na lepem zletel po cesti in si hudo poškodoval glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
KLENOVIK: TRČIL V TRAKTOR - Domačin Franc Kranjc je 14. avgusta popoldne vozil kolo z motorjem in v vasi zavil na desno k hiši, tam pa je stal traktor, ki ga je vozil Janez Povše iz Zagrada. Ker Kranjc ni mogel več ustaviti, je trčil v traktor in se laže poškodoval.
Avto v vlak
Smrtna nesreča pri Dolenjih Kamencah
20. avgusta malo pred 17. uro je 44-letna Ana Suša z Mestnih njiv v Novem mestu vozila fička po lokalni cesti od Muhaberja proti Dol. Kamcncam. Usodno je bilo,- ker je zapeljala na železniški prehod, označen z Andrejevim križem in znakom STOP, ne da bi upoštevala svarilo. Ko je bil avto na tirih, je iz Mirne peči pripeljal potniški vlak z Dieslovo lokomotivo. Sušcva je naglo zavrla, toda prepozno.
Lokomotiva je zadela v bočno stran fička, ki ga je odbilo, da je obstal kakih 26 metrov stran, prevrnjen v jarku. Voznica je ined trčenjem padla iz vozila in je bila na mestu mrtva. Njena sopotnica in hčerka 16-letna dijakinja Marinka, ki je sedela na prednjem sedežu, pa je bila ranjena in so jo prepeljali v bolnišnico.
Vse kaže, da je ta železniški prehod eden najbolj nevarnih, kajti na podoben način je tu našlo smrt že več ljudi.
Dvanajst zlatih za KPA
Na minulem republiškem prvenstvu v plavanju s plavutmi novomeški klub za podvodne aktivnosti najboljši
Vej kot šestdeset dni vestnih priprav v Dolenjskih Toplicah in štirinajstdnevni trening na morju je novomeškim članom „Kluba za podvodne aktivnosti14 na minulem republiškem prvenstvu v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju prinesel kar dvanajst zlatih odličij.
Novomeščani so sc v Ljubljani izkazali, saj so po dveh dneh •zanimivega tekmovanja osvojili pokal za najuspešnejšo ekipo. Rezul-
Še vedno
stari” Penko
Na pravkar minulem 26. republiškem šahovskem prvenstvu je barve Dolenjske zastopal edino novomeški šahovski mojstrski kandidat prof. Igor Penko. Ker se je nekdanji odlični rokometaš, atlet in odbojkar za nekaj časa umaknil iz šahovskega življenja, je le malokdo verjel, da lahko brez potrebnih turnirjev osvoji vidnejše mesto. Navzlic temu je za čmo-belimi polji v Ljubljani presenetil vrsto tekmecev. Začel je odlično, nemara pa so ga vožnje na turnir utrudile ravno toliko, da je v naslednjih srečanjih popustil in se odločil, da se bo v zadnjih štirih srečanjih, namesto da bi se vozil domov, v ljubljanskem hotelu pripravljal za ostale tekme.
Igre, ki jih je odigral kasneje, so dokazale, da je ,.potegnil" najboljšo potezo - iz štirih kol je dosegel dve zmagi, dvakrat remiziral, ter s šestimi točkami (prvi je zbral 1,5 točke več) osvojil deveto do petnajsto mesto.
„Ne trdim,“ je povedal najboljši novomeški šahist, „da z uvrstitvijo v konkurenci tridesetih igralcev nisem zadovoljen. Priznam, da sem pričakoval več, toda tudi z doseženim sem zadovoljen.. .
Vsekakor je Penko s svojo igro opozoril, da je še vedno tisti „stari“ igralec, ki se ne preda tako zlahka. Dokaz za to je tudi dejstvo, da je na minulem turnirju nastopilo kar 20 mojstrskih kandidatov in da je bil Dolenjec med vsemi najbolj borben. Bržkone je to najbolj razveseljivo za njegov matični klub, ki se mu v novi tekmovalni sezoni ne obetajo tako lepi časi kot v minulih sezonah.
„Upam, da odgovorni," je dodal Penko, „ne bodo pozabili na jubilej novomeškega šahovskega kluba. Letos slavi 30-let-nico obstoja in prav bi bilo, da bi .rojstni dan' počastili vsaj z enim močnim turnirjem."
J. PEZELJ
tati: 25 m na vdih - ženske: 1. Vitasovič, 0:12,2, 3. Vodičar (obe Novo mesto) 0:14,4; 50 m na vdih - moški: 2. Kušer 0:24,0, 4. Strniša 0:27,0; 100 m PP - ženske: 1. Novak 0:57,7, 4. Vodičar 1:10,9; 4 x 100 m l’P moški: 1. KPA Novo mesto 3:46,2; 100 m PP - moški: 1. Strniša 0:53,7, 3. Zupanc 0:54,2, 4.	Kušer	0:54,6,	6.	Markovič
0:55,8:	800 m:	3. Vitasovič
11:33,5; 1500 m PP - moški: 1. Vohar 18:03,5,	2. Markovič
19:03,5; 100 m IIP - ženske: 1. Novak 1:09,9; 200 m PP - moški: 1. Strniša 1:57,8, 3. Kušer 2:04,5, 8.	Zupanc	2:21,2;	200	m PP -
ženske: 1. Novak 2:17,0, 4. Vitasovič. 2:34,6; 400 m PP - moški: 1. Vohar 4:26,4, 3. Markovič 4:37,5; 400 m PP - ženske: 4. Vodičar 5:46,3; 100 m HP - moški: 2. Kušer 1:02,7; 400 m HP - ženske: 1. Novak 6:02,6; 800 m PP moški: 1.	Vohar	9:09,0,	4.	Markovič
10:00,3; 1500 m'ženske: 4. Vitasovič 23:34,0; 4 x 200 m PP - moški:
1. KPA Novo mesto 8:24,4. Rezultati: ekipno - moški: 1.
KPA Novo mesto 236 točk, ženske:
2. KPA Novo mesto 180; skupno: 1. KPA Novo mesto 374 točk.
GROSUPLJE - ELAN
3:5
V trening tekmi so se novomeški nogometaši pomerili z domačo enajsterico in v dokaj kvalitetnem srečanju dosegli kar pet zadetkov. Uspešni so bili:	Bradač (2) in
Brajkovič, Jerin ter Radcščak (po 1 zadetek).	M.	G.
,KRKA" ZMAGALA
Ob koncu priprav novomeške ženske rokometne vrste so domači rokometni delavci pripravili turnir, na katerem so nastopile ekipe iz Preddvora, Velenja, Kamnika in Novega mesta. Štrukljeve varovanke so brez težav premagale članice republiške lige in s tem potrdile, da so na novo sezono dobro pripravljene. Rezultati:	Krka - Velenje
24:10, Preddvor - Krka 21:16 in Krka - Kamnik 12:6.
SESTANEK ODBORA
Z novimi tekmovalnimi sistemi bo marsikaj spremenjeno tudi v Zasavju. Sevniška zasavska rokometna zveza bo organizirala članska tekmovanja, v enotni ligi pa bodo nastopile vse ekipe, ki so prej igrale v ljubljanski conski rokometni ligi. Sestanek odbora bo' v petek, 27. avgusta, ob 16. uri v Partizanovi sejni sobi	E.	R.
Okoli Grma sto kolesarjev
Na novomeški kolesarski kriterijski dirki odlični domači tekmovalci — Pri članih prvi Pleska
Novomeško kolesarsko društvo Novoteks je pod pokrovi-
SEVNICA- BRE2ICE 50:40
teljstvom tekstilne tovarne Novoteks in novomeške TKS minulo nedeljo pripravilo kolesarsko kriterijsko dirko „Okoli Grma", na kateri je nastopilo več kot sto tekmovalcev.
Člani druge zvezne rokometne lige iz Sevnice so minuli teden trenirali v Novem mestu in odigrali nekaj prijateljskih tekem. Za Sevni-čanc je tokrat nastopil tudi nekdanji Novoteksov košarkar Ivančič in dokazal, da bo tudi na rokometnem igrišču tako uspešen, kot je bil v igri pod obroči. Rezultat: 50:40.
Zadetke za Sevnico so dosegli: Koprivnik 6, Štojs 1, Ivančič 3, Novšak .2, Blatnik 1, Jazbec 2, Svažič 14, Barič 1, Gušek 13, Janžič 7, za Brežice pa Bršcc 4, Buzančič 4, Vervega 8, Zagode 8, Rožman 4, Blatnik 5, Zorc 2, Verstovšek 4, Zavadlav 1.
Vsekakor so bili najbolj zanimivi boji v konkurenci mlajših in starejših mladincev, kjer So se za najboljšo uvrstitev potegovali domači kolesarji. Pri članih - pomerilo se je 21 kolesarjev - so se za najboljše mesto borili trije kolesarji, najboljši pa je bil Plcško (Astra), za njim pa sta sc uvrstila Rogovca Frelih in Žanoškar.
BETI - OLIMPIJA 73:113 (36:56)
Rezultati - cicibani: 1. Skcrclj (Grosuplje), 2. Bele, 3. Zec (oba Novoteks); pionirji z navadnimi kolesi: 1. Staniša, 2. Štangelj, 3. Škedelj (vsi Novoteks); mlajši mladinci (27 tekmovalcev): 1. Vehar (Novoteks); ekipno: 2. Novoteks.
Starejši mladinci: 1. Zrimšek, 2. Mijajlovič (oba Novoteks); ekipno: 1. Novoteks.
m,
S, '4. I £ I £ I ^ ždi
milili I I I I I I I
STRAŽA - Domači šahovski klub je konec minulega tedna pripravil redni hitropotezni šahovski turnir. Udeležilo se ga je dvanajst igralcev. Z devetimi točkami je zmagal Dular, z njim pa so se uvrstili Medved (prav tako devet točk), Kregar (8), Virant, Aščič, Nose (vsi po 7) itd. Po štirih turnirjih vodi s 33,5 točke Medved. (S. K.)
TREBNJE - V počastitev občinskega praznika pripravljata mirenski Partizan in domača telesnokulturna skupnost 28. avgusta ob 15. uri množično trim kolesarjenje. Start in cilj bosta pred stavbo trebanjske občinske skupščine. Odrasli tekmo- i valci bodo morali prevoziti 20 kilometrov, mladina pa pet tisoč metrov manj. Vsi, ki se bodo trim akcije udeležili, bodo ob zaključku dobili spominsko priznanje in značko telesnokultume skupnosti. (P.
J.)
ŠMARJETA - Domači mladinski aktiv je minulo nedeljo pripravil nogometni turnir, na katerem so nastopile ekipe iz Brusnic, Jelš, Šmaijete in domačega mladinskega kluba. Po zanimivih in izenačenih bojih so prvo mesto in lep pokal osvojili nogometaši Jelš, ki so premagali vse nasprotnike. Najboljši strelec na turnirju je bil s šestimi zadetki Milan Mrak (Jelše). Rezultati: Jelše - MNK Smarjeta 3:0, Brusnice - Smarjeta 5:0, MNK Smarjeta - Brusnice 2:1, Smarjeta - Jelše 0:1, MNK Smarjeta — Smarjeta 6:1, Jelše - Brusnice 6:2. (M. G.)
LESKOVEC - Medtem ko članska rokometna vrsta že dlje časa trenira, so začeli vaditi tudi mladinci. V nedeljo so med seboj odigrali tekmo. Leskovec je po dobri igri premagal rokometaše Gmajne z 32:20:	Dobro sta branila oba
vratarja (Kulji in Todorovič), izkazali pa so se G. Petrič, J. Božič, Arh in Olovec. (L. S.)
LESKOVEC - Domači Partizan je že v začetku meseca zaprosil okoliške rokometne klube (Dobova, Krško, Cerklje) za sodelovanje pri treningih mladinskih ekip, vendar se vabilu ni odzvala niti ena, čeravno
so izbiro kraja in uro igranja tekem
“ ~, S.)
prepustili nasprotniku. (L. !
BREŽICE - Domača članska ekipa rokometnega kluba v novi sezoni ne bo nastopila z novimi imeni Nastopili bodo Jurkas, Raj-ner, Rožman, Dolenc, Skočaj, Bršec, Buzančič, Vervega, Zagode, Ribnikar, Knific, Blatnik, Ban, Rožman, Verstovšek in Zavadlav. (V. P.)
Zaostalo pokalno tekmo med domačo Beti in ljubljansko Olimpijo si je ogledalo več kot 400 gledalcev. Navzlic temu da domači igTalci še niso začeli trenirati, so se dokaj uspešno upirali veliko močnejšemu nasprotniku, o tem priča tudi rezultat. Pri Beti je največ zadetkov
RK Brežice:
uspesne priprave
Ženska in moška ekipa RK Partizan Brežice naj bi v novi sezoni uspešneje zastopala barve svojega kluba v republiški ligi. Taka je odločitev upravnega odbora in strokovne komisije. Priprav za prvenstvene spopade sp se zato lotili takoj po končani sezoni
Enotedenskemu treningu doma so dodali 7 dni priprav v Poreču, doma pa sedaj vadijo vsak dan. Trenerja Stauber in Rovan sta zaenkrat zadovoljna. Okrepili so telesno pripravljenost, igro pa obogatili z novimi elementi sodobnega rokometa. Igralci so razen tega uredili okolico igrišča, upravni odbor pa obljublja novo asfaltno prevleko in kabine za rezervne igralce in zapisnikarja.
Brežičani so prvi del priprav sklenili s prijateljskimi tekmami v Poreču, v Novem mestu pa so 3-krat po 30 minut igrali s Sevnico. Dokaj dobro so igrali tudi na nedavnem turnirju, do začetka sezone pa se bodo pomerili še s prvoligaši iz Celja, s Slovanom ter nekaterimi ekipami iz sosednje Hrvaške.
V. P.
dosegel Ž. Vergot (17), pri gostili pa ..............251.
Nuhanovič (25)
TURNIR ZA BETI
V počastitev praznika črnomaljske krajevne skupnosti je domači košarkarski klub pripravil turnir, na
katerem so bili doseženi naslednji rezultati: Beti - Duga Resa 79:31,
Partizan Črnomelj - Semič 56:44 in Beti - Partizan 70:33.
Brez težav so zmagali slovenski ligaši, saj so bili njihovi visoki igralci prehudi nasprotniki za drugi dve ekipi
J. P.
PRIPRAVLJENI NA NOVE BOJE - Brežiški rokometaši so že več let med najbolj uspešnimi ekipami v republiški ligi, čeravno jim v zadnjem času ni šl:> najbolje. Na novo sezono so se dobro pripravljali, za ekipo pa bodo nastopili vsi, ki so igrali že lani. Na sliki: brežiška rokometna vrsta s trenerjema. (Foto: Vlado Podgoršek)
Potresi: nevarnost od včeraj, danes in jutri
V	enciklopediji Jugoslovanskega leksikografskega zavoda piše, da zabeležijo v Zemljini skoiji okoli 100.000 potresov na leto. Če posežemo samo nekaj dni, tednov in mesecev nazaj, se takoj srečamo s potresi. Zemlja se je tresla na Dolenjskem in v Beli krajini, zabeležili so potres v severovzhodni Italiji in na Tolminskem, kitajska tiskovna agencija Hsinhua je poročala o potresu v okolici Pekinga, kije imel katastrofalne posledice. Pred dnevi so se tresli Filipini. Potresi in vse, kar je povezano z njimi, so torej bolj pogost pojav, kot je videti na prvi pogled. Zato smo obiskali inž. Vlada Ribariča, direktorja Astronomsko-geofizikal-nega observatorija na Golovcu, moža, ki so mu potresi vsakdanji kruh in konjiček hkrati.
„Potresi so aktualni,“ pravi Ribarič, „kadar so, sicer pa jih ljudje dokaj neradi omenjajo. To velja zlasti za obdobja, ko potresov ni, kljub temu pa je treba graditi protipotresno. Pri denarju smo seveda vsi občutljivi, čeprav gre za lastno varnost. Začel bom s potresom v severovzhodni ^ Italiji in na Tolminskem, ki je bil, gledano s stališča znanosti, izredno presenečenje. V tem delu Evrope namreč nihče ni pričakoval tako močnega potresa. <
SO ITALIJANSKI IN DOLENJSKI POTRESI V SORODSTVU?
Tvegano bi bilo trditi, da je tako imenovani italijanski potres v zvezi z nedavnimi potresi na Dolenjskem in v Deli krajini. Na Dolenjskem in v Beli krajini lahko namreč spremljamo potresno aktivnost po zgodovinskih zapiskih nekaj stoletij nazaj, vsekakor pa je zanimivo, da smo- po seriji italijanskih potresov zabeležili nekaj potresnih sunkov tudi na povsem ločenih in nesorodnih geoloških območjih: na Dolenjskem in v Beli krajini. Že devet dni po glavnem italijanskem potresu smo zaznali Hg potres pete stopnje po Mercallijevi ^ lestvici v bližini Višnje gore. Konec maja smo zabeležili lokalni ljubljanski potres, 24. junija potres četrte stopnje po Mercalliju v Polhograjskih Dolomitih, nato pa je sledila serija potresov ob prelomnicah, ki obdajajo Krško— Brežiško polje. Najmočnejši, ki je dosegel ponekod celo šesto stopnjo po Mercalliju, je bil 13. julija. Po skoraj enomesečnem zatišju so se 10. avgusta spet zamajala tla. Potres pete stopnje po Mercalliju je bilo čutiti na Dolenjskem, v Beli krajini in na Hrvaškem.
Kljub časovnemu sovpadu pa je videti, da imajo tudi ti potresi nekaj lastnih posebnosti in da si med seboi niso sorodni. Prvi potres (12. junija) naj bi imel žarišče ob jugozahodnem obrobju Gorjancev. Bil je zelo plitek, občutili so ga na območju kroga s polmerom 10 do 15 kilometrov. Potres dan kasneje, ki je povzročil pri naselju Paha nekaj poškodb na hišah, pa gre verjetno pripisati sistemu K geoloških prelomnic ob severozahodnem obrobju Krškega polja, prelomnic, ki potekajo v smeri, pravokotni na dinarsko.
Mesec dni kasneje najdemo potresno žarišče že onstran Gorjancev, potresni učinki v Beli krajini in dolini Kolpe so bili namreč močnejši od tistih, ki jih je zaznalo prebivalstvo Dolenjske.
JEDRSKA ELEKTRARNA VZDR2IVSAK SUNEK
..Najmočnejše*4 potresno območje y na Dolenjskem so Brežice z okolico. Leta 1917 je bil tam potres, ki je povzročil resne poškodbe. Pri Brežicah je po izračunih strokovnjakov mogoče pričakovati potres devete stopnje po Mercalliju. Bile so hudobne govorice, da jedrska elektrarna pri Krškem takega potresa ne bi vzdržala.
L
180" 160*	140°	.	I2tr
Na zgornjem zemljevidu so s črnimi točkami ali površinami označena območja, ki jih najbolj pogosto stresajo potresi.
Resnica je ravno obratna, za protipotresno zaščito atomske centrale so porabili celo več denarja, kot je bilo potrebno. Lahko rečem, da je elektrarna skorajda absolutno protipotresno zavarovana.
Drugo potresno območje na Dolenjskem, kjer lahko pričakujemo potres do sedme stopnje po Merca Uiju, teče od Trške gore prek Šmarjeških Toplic in Škocjana do Bučke. Potresni območji osme stopnje po Mercalliju sta tudi dolina Krke jugozahodno od Novega mesta ter dolina Temenice od Trebnjega v smeri Šmartno-Litija.
iA
Inž. Vlado Ribarič, predstojnik Astro-nomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu.
Znanost o potresih je mednarodna. Na Golovec redno prihaja tudi kitajski bilten o potresih.
Potres osme do devete stopnje po omenjeni lestvici lahko pričakujemo v Čr.iomlju in Metliki, dolina Mirne do Sevnice je ocenjena na šesto do sedmo stopnjo po Mercalliju, medtem ko sta kočevsko in ribniško območje glede potresov zelo stabilni. Tam namreč lahko pričakujemo potres največ šeste stopnje po Mercalliju.
OSEBNA IZKAZNICA DOLENJSKIH POTRESOV
^načilno za Dolenjsko in Belo kranjino je tudi, da se potresi pojavljajo v posameznih obdobjih, v nekaterih pa jih ni; dolenjska posebnost je, da se potresna žarišča selijo z enega na drugo območje, ki geološko navidez niso povezana. To pomeni, da kljub stopinjam na Luni še ne vemo vsega, kar se dogaja v Zemljini notranjosti.
Najbolj značilna oblika potresov je tako imenovani tektonski potres. Manjši bloki gmot v Zemljini skoiji se počasi premikajo, podobno kot ledene plošče na reki. Ponekod; tam, kjer so ti premiki bolj intenzivni in kjer je razlika med močjo in smetjo premikov,• pride v globinah (na Dolenjskem od 5 do 15 kilometrov) do močnih, trenutnih sprememb leg skalnatih gmot. Trenutne spremembe povzroče
lome skalnatih mas in s tem tresenje tudi na površini Zemlje. Del teh vibracij ima takšen sestav, da je slišen tudi za uho — bobnenje.
Ko končujem tisto plat te potresne zgodbe, ki se tiče Dolenjske, je vsekakor treba poudariti, da na Dolenjskem in v Beli krajini lahko pričakujemo močnejše potrese. Ta trditev pa seveda nima namena povzročiti preplah, opozaija le, da je treba poslopja graditi po predpisih, skratka: varno proti potresu. Preventiva je najboljše sredstvo zoper solze in v prah zdrobljene milijone dinar-jev.“
KITAJSKI PRIMER
Inž. Vlado Ribarič se je ljubeznivo odzval tudi na vprašanja o nedavnem potresu na Kitajskem, ki je še vedno zavit v znanstveni, politični in (glede na posledice) tudi gospodarski mrak.
„Nedavni katastrofalni potres v širši okolici Pekinga so zabeležile tudi naprave astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu," je rekel inž. Vlado Ribarič. „Kitajska je daleč, zato se ljudje čudijo, da smo potres zabeležili tudi v Ljubljani. Ob tem je treba povedati, da naše naprave lahko zaznajo tudi potres, ki je tisočkrat šibkejši od kitajskega. Bolje rečeno: potres v okolici Pekinga je bil tako močan - dosegel je stopnjo 8,2 po Richterju — da bi ga v Ljubljani zaznalo celo preprosto nihalo iz vrvice in uteži. Čeprav novinarska peresa zelo cenim, pa moram ob tej priložnosti povedati, da so nekateri naši in tuji časniki pretiravali, ko so zapisali, da je bil nedavni kitajski potres drugi najmočnejši v zadnjih stoletjih. Močneje naj bi se po novinarskem pisanju zatresla tla samo leta 1755 v Lizboni, kar pa ni res. Lizbonski potres, ki je do tal porušil mesto, je bil res močnejši od kitajskega, ni pa bil edini močnejši. Samo na Aljaski je bilo od leta 1899 do 1907 kar 10 potresov stopnje 7,8 do 8,6 po Richterju, pred dobrimi desetimi leti pa so na Aljaski zabeležili potrese do stopnje 8,6, leta 1905 pa se je močneje od okolice Pekinga tresla Himalaja. To je samo nekaj primerov.
10.000 SEIZMOLOGOV
Sicer pa lahko rečemo, da so na kitajsko zgodovino že od nekdaj zelo vplivale naravne nesreče. V mislih imam predvsem potrese, poplave in peščene viharje. Zato nikakor ni čudno, da posveča sodobna Kitajska izredno pozornost prav seizmologiji. Sodijo, da premore po številu prebivalcev največja dežela na svetu kar
10.000	izšolanih seizmologov, naj-
manj desetkrat toliko pa je še dokaj dobro podkovanih potresnih opazovalcev. Čeprav Kitajska ne beži od mednarodnega sodelovanja na seizmološkem področju, pa je moč trditi, da jemlje „preostali svet“ kitajske trditve o možnostih napovedi potresov s precejšnjo skepso.
Znanstveniki, tu prednjačijo predvsem Japonci, Američani, Sovjeti in Nemci, poznajo okoli 15 bolj ah manj zanesljivih metod napovedi potresov. Kitajci so letos napovedali potres v pokrajini Junan.
Do potresa je na omenjenem območju, ki ni gosto naseljeno, res prišlo, in prav zaradi tega so seizmologi preostalega sveta z zanimanjem sledili opozorilu kitajskih kolegov, ki so ob pekinškem potresu prek oblasti ..ukazali" prebivalstvu, naj ostane na ulicah, ker bo v 24 urah še en potres. Minil je dan, potresa ni bilo, minilo je 48 ur - spet (na srečo) ničesar. Nasprotno, narava se je pošalila: število kasnejših manjših potresnih sunkov je bilo celo bolj pičlo, kot bi pričakovali na podlagi podatkov, ki jih rfudi statistika.
POTRES V SLUŽBI POLITIKE?
Vse to govori, da je človeštvo še precej daleč od zanesljivih metod napovedovanja potresov. Kitajska napoved potresa pa je svojevrstna znanstvena blamaža. Potem ko se napoved ni uresničila, je dobil potres po mnenju zaradi kitajske zaprtosti dokaj neobveščenih tujih opazovalcev celo gospodarsko-politični značaj. Vprašanje je namreč, kako in za koliko bo morala Kitajska zaradi katastrofalnih posledic potresa spremeniti načrt petletnega gospodarskega razvoja, katerega podrobnosti sicer niso znane. Miran Šuštarje v tej zvezi v Delu zapisal, da je vsekakor zanimivo, da so na Kitajskem kljub potresni katastrofi in „stanju pripravljenosti", ki so ga razglasili v Pekingu spričo nevarnosti novih potresnih sunkov, obnovili gonjo proti bivšemu premieru Teng Hsiao-pingu. Tengu namreč pripisujejo napake gospodarskega značaja. Potres je samo še posredni kamen več, ki lahko zleti na ovco, ki je ali pa so jo določili za grešno.
Kar se tiče napovedovanja potresov, pa se lahko vsak Kitajec sprašuje naslednje: zakaj seizmologi, ki so letos z velikim rompom in pompom celemu svetu napovedali potres v pokrajini Junan, niso „naročili“ tudi katastrofalnega tresenja tal v širši okolici Pekinga? Pokrajina Junan je slabo obljudena, Peking in okolica pa štejeta nekaj deset milijonov ljudi. Opreznost je seveda vedno upravičena, vprašanje
Seizmografi beležijo potrese na kos papirja, ki se imenuje seizmogram. Močneje zadrhti zemlja, večja je krivulja, ki jo nariše pisalo.
pa je, če je bil piknik, „ki se ga je udeLžilo sedem milijonov liudi“ potreben.
Zaradi neuresničene napovedi novega potresa je namreč moralo nekaj milijonov Kitajcev začasno živeti pod šotori.
»NISEM NAPOVEDAL DRUGEGA BANJALUŠKEGA POTRESA"
Kitajski ..milijonski piknik" samo govori, kako tvegana je še napoved potresov. Napoved mora odgovoriti na tri vprašanja: kje in kdaj bo potres in kako močan bo. Do slednjega je še dokaj dolga pot. Med približno petnajstimi metodami napovedovanja potresov je ta trenutek najbolj popularna tista, ki se opira na določanje razmerja med hitrostjo longitudinalnih in transverzalnih potresnih valov. Za izračunavanje tega razmerja pa so potrebni tako imenovani predpotresi. Če teh ni ali pa če je mreža seizmološkth postaj preredka, ta način napovedi zlahka odpove. Vsekakor pa so rezultati te metode-vzorčna opazovalnica je ob jezeru Blue Mountain v državi New York - dokaj spodbudni.
Ob potresu v Banjaluki ste novinarji zapisali, da je inž. Vlado Ribarič napovedal drugi banjaluški potresni sunek. Resnici na ljubo moram znova poudariti, da ga nisem napovedal, omenil sem samo, da obstoji na podlagi dolgoletne potresne statistike možnost naknadnih sunkov. Nisem napovedal potresa, uresničila se je samo statistična veijetnost.
Kaj nam torej preostane? Ne dvomim, da bomo nekoč podobno kot vreme napovedovali tudi potrese. Do tega nekoč pa je še dolga in trnova pot. Kolegom vremenarjem je veliko lažje. Če recimo napovedo, da bo v Sloveniji jutri prevladovala nizka oblačnost z dežjem, zaradi tega nihče ne bo izgubil glave. Veliko težje je občasno trditi, da bo jugozahodno Slovenijo zajel val potresov. šeste stopnje po Mercalliju. Si lahko zamislite preplah, gospodarsko škodo in osta tale posledice v primeru, če bi se ..zmotili" samo za dve stopnji po Mercalliju navzdol, ali pa se sploh zmotili? Ljudje dan ali dva na ulicah pod šotori, proizvodnja ustavljena, elektrika izključena, potem pa le komaj zaznavno tresenje tal. Ali pa ničesar!
NAJBOLJŠA NAPOVED JE PREVENTIVA
Prav zaradi teh in še drugih razlogov je zaenkrat najboljša oblika ^napovedovanja" potresov preventiva. Se enkrat poudarjam, da je treba graditi protipotresno varno. Naj nam ne bo žal odšteti za to ali ono poslopje milijon ali dva več, statistično je namreč za Dinarsko gorstvo ugotovljeno, da je lahko na tem območju vsakih 55 let potres 6.5 stopnje po Richterjevi lestvici. S tem pa seveda ni rečeno, da se seizmologi ukvarjamo samo s statistiko. Ze nekajkrat smo dali (na podlagi opazovanj) tako imenovani „tihi alarm". Pristojne smo obvestili, da je na tem in tem slovenskem območju precejšnja veijetnost potresov. Pristojne službe so dobile ukaz o stanju pripravljenosti. Pri nas pa se vsekakor tudi brez našega ..potresnega opozorila" ne bi moglo zgoditi to, čemur smo bili nedavno priče v Italiji, kjer je ob potresu skoraj do zadnjih skrajnosti prišla na dan neorganiziranost reševanja. S stališča znanosti je morebiti zanimiv tudi podatek, da je ljubljanska seizmološka postaja posredovala Italijanom o ..njihovem" potresu več podatkov kot vsa Italija skupaj. Kolikor je v naših močeh, smo torej na preži. Zanimivo je tudi, da seizmologi z redkimi izjemami ne poznamo političnih meja. Podatki o potresih se izmenjujejo, pred leti smo imeli na Golovcu v gosteh celo kitajske seizmologe, o čemer pričajo kitajske pismenke v knjigi obiskov.
Kar pa se nedavnih dolenjskih potresov tiče, lahko povem, da se je ob najmočnejšem sunku, ki je dosegel šesto stopnjo po Mercalliju, sprostilo približno toliko energije, kot jo daje elektrarna srednje moči v desetih mesecih obratovanja. Zamislite si samo, kolikokrat po tisoč elektrarn bi moralo ..delati" za okoli 100.000 potresov, kijih zabeležimo vsako leto. Med znanstveniki velja trditev, da je bilo 19. stoletje po potresih bogatejše kot naše, dvajseto stoletje. Dvajsetega stoletja še ni konec. Ne vemo, čemu vsemu bomo priče na potresnem področju, vsekakor pa je treba poudariti, da so potresi bili nevarnost včeraj, so danes in bodo jutri."
MARJAN BAUER
iNPMi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
m
h
DOLGOZOBA POŠAST — Fotografijo, ki jo kot prvo objavljamo v naši novi rubriki TISTI HIP, je posnel Janko Lubej iz Cerkelj. Ne vemo sicer, ali je najašč fotografiral lajajočega psa z malo daljšo ekspozicijo, a dobil je kar zanimiv posnetek. Morda je največ vredno prav to, da posnetka ni imel za izgubljenega, ampak je v njem videl eno od manj običajnih možnosti fotografije. Fotografijo objavljamo tudi z željo, da spodbudi fotografe amaterje k sodelovanju v naši rubriki.
Še vedno velja vabilo: SODELUJTE Z NAMI! Na naslov našega uredništva pošljite nenavadne fotografije ali fotografije zanimivih življenjskih situacij, dogodkov, naključij ipd. Vsak teden bomo izbrali po eno fotografijo in jo objavili. Fotografije, ki ne pridejo v prvi krog za objavo, niso izločene iz nadaljnje konkurence, ampak bodo ves čas enakovredno konkurirale z na novo poslanimi.
DolenfsM listf PHHl 20 ICtl
n
J
Živila razdeliti res potrebnim
ZA TRETJE ČETRTLETJE bo okrajni odbor RK prejel: 9 ton mleka v prahu, 4 tone sira, 14 ton bele moke, 7 ton koruzne moke, poldrugo tono riža, suhega fižola in drugo, skupno 37 ton živil. To pomoč v živilih pošilja našemu RK mednarodni Rdeči križ in druge dobrodelne organizacije. Na okrajnem odboru RK je izvoljen poseben koordinacijski odbor za delitev živil. Deljena bodo po načelih Rdečega križa, to je socialno najbolj ogroženim osebam v okraju preko občinskih in krajevnih odborov RK. Potrebno je, da pri tem sodelujejo z odbori RK vse množične organizacije, da bi živila dobili res najbolj potrebni.
TO SE DOGODI v Novem mestu. V pekariji delajo noč in dan, da napečejo dovolj kruha za vse mesto in še za okolico, vendar se dogodi, da v večernih urah ostaneš brez kruha. To pa ne po krivdi pekov, pač pa prodajalcev, odnosno prodajaln.
KLJUB VSEM LETOŠNJIM vremenskim neprilikam so maline in ostali gozdni sadeži v gozdovih kočevskega Roga dobro obrodili. Maline so priklicale mnogo nabiralcev, ki jih še te dni nabirajo. Če je nabiralec priden, lahko zasluži tudi več kot 1000 dinarjev na dan.
MOKRONOŠKO GASILSTVO je v razsulu. Če se vprašamo po vzrokih, ki so pripeljali nekdaj tako sloveče mokronoške gasilce s skoraj osemdesetletno tradicijo v to stanje, ni prav nič zgrešeno, če rečemo, da so temu krivi neslavni sinovi slavnih
očetov-	(Iz	DOLENJSKEGA	LISTA
23. avgusta 1956)
V SLOGU POKLICA - Sodnik v mestu Mevvportu je kaznoval mestnega matičarja, ker je poročil neki mladi par. Sama po sebi je bila poroka povsem zakonita, a bila je na malce nenavadnem mestu in v še bolj nenavadnih oblekah. Striptizeta se je poročila s svojim dragim v nočnem lokalu, kjer dela. Mladi par seje povrhu tega poročil še gol. Edina olajševalna okoliščina za matičarja je bila ta, daje bil on sam oblečen.
MATERE KOT LE KAJ -
Japonka Masa Hirajama je pred mesecem rodila svojega 16. otroka in tako postala prva mati Japonske. Seveda pa je še daleč za Rusinjo, o kateri piše znamenita Guinnessova knjiga, da je rodila 69 otrok. Ali pa za Brazilko, ki je imela 38 otrok.
ŠOLANJE — Šolanje v ZDA ni brezplačno, zato si študentje omislijo različne posle, da dobe potrebni denar. Vendar so študentje univerze v San Joseu pretiravali. Uprava univerze je v preiskavi ugotovila, da je skupina bodočih akademikov snemala pornografske filme in jih z velikim dobičkom prodajala. Igralci filma so bili študentje in študentke.
UGAŠAJOČA ZVEZDA
Bolj ko sijaj filmske zvezde Elizabethe Taylor ugaša, več si ženska dovoli. Na nedavnem poletu v Teheran je zagnala vrišč in krik zaradi ročne torbe, v kateri naj bi bile vse njene dragotine. Policija je preplašena takoj poiskala torbo. Ko so jo odprli, v njej niso našli diamantov in rubinov, ampak polne steklenice viskija.
MOČ NAVADE - Avstralski državljan Charles Thomas Blayne je moral kar trikrat zaporedoma pred sodnika, ki ga je obsodil na krepko globo zaradi vožnje v vinjenem stanju. Mož se je razjezil in prodal avtomobil ter si raje kupil kolo. Pred kratkim pa je spet stal pred sodnikom: tokrat je moral plačati globo za vožnjo s kolesom pod vplivom alkohola. Prijatelji pričakujejo, da bo odslej hodil peš.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novicrf.
Voda je silno imenitne važnosti
(Skrb za) zdravo pitno vodo v Novem mestu in okolici je silno imenitne važnosti, in pomanjkanje dobre pitne vode je zakrivilo, da je razvitek mesta v marsičem zaostal in bo tudi še v prihodnje, ako se bo v kratkem času temu v okom ne pride. Da pa se to ni že prej zgodilo, se nikakor ne sme občinskemu zastopu očitati; krivda je le v tem, ker so tukaj nenavadno neugodne razmere v naravi, in je nemogoče rešiti stvar brez neprimerno velikih stroškov in temeljitega strokovnjaškega razmotrivanja. Pred nekako 40 leti sije mesto s tem pomagalo, daje dalo napraviti pri mestnem mlinu pri jezu pumpo, ki žene vodo na glavni trg v vodnjak; ali kakova je ta voda, toliko ima nesnage, da bi se morala za pijačo in kuho sploh prepovedati.
(Ljudje so) obljubili, da se bodo na shodili dostojno obnašali ter da bodo več darovali za cerkev. Dve leti so bili zvesti svoji obljubi. Drugače pa je bilo letos. Ugodno vreme
0
0
0
0
I
*
*
0
0
0
0
0
0
0
0
0,
0
0
0
0
0
0
0
0
je privabilo veliko ljudij. Vsi so bili veseli in zadovoljni, dokler ni nekaj surovih rogoviležev iz Vrhpolja in Cerovega loga napravilo sramoto naši fari. Ob treh popoldne so se začeli prepirati in pretepati. Mlada kri in istrijansko vino se dasta težko pomiriti. Vojska se je začela -dežniki so bili orožje.
(Na O g e r s k e m) napravili so viharji in nevihte velikansko škodo. Sploh sc poroča iz različnih krajev Evrope o velikih vremenskih nezgodah.
(Košnji) je bilo ob začetku vreme zelo neugodno, proti koncu pa nekoliko mileje. Spravilo sc je vse srečno pod streho, čeravno jc „žehta“ ves čas nagajala. Senena letina se je tukaj le bolj srednje obnesla; otave pa kažejo kaj lepo.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1896)
Nevarnost: zajčja ostnica!
Nosečnice, izogibajte se pomirjevalnih sredstev
Ameriški znanstveniki so pred kratkim s svojimi ugotovitvami znova dodobra razburkali svetovno javnost. Gre za posledice jemanja raznih pomirjevalnih sredstev, kot so librij, valij in meprobamat, katerih delovanje škodljivo vpliva na nosečnice, saj je po trditvah ameriških znanstvenikov velika možnost, da bo ženska, ki jih jemlje, rodila otroka z zajčjo ustnico.
Strokovnjaki Ameriškega zavoda za prehrambne in farmacevtske proizvode so da mora biti na   od navedenih pomirjevalnih sredstev zapisano, da je njihova uporaba izredno škodljiva za vse nosečnice do tretjega meseca nosečnosti. Seveda ni šlo brez zapletov. Vedeti moramo, da dva od teh proizvodov, valij in librij, izdeluje švicarska firma Hoffman-La Roche, kije odločno zanikala škodljivost svojih izdelkov. Kdo ima torej prav?
Jugoslovanski znanstveniki so mnenja, da je ameriška ustanova, kije raziskovala delovanje pomirjevalnih sredstev na ženski organizem v času nosečnosti, dovolj prepričljiva, verjetno tudi za Svetovno zdravstveno organizacijo. In če bo tako, bomo tudi pri nas morali na tem področju hitro ukrepati, saj naše zdravstvo v vsem spoštuje odloke in navodila Svetovne zdravstvene organizacije. Vemo, da je pri nas še vedno v „modi“ izdajanje zdravil brez zdravni" cepta in da bo novi zakon o zdravstvu moral krepko poseči tudi na to področje. In še ena novost, ki naj bi jo novi zakon: prene-„ s propagiranjem pomirjevalnih sredstev in podobnih zdravil, sai lahko vzroke preti-navedenih sredstev.
Masters preizkuša „phonitype“ v javni telefonski govorilnici.
Telefon za gluhoneme
Ameriški zobozdravnik James Masters se že dlje časa ukvaija z izboljšavami javnih komunikacijskih sredstev z namenom, da jih priredi za uporabo tudi tistim, ki jih zaradi nekaterih telesnih pomanjkljivosti ne morejo uporabljati. Njegov najnovejši izum je naprava za telefonske pogovore med gluhonemimi.
S pomočjo prijatelja inženirja za elektroniko, ki je prav tako gluhonem kot James Masters, je izdelal „gluhonemi telefon11. Naprava deluje kot majhen teleprinter. Uporabnik najprej da signal, ki je seveda svetloben, potem pa odtipka sporočilo, ki ga prejemnik na svojem aparatu odčita. Enako stori tudi poklicani. Pogovor je malce zamudnejši in daljši kot običajni telefonski klepet, vendar pa je izumitelj z njim zelo ustregel mnogim. V ZDA so vgradili v stanovanja že okoli 800 takih naprav. Prednost „phonitypa“, kot napravo v Ameriki imenujejo, je ta, da ga je mogoče priključiti na redno telefonsko mrežo.
Masters pa pripravlja že nove izboljšave. Želi izdelati predvsem napravo, ki bi jo lahko uporabljali za medsebojno sporazumevanje na daljavo tudi slepi gluhonemi. Bližje rešitvi je njegova naprava, ki se jo da brez težav priključiti na vsak telefon v javnih telefonskih govorilnicah.
n
i
Naš turizem
Pri nas se vsako leto vrtimo okoli turizma kot mačka okrog vrele kaše. Kadar se hvalimo, koliko smo napredovali s turizmom, omenjamo le, koliko postelj je postavljenih, kako dobre in mehke so te postelje, kot bi turisti samo spali in ne bi vedeli početi nič drugega. Obnašamo se kot mladi, golobradi fantje, ki si, pijani od zaljubljenosti, jemljem za ženo le tako dekle, ki je dobro v postelji, vse ostalo jim pa ni mar. Toda kmalu pride do iztreznitve, do prepirov in končno do tega, da pota vodijo narazen.
S kakšno žensko je najlaže shajati v zakonu? S tako, ki bo dobra gospodinja in skrbna mati, da bo razumela moža in mu pomagala v težavah, a šele na koncu pride na vrsto tisto delo, za katero pra\’ijo, da se ne kadi. Kaj ni tako tudi s popotnikom ali turistov,?
Hodil po zemlji sem naši, videl na cezlah obilo tujcev, vendar se mi je zdelo, da jih je manj, kot jih je bilo včasih. Hotel sem videti morje, naše morje, in si v njem namočiti od dolge hoje razbolene in ožuljene noge.
Toda kamorkoli sem se namenil, so postavili „šran-ge" kot nagajivi vaški fantje ob ohceti, kadar hočejo dobiti bogat tolar. „Deset novcev nate in deset za kobilico,“ so zahtevali eni in drugi. Saj sem vendar hotel le do našega morja. Mar je treba plačevati za morje, za zrak in sonce?
„ln kaj dobim za teh dvajset novcev? “ sem spraševal.
„1, kaj? Morje boš videl, če se kopaš ali ne," se je nekdo zarežal.
Vidite, tako smo dobili spet cestnine, mostnine in mitnice, kot so jih v srednjem veku postavljali graščaki
Kaj bi bilo, če bi se tako obnašali naši kmetic? Namesto da bi kmetovali, bi pred travniki, potoki in gozdovi postavili ,,šrange" in pobirali novce za lep razgled, za čist zrak in za nabiranje jurčkov. „Gozd je naš! Jurčke, borovnice in druge sadeže imamo vsi pravico nabirati,“ bi se vsi jezili.
Res je. Tudi morje je naše, pa se ne jezimo.
MARTIN KRPAN
Šredisfe eksplozije
bil videti prekop, omočjo atomske
vrsta
obuvala
odkopno delo
gr.
tržnica
plovi lo
izrastek na glavi
babica
petelin
tur
^elikaš
poulenc
žtm
novak
franc
rastlin
stvo
država v zda
ruskin
john
germ.
orel
pogača
morski
sesalec
zaimek
boginja
roavrict
pleme
večanje
Miki Muster Janez Trnove
ZA OČETOM
orodje
pevka
tadio
mirne
tantan
Takole naj bi izkopan s pomočjo bombe.
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem projektom, so prepričani, da bi 70 kilometrov dolgi kanal prinesel številne ugodnosti. Premikanje vode po kanalu bi lahko uporabili za pridobivanje električnega toka. Računajo, da bi hidrocentrala na prekopu dala petkrat več električnega toka, kot jo daje sedaj asuanski jez na Nilu. Umetno jezero pa bi vplivalo tudi na podnebje. Zaradi izhlapevanja bi okoliški kraji dobili več padavin, s tem pa bi se sčasoma zboljšala sestava tal, kar bi v bližnji prihodnosti omogočilo poljedelstvo.
Edini problem je zaenkrat, ali bodo Egipčanom dovolilj^ uporabiti atomsko bombo. Do sedaj je bombo praktično uporabila le Sovjetska zveza pri izkopavanju dela kanala med Volgo in Pekoro. Ekologi nimajo nobenih pravih izkušenj, kakšno radioaktivno onesnaženje prinašajo takšni posegi.
64	„
Bojan in Zoran sta sklenila, da poslej ne bosta zapustila potoka, ki jima je lahko nudil vsaj vodo in ribe. Ko sta nakopala še precejšnjo zalogo divjega krompirja, sta s Kunijem in lamo odšla dalje navzdol ob potoku. Spotoma sta izsledila tudi grmičke divje paprike in si nabrala njenih plodov za priboljšek in začimbo. Pokrajina se je spreminjala v gozd in potok je naraščal v reko.
65
Dan na to sta dečka zagledala na skali ob reki prvega leguana. Dotlej sta ga poznala samo iz knjig, zato sc nista malo začudila, ko sta ugotovila, da je kakor majhen krokodil in čudovito modro, zeleno in rdeče pisan. Vedela sta pa tudi, da Indijanci leguane že od nekdaj jedo. Njegovo meso cenijo bolj kakor katero koli drugo. Ali ne bi nemara tudi njima izvrstno teknil?
GRADITELJI!
OBVESTILO
LJUBLJANSKE OPEKARNE
TOVARNA KERAMIČNIH PLOŠČIC V RAČJEM SELU PRI TREBNJEM,
OBVEŠČA BRALCE DOLENJSKEGA LISTA, POTROŠNIKE GRADBENEGA MATERIALA, DA SMO S 26. 7. 1976 ZAČELI PRODAJATI KVALITETNE NEGLAZIRANE KERAMIČNE PLOŠČICE IZ POSKUSNE PROIZVODNJE ZA OBLAGANJE TAL IN FASAD. KERAMIČNE PLOŠČICE IZDELUJEMO V TOVARNI KERAMIČNIH PLOŠČIC V RAČJEM SELU PRI TREBNJEM.
PRODAJNA MESTA: LJUBLJANSKE OPEKARNE, LJUBLJANA. CESTA NA VRHOVCE 2, INDUSTRIJSKA PRODAJALNA IN RAČJE SELO PRI TREBNJEM.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ "vaSmOKSODELOVANJU"1
SPLOSNO GRADBENO PODJETJE ;.P!GniiR"
NOVO MESTO
Delovna skupnost skužnih služb želi zaposliti večje število EKONOMSKIH TEHNIKOV, in sicer za delo v:
1. računovodstvu in
2. finančni službi.
POGOJI ZA SPREJEM: Končana ekonomska srednja šola -sprejemamo tudi pripravnike. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SGP ,,PIONIR" N. m.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela in življenjepisom zbira kadrovski oddelek 15 dni po objavi oglasa.
Resoplavutarice so pripravile prvovrstno znanstveno presenečenje - 2e 85 ulovljenih živih fosilov - Prihodnje leto iskanje žive ribe
V razvitem svetu na severu Evrope in Amerike so ujeli 85 resoplavutaric, vse v znanstveniki z vso pazljivostjo očiščevali in proučevali okolici Komorskih otokov, evolucijski pomen fosilnih ostankov pradavne ribe resoplavutarice, ki so jih našli v devonskih zemeljskih plasteh Škotske,
Norveške in Kanade. Ves ta čas pa so domačini Komorskih otokov v Indijskem oceanu ob vzhodni obali Afrike na svoje trnke lovili nenavadne ribe, katerih meso so sušili in jedli. V obeh primerih je šlo za isto vrsto ribe, le da so bili eni primerki okamenjeni vzorci v prirodoslovnih muzejih, drugi pa živ ulov za lačna usta.
Ko so se znanstveniki seznanili s tem presenetljivim dejstvom, je bil to dogodek prve vrste v svetovni znanosti Prvi primerek ulovljene resoplavutarice je zagledala v nekem ribiškem čolnu med drugimi velikimi ribami in morskimi psi kustodinja eastlondoškega lokalnega prirodoslovnega muzeja Margaret Latimer. Ker navidez umazane ogromne ribe sama ni mogla prepoznati in klasificirati, je poslala natančne risbe J. B. Šmitu, južnoafriškemu ihtiologu.
To sc je dogodilo leta 1938. Takrat je Smit izjavil: „Manj bi me presenetil dinozaver na ulici" Ugotovil je namreč, da gre za izredno najdbo in da kovinsko siva, več deset kilogramov težka riba predstavlja pravo znanstveno senzacijo. Takratna znanost jc imela ribe te vrste za že zdavnaj izumrle. Silakant, kot ribi tudi pravijo, jc izginil pred 70 milijoni leti V evoluciji velja za potomca tistih ribjih prednikov, ki so jih občasne suše prisilile, da so sc plazili od luže do luže v iskanju za življenje neobhodne vode ter tako razvili zametke štirih nog in pripravili osnove za razvoj kopnih živali
14 LET ISKANJA
J. B. Smit je postal zagrizen iskalec živega fosila. Takoj je organiziral raziskovalno ekspedicijo. Izbral si je Mozambiški kanaL Dal je natisniti lepake, s katerimi je pozival ribiče, naj za nagrado ulove nenavadno ribo, ki jo imenujejo „kombesah“ ali ,.mame". Vendar ni bilo z ulovom nič. Točneje povedano, Smit sam ribe ni ujel, ribiči, katerim je na trnek zapela tako iskana riba, pa niso vedeli, da ima razen hranilne še kakšno drugo vrednost
Šele leta 1952 je znanost dobila v roke drugi primerek resolavutari-ce. Neki ribič s Komorskih otokov jo je ujel na trnek, spuščen v globino 200 metrov. Ulovljeni „potnik iz prazgodovine” je bil enak prvemu.
5000 DOLARJEV ZA RIBO
Naslednja leta so prinesla več uspeha, hkrati pa dovolj dokazov, da resoplavutarica kar uspešno nadaljuje svojo dragoceno vrsto. Do sedaj so ribiči in raziskovalci
Kako da se te ribe nahajajo samo ob teh otokih, ne more nihče pojasniti. Domnevajo, da bo vzrok ta, ker ribiči s Komorskih otokov edini od vseh love s trnki na velikih globinah. Nekateri biologi pa menijo, da so se resoplavutarice ohranile v vodah Mozambiškega kanala, ker lahko le v njih dobe potrebno hrano.
Vse ulovljene primerke „živih fosilov'1, razen prvih dveh, so pobrali francoski strokovnjaki, ker so bili do leta 1975 Komorski otoki francoska kolonija. Odkar so otoki svobodni, lahko v njihovih vodah love tudi drugi znanstveniki Seveda pa je treba za odškodnino plačati 5000 dolarjev za vsako ulovljeno resoplavutari-co.
MLADICI V TREBUHU
Resoplavutarica je anatomsko že povsem obdelana, še vedno pa biologom ni uspelo preočiti žive ribe. Tudi odprava Johna McCoc-kerja ni ujela žive ribe. Imeli so pripravljeno celo letalo z akvarijem, da bi ribo živo prepeljali v San Francisco. Dobili pa so dva primerka že crknjenih rib.
Lani je iz ZDA prišla nova vest, ki je dodala kanček svetlobe v skrivnostno življenje prastare ribe. 70-kilogramsko resoplavutarico, ki so jo hranili kot muzejski eksponat naravoslovnega muzeja v New Yorku nedotaknjeno celih 13 let, so secirali Prej se ribe niso upali lotiti z nožem, ker je bila edini primerek na vsej zahodni polobli Lani pa so se strokovnjaki zaradi te odločitve hudo pokesali. Ugotovili so, da so ves čas imeli na policah brejo resoplavutarico. Čeprav tako pozno, jim je uspelo iz ostankov petih okostij mladičev odkriti, da resoplavutarice kote žive mladiče.
Za naslednje obdobje 1977-1978 se pripravlja nova odprava. Morda bo ta prinesla nova odkritja in spoznanja o teh nenavadnih ribah.
panje kanala med Sredozem-
Leguan je negibno čepel na skali in gotovo ni slutil, kaj dečka nameravata. Bojan je naročil Zoranu, naj zadrži psa in se pričel s samokresom v roki previdno bližati velikemu kuščarju. Ko se mu je zazdelo, da je dovolj blizu, je legel na trebuh in pričel meriti s samokresom leguanu naravnost v veliko roženinasto glavo.
tona
reka v j sz
dalm.
mesto
xxi zen žival
zavetje
it. reka
žensko
oblačilo
naziv
berite
legend.
avtom.
dirkač
zemelj-
smola
[ Rešitev prejšnje križanke
O uporabi atomske bombe v koristne namene je bilo že večkrat slišati, posebno v zvezi s kopanjem velikih prekopov.
Kljub temu pa je vest, da s<^ Egipt resno pripravlja na izko-
— KAKO SI UPAŠ RECI. DA NI VREDNO ŽIVETI! SAJ AVTO SPLOH ŠE NI ODPLAČAN IN HIŠA TUDI NE!
skim morjem in Katarsko depresijo s pomočjo atomske bombe, presenetila. Za sam projekt je Egipt dobil mednarodno finančno pomoč (samo ZR Nemčija je vlojdla .10 milijonov mark), nirria pa še dovoljenja pri delu uporabiti najbolj učinkovit in najcenejši način graditve prekopa - atomsko bombo.
Če bo kdaj kanal mecl Sredozemskim morjem in tarsko depresijo izkopan, bomo na svetu dobili največje umetno jezero. Katarska depresija je prostrana nižava, ki je nekaj deset metrov niže od morske gladine. Sedaj je tam sam pesek in puščava ter je ta kos sveta povsem neizkoriščen.
Takole je bilo taborišče Gurs, v katerem je za bodečo žico prestal več dolgih tednov tudi Novomeščan Miha Počrvina.
Spominjam se, da sva se z nekim Poljakom vtihotapila v skladišče krompirja in odprla vodo, ki je hitro zalila to skladišče. Drugič spet sva neopaženo zlezla na streho in jo razkrila, Preden so to opazili, je dež že uničil cement v vrečah, kije bil pod to streho. Ni minil dan, dav taborišču ne bi bilo alarma zaradi nove sabotaže. Menili smo, da tako po svojih močeh pomagamo v skupnem boju proti skupnemu sovražniku.
Francozi, s katerimi smo delali in se z njimi tudi družili, si niso veliko upali. Njihova glavna dejavnost je bila širjenje novic o napredovanju zaveznikov. Da bi se lotili dejanj, za kakršna smo poskrbeli drugi, jim še na misel ni prišlo. Govorili so, da se bodo Nemci nad njihovo domovino in njihovimi ljudmi znesli še bolj, če bodo tukaj zavohali, da so neposlušni in celo škodljivi. Zato so predvsem samo čakali in se izgubljali v praznem besedičenju.
POBEG SE POSREČI
Ko so zavezniške anglo-ameriške čete vdrle prek ■	Normandije v Francijo, so nas hoteli Nemci poslati v
j	notranjost svoje dežele, čim dlje od fronte. Izrabil sem
zmedo in pobegnil. Bilo je ponoči, ko so nas vkrcavali na tovorni vlak. Ali je tisti transport sploh odpeljal, kam se je j	odpravil in kje se je ustavil, kakšno usodo so doživeli
transportiranci - o tem nisem nikoli nič slišal. Žal mi je bilo j	nekaterih tovarišev, v katerih sem imel tudi resnične
prijatelje. Prijatelje, ki so bili pripravljeni z menoj deliti veselje in žalost, srečo in nesrečo. Nekoč smo se dogovorili, |	da bomo tudi umrli skupaj, če bi tako naneslo.
Po uspešnem pobegu, ko sem ugotovil, da me nihče več ne zasleduje, sem se nenadoma zavedel, da sem zašel. Potikal [	sem se po neznanih krajih, največkrat je šla moja pot skozi
zaselke in mimo gradov. Upal sem, da bom dobil tam kaj za pod zob in da se bom laže izmuznil, če bi me kdo hotel E	prijaviti. Cest sem se izogibal, na piano sem se prikazal le
toliko, da sem preveril smer. Namenjen sem bil v Francijo, ki : je v dolgih letih moje odsotnosti zdoma postala nekakšna moja druga domovina. Tam sem poznal veliko ljudi, tam sem imel prijatelje. Francija mi je postala domača tudi zato,ker sem obvladal francoski jezik in poznal običaje ljudi.
Koliko krompirja in po čem?
Sporazum še pred zaostritvijo
Pomanjkljivi samoupravni akti so največkrat leglo nesoglasij in nepravilnosti
V petnajstmesečnem obdobju se je sodišče združenega dela v Brežicah izkazalo za ustanovo, ki je ne bi mogli več pogrešati. Uvedli so tudi novo obliko dela: pravne nasvete po večjih kolektivih.
Sodišče je doslej izdalo približno 50 odločb o zadevah, ki jih je v tem času obravnavalo, veliko več pa je pokazalo preventivnega dela. Ko pride v kakem kolektivu do spora med delavcem in podjetjem, se navadno obrnejo po nasvet k predsedniku sodišča. Tako se velikokrat zgodi, da niti ne pride do nezakonitih odločb ali tako daleč, da bi moral delovni človek iskati pravico na sodišču.
Sodišče posluje za občine Brežice, Krško in Sevnica. Doslej je bilo pred sodiščem nekaj
NOVO V BREŽICAH
VSI BI RADI VOZILI - Letos je bilo že 9 rednih tečajev za voznike motornih vozil in 2 izredna tečaja med počitnicami, pa je še vedno toliko interesentov, da jih vpisujejo za 2 do 3 mesec? vnaprej. Do konca leta bo AMD organiziralo še najmanj
4	tečaje za bodoče šoferje, če pa bo mogoče dobiti več inštruktorjev, bo tečajev še več.
»CEMENTA NI“ - piše na lepaku v nekaterih trgovinah, da ni potrebno kupcem kar naprej odgovarjati. Graditelji pa kljub temu sprašujejo in se gredo detektive, kdaj bo prišla pošiljka, da bodo takoj zraven. Trgovci pravijo, da cement kar naprej naročajo, večkrat ga tudi dobe, vendar je v hipu razprodan.
SOLARJI KUPUJEJO - V papirnici Državne založbe imajo že ves avgust velik promet. Eno pošiljko šolskih potrebščin so že prodali, druga gre te dni med kupce. Zmanjkalo še ni ničesar, dobro pa so založeni tudi z raznovrstnimi šolskimi torbami
klasičnih delovnih sporov glede dopustov, regresov, nadomestil, premestitev na druga delovna mesta in podobnih stvari, medtem ko ni bilo primera, da bi bili kje delavci grobo prikrajšani pri svojih pravicah. Taki „težji“
ZANJE NI POČITKA
Prejšnji teden se je v Brežicah sestal izvršilni odbor Turistične zveze. Kljub počitniškemu času morajo turistični delavci opraviti svoje dolžnosti, tako so na seji sprejeli pravila ter statut zveze, precej pa so razpravljali tudi o organizaciji turistične dejavnosti v zvezi z ustanovitvijo Posavske turistične zveze.
primeri so bili sporazumno rešeni še pred obravnavo.
Največkrat pride do težav, ker organizacije združenega dela nimajo še vseh samoupravnih aktov ali so ti pomanjkljivi, ponekod niso med seboj uskla-deni. Doslej tudi še nikjer ni prišlo do spora med organizacijo združenega dela in TOZD.
Do razmeroma majhnega števila zaostritev sporov je prišlo največ zaradi tega, ker skušajo na sodišču uvesti novo obliko dela:	sodnik večkrat obišče
delovne organizacije, posebno tiste, kjer se delavci pritožujejo, in na kraju samem s predsedniki delavskih svetov, ^organizacij, samoupravnih organov in vodilnimi ljudmi razrešujejo problematiko. Dobijo tako rekoč pravne nasvete v hiši, kar je dobrodošlo zlasti zato, ker je večina delovnih organizacij revna s strokovnimi kadri, posebno pravniškimi.
Razpis oktobrskih nagrad občine Brežice
Na podlagi 13. člena statuta sklada za podeljevanje oktobrskih
nagrad občine BREŽICE
razpisuje
UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA PODELJEVANJE OKTOBRSKIH
NAGRAD OBČINE BREŽICE
OKTOBRSKE NAGRADE ZA LETO 1976
1. Oktobrska nagrada občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenih, ekonomskih, političnih, prosvetnih, tehničnih, kulturnih in drugih področjih ustvarjalnosti in za dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2. Kandidate za oktobrske nagrade lahko predlagajo UO sklada, delovne in druge organizacije ter občani.
3. Obrazložene predloge je treba poslati do vključno 1. oktobra 1976 občinski skupščini Brežice — upravnemu odboru sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad.
4. Oktobrske nagrade bodo podeljene na svečani seji občinske skupščine Brežice 28. oktobra 1976.
UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA PODELJEVANJE OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE
Ob nedeljah na udarniško
Vaščani Laz pri Mokricah sami popravljajo cesto
Laz je hribovska vasica, oddaljena 5 kilometrov od znanega turističnega kraja Mokrice. Ker je cesta slaba in tako rekoč neprevozna, so jo vaščani začeli popravljati sami, s prostovoljnim delom. Največ je na cesti ljudi ob nedeljah, kajti med
KRŠKE NOVICE
ZNOVA OBISK - Že med zadnjim obiskom „Vlaka bratstva in prijateljstva" so se predstavniki občine Bajina Bašta iz SR Srbije in krške občine domenili za tesnejše stike. Tako danes v Krškem pričakujejo posebno delegacijo zasebnih kmetijskih proizvajalcev, ki ji bodo domačini seveda obisk vrnili.
MANJ STISKE - Obeti za nova stanovanja so v krški občini to leto res dobri. SGP Pionir-TOZD Krško je že dokončal tri bloke (dva za jedrsko elekttarno in enega za „Djura Salaja“), hkrati pa pričenjajo graditi 42-stanovanjski stolpič za različne naročnike. Če k temu prištejemo še 24 garsonjer v poslopju, za katro bodo prve lopate zasadili prav kmalu, potem si lahko slej ko prej obetamo kar 158 družbenih stanovanj.
ŽE OSNUTEK - Posebna komisija, ki jo je imenoval občinski komite ZK, je minuli teden izdelala osnutek programa za ,.Teden Komunista", ki bo z naslovom ,.Človek, delo, kultura" potekal med 18. in 24. oktobrom. Obsežni program so razdelili na šest osnovnih skupin, zajema pa tako kliHUfne prireditve kot razprave o kulturni politiki v občini
ZNOVA VABILO - Krški mešani pevski zbor ..Viktor Parma" bo priprave na sezono 1976-77 uradno pričel 2. septembra ob 19. uri v prostorih posebne šole. To bo prva vaja po poletnem premoru. Nanjo vabijo v čim večjem številu tudi novince.
tednom jih zahtevajo polja in travniki.
Starejšim občanom so se pridružili tudi mladi, ki bi radi ostali doma, pa doslej niso mogli brez zaslužka v mestu. Če ni ceste, tudi vsakodnevna pot do delovnega mesta ni mogoča.
Ljudje pričakujejo tudi družbeno pomoč in menjjo, da so do nje upravičeni. Osamljene se čutijo že zdaj in če jim tudi v takih akcijah nihče ne bo pomagal, bo dobra volja za prihodnje podobne primere usahnila. Vaščani Laz se zavedajo, da ni dovolj tarnati o slabih cestah, ampak so z
zgledom pokazali, da so pripravljeni sami poprijeti.
SLAVICA MIKULANC
NA CESTI: S skupnimi močmi si bomo utrli pot v svet
Živina, vino in zdravilstvo
Martin Mlakar z Gore nad Leskovcem pri Krškem je eden tistih trdnih gospodarjev, ki so od mladih nog vajeni ranega vstajanja in poznega leganja k počitku. Na zdajšnji domačiji kmetuje že 40 let, če odšštejemo štiri leta izgnanstva med vojno.
,,Dvakrat smo spali v novi hiši, preden so nas odgnali Nemci Potem smo se potikali po taboriščih po vsej Nemčiji Ko so prišli 1945 Rusi, smo šli z njimi celo na Poljsko in šele 15.-julija 1945 smo prišli domov. Vse je bilo prazno, toda hiša je še stala. Kar je bilo opreme, je izginilo, kot so Kočevarii. Začeti smo morali znova, pri hiši pa so bili Štirje otroci"
Nad zdajšnjimi razmerami se gospodar Mlakar ne pritožuje. „Več delaš, več imaš. Meni je dobro, ker sem garanja vajen. V glavnem se ukvarjam z živinorejo in vinogradništvom."
Mlakarjevo kapljico poznajo daleč naokrog, njen sloves seže tja do Ljubljane. Glede količine je pa vse odvisno od vremena. Kot je povedal Martin Mlakar, je bila rekordna letina v letu 1935,
ko so na isti površini pridelali nad 90 hektov vina.
Še eno posebnost velja omeniti: po materi se je Mlakar naučil domačega zdravilstva. Spozna se na razne zdravilne rože in na vprašanje, kaj bi po njegovem morali imeti v vsaki nisi kot najbolj učinkovito in potrebno sredstvo, je odgovoril: „Vinsko slivovko, v kateri so namočeni orehi, kar je dobro za vsakovrstna zavijanja po Uebuhu, medtem ko je namočena herme-lika dobra za uživanje in za mazanje."
V trebanjski občini o ceni krompirja šele po izkopu — Kolinska po 2,50 dinarja za
kilogram?
Predzadnjo sredo seje v Murski Soboti sestala poslovna skupnost za krompir, ki si, kot kaže, še ni povsem na jasnem, kakšna naj bi bila krompirjeva letina letos, predvsem pa cena pridelka. Slednje je tudi preveč kočljivo le ocenjevati, še pomembnejše pa je usklajevanje z jugoslovanskimi razmerami, saj gre v državi vendar za enotno tržišče. Kako naj bi bilo s tem, naj bi tudi postalo jasnejše že v tem tednu.
Lanska zmešnjava na tržišču s krompirjem je bila huda preizkušnja za novo poslovno skupnost za krompir. Prenekateri kmet v njej žal ni videl zaveznika, čeprav si skupnost za to pošteno prizadeva.
Letošnja previdnost pri določanju izhodiščne cene je zato nadvse upravičena. Napačna odločitev namreč, kot kaže lanska izkušnja, lahko naredi na trgu več škode kot muhasta letina. Tako je pri lanskem »pomanjkanju" krompirja na trgu prenekateri kmet spomladi imel težave, kam z njim, v čakanju na „terno“.
NAMIRNI BODO GRADILI NOVO POŠTO
Sedanja mirenska pošta posluje v zelo neustreznih prostorih, ki so pretesni, poleg tega pa še vlažni Prav zato bodo, kot smo zvedeli na KS Mirna in PTT Novo mesto, zgradili novo. Načrte že delajo, gradbena dela pa se bodo predvidoma pričela v začetku leta 1977. Kje bo nova pošta stala, še ni dokončno določeno. Z novo pošto pa bi želeli Mirenčani dobiti tudi nov delovni čas, tako da bi bila pošta dostopna tudi v popoldanskem času.
Ne gre podcenjevati vesti iz sosednjih republilf o ne le do nedavna tako razveseljivih vesteh o žitni letini temveč tudi krompirjevi letini Inž. Kotar iz mirenske Tovarne za predelavo krompirja govori o 2 do 2,30 din za kilogram, kot jih ’ omenjajo na jugu. V torek naj bi v Kolinski v Ljubljani padla odločitev, s kakšno odkupno ceno naj bi začeli Inž. Kotar nam je povsem neuradno povedal svoje mnenje o tem in meni, da bi bila sprejemljiva cena okrog 2,50 din za kilogram. Vrsta kmetov je že ogreta da seže v dlan za to ceno. Misliti je treba namreč tudi na drugo plat: previsoka cena je lahko zanka ne le za tovarno, temveč čez čas posredno tudi za kmeta. Previsoka odkupna cena namreč lahko vrtoglavo dvigne cene pireju, da bi le-ta stal, če bi plačali za krompir pretirano ceno, več kot kilogram teletine. Res, da teletine ni, vendar za takšno ceno nihče ne bo maral tudi takšnega pireja, tovarna pa bi se v takem primeru znašla dokončno na tleh, česar prav gotovo ne želi noben
BLOK V REDU
Splošno gradbeno podjetje Grosuplje je že v petek, 13. avgusta, obvestilo trebanjsko občinsko upravo, da so odpravljene vse pomanjkljivosti, ugotovljene ob tehničnem pregledu stanovanjskega bloka na Mirni, razen hidrantne omarice. Le-te niso mogli vgraditi ker je bojda na tržišču ni So jo pa že naročili pri podjetju, zato računajo, da jo bodo dobili v desetih dneh. Grosupeljčani so vseeno zaprosili za poprejšnje uporabno dovoljenje.
DOBRNICANI OB LOPATE
Mladi v trebanjski občini so konec minulega tedna le dočaka-
li	v tem letu svoj trenutek: z delovno brigado so se mladi delavci, vajenci in dijaki spravili na dobrniški vodovod. Predsednik občinske mladinske organizacije Tomaž Plazar pa seje dan pred akcijo znašel pred skoraj nerazrešljivo težavo: bil je skupaj z Dobrničani ob lopate in krampe! Z začudenjem je moral namreč ugotoviti, da je bila baraka, v kateri je bilo shranjeno orodje, kupljeno z denarjem od samoprispevka, prazna. Po za lopate in krampe vnetih delavcih poizvedujejo pri grosupeljskem Komunainem podjetju.
pošten kmet s tržnimi presežki krompirja. Cena 2,50 za kilogram pa je navsezadnje tudi za okrog 15 odst. več kot lani. Marsikaj se je sicer resnično podražilo, vendar v celoti vzeto ne za toliko. Kakšna cena bo obveljala, bo jasno prej ali slej.
ALFRED ŽELEZNIK
PRAPOR
GD Jesenice pri Šentrupertu bo v nedeljo, 29. avgusta, ob 14. uri razvilo društveni prapor. Pokroviteljica slavja bo krajevna skupnost Šentrupert To je lep uspeh podeželskega društva, ki je lani nabavilo avtomobil, letos prapor, čeprav šteje le 24 članov.
B. D.
Iz kraja v kraj
KAJ VLEČE? — ..Galerija" filmskih plakatov v avli trebanjskega kina je več ali manj srhljiva kot v podobnih mestnih kinih: bolj kot manj pretirane obline, pištole in drugi strahovi. Nič čudnega spričo tega tudi ni odziv med občinstvom. Predzadnjo sredo so zaradi tega zabeležili tudi svojevrsten rekordni obisk za to poletje: sto gledalcev. Vrteli so (po dodatni opazki na plakatu) ..fantastični" italijanski film ..Ubijalec prihaja iz groba .
stadion Čaka le še
ASFALT IN TRAVICO - Nova igrišča pri trebanjski šoli - za kar je tudi že zadnji čas, nova šola, dobiva že brado - so več ali manj nared in jih je prenekateri ljubitelj športa že neuradno preizkusil, čakajo le še na nekaj zaključnih deL Do občinskega praznika bo vse nared.
NA DOPUSTU - Na vrsti zasebnih gostinskih lokalov v občini se to poletje pojavljajo napisi: „Po sklepu
ŠOb Trebnje zaprto - od do
... Trenutno je in bo še nekaj dni v septembru tako tudi na znani Kolenčevi gostilni na Mirni
TREBANJSKE NOVICE
Obiranje še bolj trpko kot hmelj
Nestalno vreme kvari vzdušje na hmeljiščih - Kljub srednji letini bi obiralci radi več kot srednji zaslužek — Stroji tečejo brez običajnih zastojev
V času, ko imajo pivovarne najboljšo akomulacijo v vsem gospodarstvu (pivo varijo še z lansko ceneno zalogo hmelja!), poteka na hmeljiščih boj za sleherno kobuljico zelenega zlata. Že leta ni več res, da je hmelj značilnost le Savinjske pokrajine.
Sevniški Kmetijski kombinat obira na svojih treh hmeljiščih v glavnem strojno. Le v Šentjanžu, kjer imajo lepo zastavljene mlade nasade, je v sredo, 18. avgusta, začelo trgati hmelj okrog 80 obiral-
imeli že večjo bojazen, da bo še slabše," je dejal minuli četrtek med obiranjem nasada v Birni vasi.
Štefka Bebar - v kombinatu dela že 14. leto - tudi letos je pri
zabojih in merniku. Meni da je 'mogoče na dan nabrati tudi po 30 mernikov hmelja, kar vrže tudi nekaj denarja (mernik je po 6 dinarjev). Med okrog 30 domačini je tudi precej šolarjev, ki bodo pred bližajočim se novim šolskim letom razbremenili prenekateri družinski proračun za ne ravno cenene šolske knjige in pripomočke.
cev. Kar 52 jih je pripeljal Ivan llržcnjak iz hrvaškega Žagoija. Svoje čase je iz Višinjcev pripeljal tudi po 600 deklet, sedaj je tujina vzela svoje. Glede letošnjega hmelja je bolj črnogled kot strokovnjaki kombinata: če namreč kobuliice
niso takšne, kc* treba, tudi ne gredo lako sko/i prste, in kar je najbolj važno, ne pomenijo toliko v merici!
Delovodja v šentjanškem obratu Matija Seničur je ponosen na tamkajšnje nove nasade. Obiratiso pričeli 1,5 ha goldinga, ki dozori najprej, sledila mu bo aurora in 4,5 ha apolona. ,,Zadnji dež je le še malo odebelil kobule. Ob suši smo
Vzoren strojnik
Janez Martinčič je že 17 let zvest sevniškemu Kmetijskemu kombinatu. Devet let vozi v Šentjanžu isti ferguson, vendar ga ne bi dal za novega. Z enako skrbnostjo bdi tudi nad lani krščenim obiralnim strojem za hmelj. „Začelo se je dobro," je zadovoljno trepljal svojega „volka , kot je stroju ime po nemško. Ob njem bo do začetka septembra sleherni dan od 5. ure zjutraj do 17. popoldne. Pred obiralno sezono ga je kombinat poslal v Žalec, kjer je sicer mrgolelo raznih inženirjev, vendar ko je tamkaj prišel k sUoju, je bil kot doma.
In res, skoraj se ne gane od te gmote jekla, ki ga kar pet elektromotorjev oživlja s pomočjo vrste jermenov in verig. Človek bi mislil, da ne more biti težav s pripravo takega stroja, ko ga rabijo samo enkrat na leto pa Se skoraj nov je. Zal je spet tteba zardevati ob že ka_r tipični birokratski praksi: najnujnejših rezervnih delov mehaniki v kombinatu niso mogli dobiti prej kot tik pred obiranjem!
■I
aroi.*'
Amalija Bosilj iz Ivanjcev se je lahko že za prvi dan pohvalila z dvajsetimi nabranimi mericami (ena ima 30 kg). „Pri nas doma se še vedno težko dobi delo, posebno še, če človek ni izučen kakšne obrti in nima šol. Obiranje hmelja ie zabavno, ker sem med mladimi
A. ŽELEZNIK
SEVNIŠKI
PABERKI
VESELJE NA ASFALTU -Gradbeni odbor za asfaltiranj' C*Ste v Gabrijelah je ob uspelem zaključku del pripravil v nedeljo veselico. Na podoben način so bila zaključena dela na vseh deloviščih.
VODA PO SVOJE - Občinski nadzornik se še po enem letu huduje nad novomeškimi asfalterji, tozd ABG Drnovo, ki so cesto po globeli na Boštanj asfaltirali tako, da jo vode ob nalivih raje uberejo kar po cestišču, namesto da bi poniknile v za to narejenih jaških.
10
shTNi&ri mm
DOLENJSKI LIST
Toliko torej v opozorilo in hkrati v vednost, da lahko zapišemo: novi vrtec je ena največjih pridobitev Ribničanov v povojnem času. Površina novega objekta bo 875,21 kvadratnega metra, predračunska vrednost z opremo pa je 6.825.964 din. Novi vrtec bo sestavljen iz montažnega paviljona in zidanega postavka, je pritličen in nepodkle-tea V paviljonu so 4 igralnice, ki bodo lahko sprejele 68 otrok, 2 oddelka za jasli s kapaciteto 24 otrok, jedilnico za šolarje s 120 sedeži Prostor bo opremljen z vsemi potrebnim, kot so garderobe, stranišče, umivalnica, shrambe, poseben prostor za morebitne bolne otroke, prostor za osebje, kuhinjo, kotlarno in pralnico. To naštevanje nas je privedlo do ugotovitve, da bodo malčki tokrat zares deležni vseh dobrot, ki jim jih taka ustanova v odsotnosti staršev lahko nudi Pa da ne bo prezgodaj veselja: dodatna sredstva za opremo otroškega vrtca še niso zagotovljena in bomo tako morali počakati, da se tudi ta problem reši. V veselje staršev in otrok, upajmo!
Ob vsem tem pa sc nam nehote poraja misel, ali je za kraj, ki dobiva prvo ustanovo te vrste potreben tolikšen ,,luksuz“. Kar takose-tnije pred oči postavila podoba malčka, ki skozi zaprto okno vrtca opazuje svoje sovrstnike pri igri Morda pa bi ob večji skromnosti pridobili prostor in s tem mesto tudi zanj. Kdo vc?
BOJAN BUDJA
POSPEŠITI RAZVOJ KMEČKEGA TURIZMA
Ribniška občina že dalj časa poskuša uveljaviti kmečki turizem kot eno pomembnih gospodarskih panog. V ta namen so v okviru kmetijske pospeševalne skupnosti uvedli izobraževanje kmečkih gospodinj, ki bi sodelovale - v tej obliki turizma, obenem pa- so si zastavili za nalogo rešiti.Zmožnost kreditiranja naložb v kmečki turizem pod enakimi pogoji,' kot sojih deležna vlaganja v modernizacijo in sanacijo kmetij. L*
REŠETO
SLAVJE V CEROVEM LOGU
V	nedeljo, 22. avgusta, so v Cerovem logu pri Šentjerneju slovesno odprli novi gasilski dom. Pretežno so ga zgradili vaščani s pomočjo prebivalcev okoliških vasi in gasilcev, delno pomoč pa je nudila tudi občinska gasilska zveza. V imenu pokrovitelja Gozdnega gospodarstva Novo mesto je govoril Ivan Kotar, nato pa je v imenu tpbčinske gasilske zveze Jože Štravs podelil zaslužnim članom diplome in odličja.
Gasilsko društvo v Cerovem logu se je osamosvojilo leta 1973 in šteje danes že 38 članov. Imajo že motor-ko in tudi gasilski avtomobil, novi gasilski dom pa je zanje prav tako velika pridobitev.
P. M.
Suhokrajinski drobiž
f	TRBI2:
ŠPILAR PRVI
Veteran novomeške atletike Marjan Spilar, skorajda nepogrešljivi slovenski reprezentant v metu kopja, je še enkrat dokazal, da je la čas med najboljšimi v republiki. Minulo nedeljo je zastopal republiške barve v Trbižu na dvoboju SRS in Furlanije Julijske krajine. Orodje je zalučal 67,12 m, kar je veteranu zadostovalo za zmago in za še eno osvojeno lovoriko.
\ /
Ob precejšnji podražitvi šolskih knjig so starši ob sapo — Najbrž bo naraslo zanimanje za rabljene učbenike — Stare napake se ponavljajo
Ribniški malčki bodo že letos dobili novo streho nad glavo - Novi vrtec bo le delno popravil porazno stanje v ribniški občini na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok .-
— Povsem na repu	_________________________
ZAHVALA ZA ZVESTOBO - Za 50-letno delo pri gasilcih je dobil diplomo Franc Luzar iz Cerovega loga. (Foto: Polde Miklič) .
Staršem se praznijo žepi
Novomeška Knjigama in papirnica je nabavila 1S ton zvezkov, medtem ko nekateri učbeniki še niso izšli. Na šolah, kjer so uvedli pionirske zadruge, se starši lahko izognejo navalu, žal pa ne velikim stroškom.
V	ponedeljek, 17. avgusta, so v novomeški prodajalni Mladinske knjige dosegli doslej rekordno prodajo. Posebno v knjigarni strank ves dan ne zmanjka, ker se ljudje boje, da bodo nekatere šolske knjige pošle. Kljub temu da se iz leta v leto ponavlja stara napaka: predpisujejo nove učbenike, ni jih pa dobiti seje letos spet zgodilo isto. Najbolj bodo prizadeti učenci šestih razredov, ker nova matematika še ni izšla, ko jo bodo dobili, pa bo le toliko izvodov, da jih bo za učitelje! Za prvošolčke, na primer, ni predpisanih delovnih zvezkov za spoznavanje družbe, največ učnih knjig pa manjka za učence četrtih in petih razredov osnovne šole.
Starši pa niso nejevoljni samo zaradi tega, kar manjka, temveč predvsem zavoljo hudih podražitev.
Medtem ko zvezki in druge potrebščine za šolo letos niso dražji pa so toliko bolj poskočile cene šolskim knjigam. Za prvošolčka stanejo samo knjige 246 dinarjev; če prištejemo še najcenejšo torbico za 200 din in 100 din za zvezke in barvice (vse cenena izvedba), je to precejšen izdatek. Za kolikšno podražitev gre, lahko vidimo ob primeru prvega berila: lani je ta knjiga veljala 29 din, letošnji ponatis pa prodajajo po 52 dinarjev! Se veliko več velja starše učenec gimnazije. Za prvi letnik še ni na razpolago vseh knjig, tiste, ki so, pa veljajo 697 dinarjev. Samo knjige!!
Precej manj stroškov ob začetku
RIBNIČANI DOBE VRTEC - Novi vrtec, ki ga je zgradil mariborski Marles m ki bo odprt zejeser bo za Ribničane ogromna pridobitev. Kot poročamo, bo novi montažni objekt najsodobneje opremljen in bo zraven oddelka za predšolske otroke in jasli vseboval tudi jedilnico za 120 šoiarjev. Z njegovo otvoritvijo bo nekoliko omiljen položaj varstva predšolskih otrok v Ribnici. (Foto: B. Budja)
V veselje staršev in otrok
šolskega leta bodo imeli starši otrok iz osnovne šole Katja Rupena in Bršliri, kjer so uvedli odkup starih knjig. V .Šentjerneju imajo izposoje-valno zadrugo, podobnega načina so se lotili v Žužemberku, medtem ko imajo pionirsko zadrugo v Škocjanu in zanjo sc zanimajo v Šmarje tl Prednost teh zadrug je, da otroci knjige in potrebščine prodajajo na šoli, tako se izognejo poti v mesto in navalu v trgovini
Ob stanju, kakršno je, je med starši slišati precej negodovanja. Nekateri teh stroškov enostavno ne bodo zmogli in sprašujejo, če je mogoče dobiti kredit. Vsekakor pa bi kazalo izkušnje z odkupom starih knjig povzeti, saj tudi kot družbe nismo tako bogati, da bi lahko eno leto rabljene knjige metali v smetnjake. Vendar se tudi to dogaja.
RIA BACER
Že letos bodo ribniški malčki dobili nove, prepotrebne prostore v novem vrtcu, ki bo predvidoma odprt že jeseni. Izvajalec del mariborski Marles se je zares potrudil, da bo otrokom tokrat vse na voljo. Z dograditvijo tega objekta je ribniška občina naredila prvi korak k boljšemu stanju na področju otroškega varstva v svoji občini.
Preden zapišemo, kakšnega pomena bo otvoritev novega vrtca za ribniško občino in kakšne so karakteristike novega objekta, si poglejmo nekaj podatkov, ki kažejo na zares katastrofalno stanje v vzgoji in varstvu predšolskih otrok na tem območju. Najbolj žalostno je dejstvo, da je Ribnica po številu zajetih otrok v vzgojnovarstvenih ustanovah povsem na repu slovenske lestvice, saj za njo zaostajata le dve občini (Mozirje in Šmarje). V lanskem letu je bilo v dveh vzgojnovarstvenih ustanovah vključeno le 95 predšolskih otrok, ne da bi upoštevali sila
slabe razmere v obeh ustanovah, ki sta kar v prostorih šole v Ribnici in Sodražici Kako daleč zaostaja Ribnica za republiškim poprečjem, nam pove dejstvo, da bi morali.že lani v varstvo vključiti 287 otrok, če bi hoteli doseči slovensko poprečje, in ne le 95 otrok, kot je bilo v letu 1975. In še en podatek v opozorilo: od 100 zaposlenih žensk v ribniški občini jih lahko le 7(!) s ponosom zatrdi, da imajo svojega otroka v organiziranem varstvu. S to številko je ribniško varstvo predšolskih otrok padlo na predzadnje mesto v republiki
Za večjo osveščenost
Pojmovanje socialnega skrbstva v Ribnici žal še vedno temelji na ozki denarni pomoči, izostaja pa osveščenost o dejavnosti, ki človeku zagotavlja socialno varnost, položaj družine v družbi, zagotovljene koristi otrok, usluge ob raznih psihofizičnih motnjah in podobno. Prav gotovo so to faktorji, ki še kako zaviiajo razvoj socialne službe na tem območju.
Socialna služba v Ribnici pokriva v glavnem dve področji: mladinsko varstvo in varstvo družine ter varstvo odraslih in ostarelih. Posebej problematično je urejanje zavodske oblike varstva ostarelih občanov, ker ima Ribnica le 15 postelj v Delovno varstvenem domu Ponikve in dve začasni v Domu počitka Tišje. V naslednjih letih bo nujno povečati navedene kapacitete in za kritje potreb v Ribnici zagotoviti najmanj 20 dodatnilt postelj.
ODVADILI SO SE VEDER
Občani iz Mačkovca pri Dvoru so na moč nejevoljni ker pogosto odpove vodovod. Pred nedavnim so bili več tednov brez vode, zato so spet prišli prav vodnjaki. Kljub temu so bili prizadeti kmetje, ki imajo v hlevih samonapajalnike. Živali so sc težko spet privadile srebanju vode iz veder. Vzrok za pomanjkanje vode in morebitne napake bi morali pri novomeškem vodovodu odpraviti.
P'"!
Novomeška kronika
PARADA ZA PSE - 21. in 22. avgusta so na novomeškem stadionu izbirali pasje tekmovalec za nastop na evropskem prvenstvu. Šolani psi so kazali svoje veščine, gledalcem pa so namesto vstopnic dajali majolike.
VSI Z AVTOMOBILI - Ob nedeljah, ko so v novomeški bolnišnici obiski in pride več ljudi, je taka parkirna gneča in toliko nevarnih srečanj pri obračanju in iskanju prostora, da ne bi bilo čudno, če bi se kdaj po karambolu kak obiskovalec preselil med paciente.
MALO CENEJŠE - Na novomeški tržnici je bila tudi v ponedeljek precej bogata izbira zelenjave in sadja. S cenami so prodajalci malo popustili, kar je opaziti zlasti pri paradižniku in breskvah. Za paradižnik so zahtevali 8 do 10 din, za papriko 14 dih, rdeče zelje so prodajali po 8 din, navadno zelje po 7 din, kumare po 8 din, ohrovt po
12	din, melancanc po 20 din. Bučke so veljale 8 din, korenje 16 din, breskve 10 do 12 din, fižol 15 din, ozdje 15 din in slive 16 din logram.
PIONIRJI PREVOLSKE ŠOLE pridno sodelujejo z brigadirji. Lani jih je 25 delalo pet dni na trasi vodovoda, ta teden pa jih bo
Na Otočcu delajo
Bosta igrišče in dvorana nared do praznika?
Pri lani pogorelem gasilskem domu bodo v kratkem velike spremembe. Pod okriljem krajevne skupnosti si ves kraj skupno s šolo in organizacijami prizadeva, da bi vas dobila dvorano oz. telovadnico in športno igrišče.
Medtem ko so od požganega doma ostale dejansko le štiri stene, so ga znotraj obnovili, prizidali garderobe in pripravili prostor za avtomatsko telefonsko centralo. V novi dvorani ne bodo več kadile dimne peči, temveč bo centralno ogrevana, razen tega bo prostor urejen tako, da bodo v njem lahko imeli pouk telesne vzgoje domači šolarji.
„Vse šole v občini imajo že igrišča, le Otočec ga doslej ni imel. Ob domala neprestanem dežju smo imeli letos velike težave s poukom telesne vzgoje, kajti 270 otrok 30 ur tedensko učiti telovadbo v razredih, ni šala," je rekel ravnatelj l-ranc Pavkovič.
Kakor je povedal Franc Kirn, predsednik krajevne skupnosti, pa bi radi vsa dela končali do krajevnega praznika 23. septembra. Vsa dela bodo veljala približno 1 milijon dinarjev; doslej so, predvsem z domačimi silami, zbrali 700.000 din.
Za ves kraj bo velika pridobitev tudi telefonska centrala, ki bo imela nad 100 priključkov. To bo zadoščalo potrebam kraja za nadaljnjih deset let.
Ena gospa je rekla, da je, odkar je toliko hrupa zaradi kiča na tržnici, že zaznati kultumejše okolje. Zadnjič so na stojnici prodajali knjige, ta teden pa slike na steklu, „umet-nine" po 100 din ...
NAVAL V 2ABJO VAS
Med vsemi zaselki na robu Novega mesta je v zadnjih 13 letih Žabja vas najbolj napredovala. Statistični po (.kitki kažejo, da je imel ta kraj leta 1953 samo 246 prebivalcev, medtem ko jih je bilo na isti dan letos kar 895. Več kot za trikrat se je Žabja vas povečala. Zdaj šteje 199 hiš in 310 gospodinjstev. Nekdaj izrazito kmetijski predel mosta se je tako spremenil, da v Žabji vasi trenutno žive samo 4 kmetje.
zamenjala druga skupina. Pionirji zasipavajo jarke in delajo pod vodstvom brigadirja, v naselju pa so pripravili tudi stenčas.
KROMPIRJA BO MANJ - Stalno deževje povzroča, da krompirjevi gomolji gnijejo v zemlji, pa tudi fižol, ki si je po suši že malce opomogel, je zdaj prizadet od preobilnega dežja: začela ga je napadati rja.
LOVSKA VESELICA - V nedeljo, 5. septembra, bo na žužem-berškem trgu veselica, ki jo pripravljajo člani žužemberške lovske družine „Plešivica“. Tudi letos bodo gostom na voljo izbrane lovske specialitete, imeli bodo dobro kapljico in poskrbljeno bo za zabavo.
JELENJAD JE OSTALA - Medtem ko letos na območju, kjer delajo brigadirji in pojejo kompresorji ter pokajo mine, ni opaziti divjih prašičev, pa jelenjadi ropot ni pregnal. Kmetovalci opažajo ob vsej vodovodni trasi prav toliko jelenov in srn kot prejšnja leta.
„KAM PO DENAR? “ premišljata Franc Kirn in Franc Pavkovič, funkcionarja z Otočca, da bi čimprej asfaltirali športno igrišče. (Foto: Bačer)
Gozdovi zahtevajo več
Gozd je eden najznačilnejših faktoijev ribniškega okolja, ki pa mu kot ogromnemu in neizčrpnemu viru sredstev posvečajo v ribniški občini premalo pozornosti. Že to, da gozdna površina iz leta v leto raste, nam pove dovolj.
Več kot polovico ribniškega območja obsegajo gozdovi. Njihov obseg pa se vztrajno veča na račun kmetijskih površin, ki so jih tamkajšnji kmetje opustili bodisi zaradi neprimernosti za obdelavo, bodisi zaradi socialnih razlogov. Tudi letos je ZKGP Kočevje, ki upravlja s temi gozdovi, skupaj s TOZD Jelenov žleb in TOZD Gospodarska kooperacija določilo višino letnega poseka. Le-to bi bilo možno doseči, vendar lahko zaradi vpliva kmetov kot tudi še vedno slabe odprtosti
gozdov pričakujemo manjši posek.
Povečane možnosti izkoriščanja gozdov lahko iščemo samo v pospešeni gradnji gozdnih komunikacij. Prav zato bo tozd Gozdarska kooperacija izdvajala 3 odstotke od prodajne cene svojih proizvodov, družbeni tozdi gospodarstva GG Kočevje pa bodo zaradi enotnega razvoja območja namensko združevali 500.000 din za vzdrževanje cest in gradnjo vleg na tem območju. Tako bi naj do -leta 1980 zgradili 15 kilometrov gozdnih cest in v ta namen investirali 4.500.000 din. Pri izgradnji teh cest pa se bodo morale upoštevati tudi potrebe prebivalstva v hribovitih območjih, saj predstavljajo gozdne ceste v takih primerih edino povezavo med naselji.
B. B.
TUDI TO JE RIBNICA - Takoj za tovarno R1KO, kjer se še razteza naselje stanovanjskih hiš, smo opazili prav nenavaden prizor: na travniku so se brezskrbno pasli konji, nedaleč od njih pa smo opazili večje število psov. Da bo presenečenje še večje, moramo zapisati, da je ta nenavadna druščina v mestu last družine Romov. (Foto: B. Budja)
občan
vprašuje
medved odgovarja
— Ali si slišal, da nekateri vaščani Koblarjev nasprotujejo gradnji modeme farme, ki bi sprejela 240 krav?
— Da. Posebno zanimivo pa je to, da so najbolj glasni tisti, ki so sedaj na priložnostnem delu v tujini. Verjetno se bojijo, da bo zmanjkalo zemljišča za gradnjo njihovih hiš.
DROBNE IZ
PREVARA ZA OBISKOVALCE - Marsikateri obiskovalec Kočevja z občudovanjem opazuje dva laboda z mladičema na Otoku sredi Rinže. Zato ni nič čudnega, če je sila presenečen, ko mu kakšen domačin z nasmehom pojasni, da je ta družina delo spretnih kiparjevih rok. Iznajdljivost, ni kaj. (Foto: B. Budja)
Vse nared za gradnjo
Inia Anpa c+o -iviAm-ito 7Q nnčtnp
POKVARJENI AVTOMATI Zadnje čase sta avtomata za poštne znamke, ki visita na pročelju kočevske pošte, skoraj vedno pokvarjena. Vzroke okvar ni treba iskati - pri otrocih, marveč kar pri pošti sami. Zaradi nenehnega spreminjanja cen poštnih storitev morata večkrat v popravilo, saj vemo, da način delovanja teh aparatov temelji na teži in kombinaciji kovancev, ki sprožijo avtomat za želeno znamko.
BREZ TOŽNIKA NI SODNIKA - Že nekajkrat smo opozarjali na neprecenljivo škodo, ki jo narede brezvestni nabiralci lipovega cvetja, ko brezobzirno pustošijo cele gozdove. Prav bi bilo, da bi take nabiralce primerno kaznovali, najuspešneje verjetno pri sodniku za prekrške. Sicer pa kjer ni tožnika, ni sodnika. In v Kočevju je že tako.
POČAKAJMO INKASANTA -Resda je olimpiada v Montrealu že za nami, končala so se tudi številna razburjenja, veselje in žalost pred televizijslami zasloni. Nemalo je bilo takih, ki so cele noči prebedeli pred televizorji in tako v službi skušali nadoknaditi zamujeno spanje. Za vse te se bo olimpiada končala šele, ko bo k njim prišel inkasant za elektriko. Tudi to razburjenje ah celo šok bosta posledica nedavno končanih olimpijskih iger. Upajmo le, da tokrat ne bo prehudega živčnega pretresa.
Že pred kratkim smo v našem listu pisali, da bo Združeno kmetijsko in gozdarsko podjetje Kočevje pričelo graditi dve novi farmi: e.ia bo v Klinji vasi (kapaciteta bo 15.000 prašičev na leto), druga pa v Koblarjih, z zmogljivostjo 240 krav. Tokrat si bomo malo pobliže ogledali značilnosti obeh navedenih objektov.
Farma v Klinji vasi, katere investitor je, kot smo že zapisali, ZKGP Kočevje naj bi bila končana predvidoma do konca januarja prihodnje leto, vsa dela pa bo izvajalo ljubljansko podjetje - Obnova, le konstrukcija in hlevi bodo delo trebanjskega Trima. Farma bo po
ZACELI Z NOVIM PROGRAMOM
Kočevski ITAS bo navzlic temu, da slabo stanje gospodar jenja v podjetju še ni docela odpravljeno, začel z izpolnjevanjem programa za skladiščenje in prevoz v kmetijstvu. Eden od razlogov je tudi ta, da bodo del mehanizacije iz tega programa namenili manj razvitim krajem v Obkolpju. To je vsekakor poteza, ki kaže na skrb za kraje, kjer je življenjska blaginja krajanov še dokaj nizka.
načrtni imela vgrajeno svojo čistilno napravo, ki bo zaradi večje zanesljivosti dimenzionirana za 30.000 prašičev (kapaciteta farme bo 15.000 pitancev). Pri vzreji prašičev bodo uporabili ti. tunelski sistem, ki bo pripomogel, da ne bo več dosedanjega premeščanja prašičev. Projektant teh čistilnih naprav je Hidroinženiring iz Ljubljane, po besedah kočevskih strokovnjakov pa bo ta farma ena najsodobnejših v Evropi. Dela in oprema zanjo bodo veljala okoli 50,5 milijona, sredstva pa so že V celoti zagotovljena, kar je v pogodbi za Financiranje tudi podpisano. Prav tako so že pripravljeni glavni načrti in po razpravah tudi osvojeni, tako da se bodo dela lahko začela predvidoma konec tega meseca. ’
V novih prostorih v Koblaijih, ki jih bodo začeli graditi nekje konec prihodnjega meseca, bo prostora za 240 krav molznic, ki bodo v prosti reji in v poletnem času na pašnikih. Vrednost te farme bo 24,5 milijona dinarjev, vendar izvajalca del še iščejo, prav tako pa še niso zbrali soglasij vseh potrebnih forumov. Odstranjevanje gnoja bo tudi tukaj mehanizirano prek čistilne naprave, kjer bo hlevski gnoj ločen v kompostni del in gnojevko. Slednja bo služila za gnojenje travnikov in bo zbrana v laguni, opremljeni z aeratorji.
Za obe navedeni farmi je ZKGP Kočevje dobilo soglasje ljubljanskega Inštituta Jože Stefan, kar je v naši praksi sila redek primer.
B. BUDJA
Več pozornosti do KS
Papirjev o financiranju dela v krajevnih skupnostih je veliko — denarja pa od nikoder
— Ali veš, da prebivalstvo Ribnice že dalj časa stoji skoraj na istih številkah in da tudi v prihodnosti ne kaže na boljše?
— Vem. Mene zanima samo, če so sestavljalci tega plana upoštevali tudi posledice olim-piade, saj je večina moških vse noči presedela pred televizoiji.
ČREPINJE IZ L0NČARIJE
OSTALO PRI BESEDAH - Vse kaže, da z napovedano gradnjo nove bencinske črpalke v Goriči vasi, ki bi jo naj gradil Istrabenz, ne bo nič. Po nekaterih podatkih se je zataknilo na ribniški občini, nam pa se zdi, da Petrol le ne mara takšne konkurence v „svojih vodah".
RIKO IN INLES NAJVEČ POSLUHA - Čeprav^ ima ribniška kultura bogato tradicijo, je bilo v zadnjem času opaziti precejšen zastoj. Za tisto malo kulturnega življenja, ki ga Ribničani vendarle imajo, pa gre zahvala predvsem delovnima kolektivoma RIKO in INLES, ki sta mnogokrat pokrovitelja različnih kulturnih prireditevi in likovnih razstav.
ENA KNJIGA NA PREBIVALCA - Ribniška knjižnica ima trenutno na zalogi okoli 10.000 knjig, knjižnica v Sodražici pa
4.000.	To pomeni, da pride le nekaj več kot ena knjiga na prebivalca ribniške občine.
NISO ZA REKREACIJO - Ribniški občinski možje premalo skrbe za rekreacijo svojih občanov. Vedeti moramo, da odpade na prebivalca občine le 0,09 kvadretnega metra pokrite in 1,01 kvadratnega metra nepokrite površine. Jugoslovansko poprečje je 4 kvadratne metre na državljana.
REŠETO
Že lani je bil v Ribnici podpisan samoupravni sporazum o združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela in OZD s področja gospodarstva za izgradnjo komunalnih naprav na območju ribniške občine. Sporazum je predvideval, da bodo zaposleni v gospodarstvu namensko združevali del sredstev, s katerimi bo KS Ribnica financirala programe KS, delo vaških odborov in krila nastale izdatke.
Podpisniki tega sporazuma so se obvezali, da bodo letno odvajali za uresničitev programa 3 odstotke od dohodka po odbitku zakonskih in družbenih obveznosti ter osebnih dohodkov za razdelitev na sklade. Osnova za izračun letnega prispevka bi naj bil letni dohodek po zaključnem račurui za preteklo leto. Razen te oblike financiranja dela v KS pa je bil sprejet tudi samoupravni sporazum o načinu združevanja, uporabe in upravljanja sredstev za izpolnjevanje programov KS, namenjenih za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov na področju Ribnice. Delovni ljudje so se sporazumeli, da bo letna višina prispevka 300 din na zaposlenega. Navedeni znesek je enak za vse kategorije občanov, od delavcev do kmetov in obrtnikov. Dve Uetjini sredstev naj bi razdelili med vseli 6 krajevnih slupnosti, ostali denar pa naj bi se uporabil za izgradnjo najvažnejših komunalnih objektov in naprav. Skupna vsota predvidenega denarja bi tako morala biti
1.571.000 din, kar bi zadostovalo za kritje programov.
Zal je bilo malo od tega tudi uresničenega. Tako so delovne organizacije plačale svoj delež 3 odstotke od ostanka dohodka le v višini
505.000 din, od predvidenega zneska 787.000 din. Se slabše pa so se odrezale organizacije, ki so se obvezale, da bodo prispevale po 300 din na zaposlenega. Vplačanih je bilo le 226.000 din od predvidenih 784.800 din. Zanimivo je, da do danes zneska niso vplačale prav večje organizacije, kot so Inles, Riko, Donit itd.
Organizatorji navedenih oblik financiranja KS bodo morali ugotoviti vzroke slabega odziv* delovnih orga-
nizacij, kajti le na ta način bo delo v krajevnih skupnostih ostalo na ravni novih oblik delovanja in ne bo težilo k povratku na staro.
F. ŽELEZNIK
Številke nas opozarjajo
Že vrsto let opažamo, da je število prebivalstva ribniške občine skoraj nespremenjeno. Po podatkih, razvidnih iz plana razvoja ribniške občine, se bo prebivalstvo na tem območju do leta 1980 povečalo od lanskih 12.051 na 12.355, kar pomeni, da je poprečna letna rast le 0,5 odstotka. Za Ribnico je to vsekakor dokaj skromno naraščanje.
Na drugi strani pa zasledimo bolj razveseljivo dejstvo, da se bo starostna struktura v občini v naslednjih letih spremenila v prid „delovne generacije". Za gospodarstvo je to vsekakor lep pokazatelj. Predvideno je tudi, da se bo število gospodinjstev od 3.292 (številka iz leta 1972) povečalo na 3450. Prav tako je bilo v. zadnjem času opaziti skokovit padec števila kmečkega prebivalstva; padec je znašal na leto 3,6 odstotka. V prihodnosti bi se naj odliv kmetov zmanjšal, čeprav je jasno, da procesa deagrarizacije ne bo mogoče popolnoma preprečiti. Te zadnje številke le v opozorilo gradbincem, ki bodo morali dinamiko preseljevanja kmečkega prebivalstva v urbanizirana središča upoštevati pri gradnji stanovanjskih naselij.
B. B.
NOVE PODRUŽNICE EUROTRANSA
Ribniški Eurotrans je edina prometna organizacija na tem območju ki pa je v kratkem času dosegla vidne rezultate. V prihodnosti nameravajo ustanoviti podružnice v Celju, Kranju, Reki in Kopru, kar bo vsekakor še povečalo kvaliteto storitev v mednarodnem prometu.
Pozabili lahinjsko »pristanišče”
Viator zapostavlja črnomaljski hotel „ Lahinja" — Kijub slabšemu obisku kaže, da bo poslovni uspeh zadovoljiv — Pripravijo okoli 250 malic na dan
Črnomaljski hotel „Lahinja“ je pri domačih in tujih gostih dobro zapisan že dobrih petnajst let, predvsem zavoljo dobre postrežbe, mirnega kraja, številnih izletniških točk in seveda Ko.pe ter Lahinje.
Vendar dvanajst uslužbencev v	kaj naklonjeno, kljub temu pa si je
hotelu ugotavlja, da imajo v teh	pod njihovo streho poiskalo prostor
mesecih precej manj dela, kot so	precej več tujih in domačih turistov,
pričakovali. Tudi v minuli turistični	Skorajda vso sezono so imeli več ali
sezoni ni bilo vreme gostincem nič	manj oddanih vseh štirideset ležišč v
popolnoma obnovljenih sobah. In
^-----------------------------------kje je razlog, da se v ,,Lahinji"
ustavi vse manj sodobnih nomadov?
Zaposleni menijo, da je njihov obrat zadnji čas nekoliko zapostavljen. Viator jim je sicer v začetku priskočil na pomoč, reklamira pa v glavnem novejše obrate. Pričakovali so, da jim bo v njihov pristan vsaj kdaj pa kdaj pripeljal skupino ali dve, vendar so prenočišče oddali največkrat gostom, ki so za sobe povprašali sami. Tako so še naprej odvisni od turistov, ki jim pred Črnomljem grozi noč in bi radi prespali, ne vedo pa, da jih v mestu čaka udoben hotel. Zdi se, da je propagandna služba krepko odpovedala, saj je prenekateri gost povedal, da ni nikjer slišal za tako prijetno mestece, ki lahko nudi prijateljem narave toliko lepot.
Kot kaže, je nekaj rednih gostov, predvsem ribičev in lovcev, pregnala visoka cena dovolilnic. Se lani so bile karte po 50 din, letos pa so morah ribiči zanje odšteti še enkrat
DRAGOVANJA VAS NARED ZA 60 JUGOSLOVANSKIH ASOV
Organizacijski odbor črnomaljskega Avto-moto društva vabi vse ljubitelje motokrosa, naj si v čim večjem številu ogledajo eno izmed najbolj kvalitetnih dirk za državno prvenstvo. Več kot šestdeset jugoslovanskih asov se bo pomerilo na obnovljeni in posebej za te dirke pripravljeni progi v Dragovanji vasi. Zbrali se bodo 12. septembra, za lovorike in naslove pa bodo tekmovali v kategoriji do 50 in 125 ccm. Prvenstvo bo zanimivo tudi zaradi tega, ker bo nastopilo tudi okoli deset domačih voznikov.
toliko. Tiste, ki so Črnomelj spoznali zgolj slučajno in v slabem vremenu, pa moti dejstvo, da tako veliko mesto ne premore niti enega avtomatskega kegljišča, zabaviščnega prostora ipd.
Potemtakem je ,,Lahinja" odvisna od slučajnih gostov. Tega se zaposleni zavedajo. Vedno jih lepo sprejmejo, vedo pa, da so ljubeznivost, čudovita gibanica, okusno belokranjsko cvrtje, dobro vino in lepa okolica za turizem vsekakor premalo. Po svojih močeh poskušajo napake odpraviti. Nemara bo po^ vsem drugače, ko bo ,,velike" besede in številne obljube in skrajni čas je, da jih - izpolnil tudi mogočni Viator.	j	PEZELJ
OBE STRANI ZADOVOLJNI
Uslužbenci črnomaljskega hotela „Lahinja" so se odločili, da bodo ustregli željam številnih kopalcev, ki se radi osvežijo v kopališčih na Krasincu in v Adlešičih. Obiskujejo jih s potujočimi bifeji, kadar pa je ob Kolpi zelo veliko obiskovalcev, lostavijo celo prodajni pult. Kot iže, sta zadovoljni obe stranki.
E
ČRNOMALJSKI
DROBIR
DOPUSTOV JE VEC ALI MANJ konec, to pa se pozna tudi v mestu, ki je vse bolj polno. V občinski skupščini pripravljajo sejo skupščine za vse tri zbore, po vsej verjetnosti . pa bo sredi septembra. Delegati bodo zaradi tega v kratkem dobili . skupščinsko gradivo.
KADARKOLI POSIJE sonce, se na cestah pojavijo delavci, ki pospešeno popravljajo ceste. Tovornjake s kadečim se asfaltom je lahko videti po mestu, pa tudi izven Črnomlja. Vtem ko je za asfaltne „krpe“ poskrbela „občina“, so pridni tudi v krajevnih skupnostih, kjer s prostovoljnim delom popravljajo razrit makadam.
OTAVE BOLJ MALO - Avgust je letos zatajil in zavoljo tega kmetje trdijo,- da bodo morali otavo sušiti na peči. Navzlic temu pa je nekaterim drugo košnjo uspelo še pravočasno spraviti pod streho.
■
PRIZIDEK JE PRIDOBITEV - Kot kaže današnji posnetek, bodo z deli okoli prizidka metliškega zdravstvenega doma kmalu prenehali. Na sliki: delavci pred novim objektom, kije za metliško občino velika pridobitev. (Foto: Pezelj)
Okrepljeno politično delo
Razširjeni sestanki osnovnih so občani sprejeli
organizacij ZK dokazali, da delegatski sistem
Zbori občanov: o osnutku zakona o združenem delu
Konec tedna se bodo začeli v metliški občini zbori občanov, na katerih bodo krajani razpravljali o osnutku zakona o združenem delu. Večji del razprav bodo posvetili opredelitvi in vlogi krajevne skupnosti, razpravljali o predlogu nove organiziranosti kmetijske zadruge in povezovanju kmetov z njo, pogovorili pa se bodo tudi 0 uresničevanju programov razvoja krajevnih skupnosti v letošnjem letu. Razprave bo izpeljal razširjeni politični aktiv v krajevnih skupnostih, sestanki pa bodo po naslednjih mestih:
27. avgusta ob 19. uri: Gradac (v rdečem kotičku), Dobravice (gasilski dom), Bo^akovo (šola); 28. avgusta ob 19. uri: Slamna vas (vaška hiša), Lokvica (vaška hiša), Rosalnice (gasilski dom); Grabrovec (vaška hiša), Drašici (gasilski dom); 29. avgusta, vsi zbori bodo v prostorih osnovnih šol: ob 9. uri na Suhorju in v Podzemlju, ob 14. uri na Radoviči in Jugorju; 30. avgusta ob 19. uri v metliški kinodvorani.
Pred kratkim so osnovne organizacije Zveze komunistov v metliških krajevnih skupnostih uresničile še enega od sklepov zadnje seje občinske konference ŽK, ko so zelo dobro pripravile razširjene sestanke organizacij.
Na njih so sodelovali vsi predsedniki družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in vodje delegacij ter ocenjevali delovanje delegacij in družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, pogovorili so se o vpisu posojila in dobili informacijo o 11. seji občinske konference ZKS Metlika.
In do kakšnih ugotovitev so prišli? Domala v vseli skupnostih so potrdili, da so občani sprejeli delegatski sistem, žal pa se še vedno prepočasi uresničuje. Delegacije še vedno zavzemajo stališča same, brez sodelovanja volilcev in ostalih dejavnikov v krajevni skupnosti. Se vedno močno pešajo delegacije za samoupravne interesne skupnosti, nekateri delegati sc ne zavedajo zaupanega jim dela, se vedejo neodgovor-
no itd. Na sestankih so menili, da so gradiva pisana večkrat nerazumljivo in da se kopajo v preobilici besed, pogrešajo pa tudi izobraževanje delegatov in tesnejšo povezanost delegacij z družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvi krajevnih skupnosti.
In kako je z delom političnih organizacij in svetom krajevne skupnosti? Splošna ugotovitev je bila, da se je delo okrepilo, veliko pozornosti pa so posvetili Zvezi socialistične mladine. Odslej bodo z mladimi delali mentorji in pričakujejo, da bo mladinska organizacija še bolj aktiv-
PRICETEK POUKA ni več tako daleč in nemalo je staršev, ki skupaj s svojimi otroki kupujejo šolske potrebščine v Mladinski knjigi. Tako je tudi prav, saj ne gre čakati zadnjega dne, ko bo prodajalna prepolna in ne bo mogoče postreči vsem tako hitro, kakor navadno hočemo in želimo,. Tako pa mirnih živccv pričakamo, da sc odpro šolska vrata.
SPREHOD P0 METLIKI
MRZLICA ZBIRANJA ZNAČK je zajela tudi prebivalce na tej strani Gorjancev. S tem hobijem se ukvarjajo tako mladi kot tudi starejši, *•> se zelo razvesele vsake podarjene značke. Nekateri so jih zbrali ze tisoč in več. Posamezniki so ta* vneti kolekcionarji, da so spremeni običajni način pozdravljanja „Imaš kakšno značko? “
PRODAJALNA JUGOTEIINlKA je napisala svoje ime na'čelno sten stavbe tako, da ga je videti s bratstva in enotnosti Dobra reklam' na poteza, kajti hiše nad Izsušeno Bojico so največkrat fotografirani in najbolj slikoviti del mesta. Drug0 vprašanje pa je, ali takšni in podo'on napisi kvarijo podobo starega del mesta.
metliški tednik
Ribniški malčki bodo že letos dobili novo streho nad glavo — Novi vrtec bo le delno popravil porazno stanje v ribniški občini na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok ________________________________________—	Povsem	na	repu	____
Že letos bodo ribniški malčki dobili nove, prepotrebne prostore v novem vrtcu, ki bo predvidoma odprt že jeseni. Izvajalec del mariborski Marles se je zares potrudil, da bo otrokom tokrat vse na voljo. Z dograditvijo tega objekta je ribniška občina naredila prvi korak k boljšemu stanju na področju otroškega varstva v svoji občini.
Preden zapišemo, kakšnega pomena bo otvoritev novega vrtca za ribniško občino in kakšne so karakteristike novega objekta, si poglejmo nekaj podatkov, ki kažejo na zares katastrofalno stanje v vzgoji in varstvu predšolskih otrok na tem območju. Najbolj žalostno je dejstvo, da je Ribnica po številu zajetih otrok v vzgojnovarstvenih ustanovah povsem na repu slovenske lestvice, saj za njo zaostajata le dve občini (Mozirje in Šmarje). V lanskem letu je bilo v dveh vzgojnovarstvenih ustanovah vključeno le 95 predšolskih otrok, ne da bi upoštevali sila
slabe razmere v obeh ustanovah, ki sta kar v prostorih šole v Ribnici in Sodražici. Kako daleč zaostaja Ribnica za republiškim poprečjem, nam pove dejstvo, da bi morali že lani v varstvo vključiti 287 otrok, če bi hoteli doseči slovensko poprečje, in ne le 95 otrok, kot je bilo v letu 1975. In še en podatek v opozorilo: od 100 zaposlenih žensk v ribniški občini jih lahko le 7(!) s ponosom zatrdi, da imajo svojega otroka v organiziranem varstvu. S to številko je ribniško varstvo predšolskih otrok padlo na predzadnje mesto v republiki.
Toliko torej v opozorilo in hkrati v vednost, da lahko zapišemo: novi vrtec je ena največjih pridobitev Ribničanov v povojnem času. Površina novega objekta bo 875,21 kvadratnega metra, predračunska vrednost z opremo pa je 6.825.964 din. Novi vrtec bo sestavljen iz montažnega paviljona in zidanega postavka, je pritličen in nepodkle-tea V. paviljonu so 4 igralnice, ki bodo- lahko sprejele 68 otrok, 2 oddelka za jasli s kapaciteto 24 otrok, jedilnico za šolarje s 120 sedeži. Prostor bo opremljen z vsemi potrebnim, kot so garderobe, stranišče, umivalnica, shrambe, poseben prostor za morebitne bolne otroke, prostor za osebje, kuhinjo, kotlarno in pralnico. To naštevanje nas je privedlo do ugotovitve, da bodo malčki tokrat zares deležni vseh dobrot, ki jim jih taka ustanova v odsotnosti staršev lahko nudi Pa da ne bo prezgodaj veselja: dodatna sredstva za opremo otroškega vrtca še niso zagotovljena in bomo tako morali počakati, da se tudi ta problem reši. V veselje staršev in otrok, upajmo!
Ob vsem tem pa se nam nehote poraja misel, ali je za kraj, ki dobiva prvo ustanovo te vrste potreben tolikšen ,,luksuz". Kar tako se mi je pred oči postavila podoba malčka, ki skozi zaprto okno vrtca opazuje svoje sovrstnike pri igri. Morda pa bi ob večji skromnosti pridobili prostor in s tem mesto tudi zanj. Kdo ve?
BOJAN BUDJA
POSPEŠITI RAZVOJ KMEČKEGA TURIZMA
Ribniška občina že dalj časa poskuša uveljaviti kmečki turizem kot eno pomembnih gospodarskih panog. V ta namen so v okviru kmetijske pospeševalne skupnosti uvedli izobraževanje kmečkih gospodinj, ki bi sodelovale 'tej obliki turizma, obenem pa- so si zastavili za nalogo rešiti,Zmožnost kreditiranja ^naložb v kjnečki turizem pod enakimi pogoji,' kot so jih deležna vlaganja v modernizacijo in sanacijo kmetij.
Gozdovi zahtevajo več
Gozd je eden najznačilnejših faktorjev ribniškega okolja, ki pa mu kot ogromnemu in neizčrpnemu viru sredstev posvečajo v ribniški občini premalo pozornosti. Že to, da gozdna površina iz leta v leto raste, nam pove dovolj.
Več kot polovico ribniškega območja obsegajo gozdovi. Njihov obseg pa se vztrajno veča na račun kmetijskih površin, ki so jih tamkajšnji kmetje opustili bodisi zaradi neprimernosti za obdelavo, bodisi zaradi socialnih razlogov. Tudi letos je ZKGP Kočevje, ki upravlja s temi gozdovi, skupaj s TOZD Jelenov žleb in TOZD Gospodarska kooperacija določilo višino letnega poseka. Le-to bi bilo možno doseči, vendar lahko zaradi vpliva kmetov kot tudi še vedno slabe odprtosti
gozdov pričakujemo manjši posek.
Povečane možnosti izkoriščanja gozdov lahko iščemo samo v pospešeni gradnji gozdnih komunikacij. Pr^v zato bo tozd Gozdarska kooperacija izdvajala 3 odstotke od prodajne cene svojih proizvodov, družbeni tozdi gospodarstva GG Kočevje pa bodo zaradi enotnega razvoja območja namensko združevali
500.000	din za vzdrževanje cest in gradnjo vleg na tem območju. Tako bi naj do leta 1980 zgradili 15 kilometrov gozdnih cest in v ta namen investirali 4.500.000 din. Pri izgradnji teh cest pa se bodo morale upoštevati tudi potrebe prebivalstva v 'hribovitih območjih, saj predstavljajo gozdne ceste v takih primerih edino povezavo med naselji.
B. B.
REŠETO
SLAVJE V CEROVEM LOGU
V	nedeljo, 22. avgusta, so v Cerovem logu pri Šentjerneju slovesno odprli novi gasilski dom. Pretežno so ga zgradili vaščani s pomočjo prebivalcev okoliških vasi in gasilcev, delno pomoč pa je nudila tudi občinska gasilska zveza. V imenu pokrovitelja Gozdnega gospodarstva Novo mesto je govoril Ivan Kotar, nato pa je v imenu občinske gasilske zveze Jože Štravs podelil zaslužnim članom diplome in odličja.
Gasilsko društvo v Cerovem logu se je osamosvojilo leta 1973 in šteje danes že 38 članov. Imajo že motor-ko in tudi gasilski avtomobil, novi gasilski dom pa je zanje prav tako velika pridobitev.
P. M.
ZAHVALA ZA ZVESTOBO — Za 50-letno delo pri gasilcih je dobil diplomo Franc Luzar iz Cerovega loga. (Foto: Polde Miklič)
Staršem se praznijo žepi
Ob precejšnji podražitvi šolskih knjig so starši ob sapo — Najbrž bo naraslo zanimanje za rabljene učbenike — Stare napake se ponavljajo
Novomeška Knjigarna in papirnica je nabavila 15 ton zvezkov, medtem ko nekateri učbeniki še niso izšli. Na šolah, kjer so uvedli pionirske zadruge, se starši lahko izognejo navalu, žal pa ne velikim stroškom.
V	ponedeljek, 17. avgusta, so v novomeški prodajalni Mladinske knjige dosegli doslej rekordno prodajo. Posebno v knjigarni strank ves dan ne zmanjka, ker se ljudje boje, da bodo nekatere šolske knjige pošle. Kljub temu da se iz leta v leto ponavlja stara napaka: predpisujejo nove učbenike, ni jih pa dobiti, seje letos spet zgodilo isto. Najbolj bodo prizadeti učenci šestih razredov, ker nova matematika še ni izšla, ko jo bodo dobili, pa bo le toliko izvodov, da jih bo za učitelje! Za prvošolčke, na primer, ni predpisanih delovnih zvezkov za spoznavanje družbe, največ učnih knjig pa manjka za učence četrtih in petih razredov osnovne šole.
Starši pa niso nejevoljni samo zaradi tega, kar manjka, temveč predvsem zavoljo hudih podražitev.
Medtem ko zvezki in druge potrebščine za šolo letos niso dražji, pa so toliko bolj poskočile cene šolskim knjigam. Za prvošolčka stanejo samo knjige 246 dinarjev; če prištejemo še najcenejšo torbico za 200 din in 100 din za zvezke in barvice (vse cenena izvedba), je to precejšen izdatek. Za kolikšno podražitev gre, lahko vidimo ob primeru prvega berila: lani je ta knjiga veljala 29 din, letošnji ponatis pa prodajajo po 52 dinarjev! Še veliko več velja starše učenec gimnazije. Za prvi letnik še ni na razpolago vseh knjig, tiste, ki so, pa veljajo 697 dinarjev. Samo knjige!!
Precej manj stroškov ob začetku
šolskega leta bodo imeli starši otrok iz osnovne šole Katja Rupena in Bršlin, kjer so uvedli odkup starih knjig. V,Šentjerneju imajo izposoje-valno zadrugo, podobnega načina so se lotili v Žužemberk^, medtem ko imajo pionirsko zadrugo v Škocjanu in zanjo se zanimajo v Šmarje ti. Prednost teh zadrug je, da otroci knjige in potrebščine prodajajo na šoli, tako se izognejo poti v mesto in navalu v trgovini
Ob stanju, kakršno je, je med starši slišati precej negodovanja. Nekateri teh stroškov enostavno ne bodo zmogli in sprašujejo, če je mogoče dobiti kredit. Vsekakor pa bi kazalo izkušnje z odkupom starih knjig povzeti, saj tudi kot družbe nismo tako bogati, da bi lahko eno leto rabljene knjige metali v smetnjake. Vendar se tudi to dogaja.
RIA BACER
Suhokrajinski drobiž
ODVADILI SO SE VEDER
Občani iz Mačkovca pri Dvoru so na moč nejevoljni, ker pogosto odpove vodovod. Pred nedavnim so bili več tednov brez vode, zato so spet prišli prav vodnjaki. Kljub temu so bili prizadeti kmetje, ki imajo v hlevih samonapajalnike. Živali so se težko spet privadile srebanju vode iz veder. Vzrok za pomanjkanje vode in morebitne napake bi morali pri novomeškem vodovodu odpraviti.
PARADA ZA PSE - 21. in 22. avgusta so na novomeškem stadionu Obirali pasje tekmovalce za nastop na evropskem prvenstvu. Šolani psi so kazali svoje veščine, gledalcem pa so namesto vstopnic dajali majolike.
VSI Z AVTOMOBILI - Ob nedeljah, ko so v novomeški bolnišnici obiski in pride več ljudi, je taka Parkirna gneča in . toliko nevarnih Srečanj pri obračanju in iskanju Prostora, da ne bi bilo čudno, če bi ^ kdaj po karambolu kak obiskovalec preselil med paciente.
MALO CENEJŠE - Na novo-•peški tržnici je bila tudi v ponedeljek preccj bogata izbira zelenjave in sadja. S cenami so prodajalci malo Popustili, kar je opaziti zlasti pri Paradižniku in breskvah. Za paradižnik so zahtevali 8 do 10 din, za Papriko 14 din, rdeče zelje so Prodajali po 8 din, navadno zelje po ] din, kumare po 8 din, ohrovt po '2 din, inelancane po 20 din. Bučke so veljale 8 din, korenje 16 din, toeskve 10 do 12 din, fižol 15 din, Pozdje 15 din in slive 16 din kilogram.
PIONIRJI PREVOLSKE ŠOLE pridno sodelujejo z brigadirji. Lani jih je 25 delalo pet dni na trasi vodovoda, ta teden pa jih bo
Na Otočcu delajo
Bosta igrišče in dvorana nared do praznika?
Pri lani pogorelem gasilskem domu bodo v kratkem velike spremembe. Pod okriljem krajevne skupnosti si ves kraj skupno s šolo in organizacijami prizadeva, da bi vas dobila dvorano oz. telovadnico in športno igrišče.
Medtem ko so od požganega doma ostale dejansko le štiri stene, so ga znotraj obnovili, prizidali garderobe in pripravili prostor za avtomatsko telefonsko centralo. V novi dvorani ne bodo več kadile dimne peči, temveč bo centralno ogrevana, razen tega bo prostor urejen tako, da bodo v njem lahko imeli pouk telesne vzgoje domači šolarji.
,,Vse šole v občini imajo že igrišča, le Otočec ga 'doslej ni imel. Ob domala neprestanem dežju smo imeli letos velike težave s poukom telesne vzgoje, kajti 270 otrok 30 ur tedensko učiti telovadbo v razredih, ni šala,“ je rekel ravnatelj I ranc Pavkovič.
Kakor je povedal franc Kirn, predsednik krajevne skupnosti, pa bi radi vsa dela končali do krajevnega praznika 23. septembra. Vsa dela bodo veljala približno I milijon dinarjev; doslej so, predvsem z domačimi silami, zbrali 700.000 din.
Za ves kraj bo velika pridobitev tudi telefonska centrala, ki bo imela nad 100 priključkov. To bo zadoščalo potrebam kraja za nadaljnjih deset let.
zamenjala druga skupina. Pionirji zasipavajo jarke in delajo pod vodstvom brigadirja, v naselju pa so pripravili tudi stenčas.
KROMPIRJA BO MANJ - Stalno deževje povzroča, da krompirjevi gomolji gnijejo v zemlji, pa tudi fižol, ki si je po suši že malce opomogel, je zdaj prizadet od preobilnega dežja: začela ga je napadati rja.
LOVSKA VESELICA - V nedeljo, 5. septembra, bo na žužem-berškem trgu veselica, ki jo pripravljajo člani žužemberške lovske družine „Plešivica“. Tudi letos bodo gostom na voljo izbrane lovske specialitete, imeli bodo dobro kapljico in poskrbljeno bo za zabavo.
JELENJAD JE OSTALA - Medtem ko letos na območju, kjer delajo brigadirji in pojejo kompresorji ter pokajo mine, ni opaziti divjih prašičev, pa jelenjadi ropot ni pregnal. Kmetovalci opažajo ob vsej vodovodni trasi prav toliko jelenov in srn kot prejšnja leta.
TRBIŽ: ŠPILAR PRVI
Veteran novomeške atletike Marjan Špilar, skorajda nepogrešljivi slovenski reprezentant v metu kopja, je še enkrat dokazal, da je ta čas med najboljšimi v republiki.	Minulo	nedeljo	je
zastopal republiške	barve	v
Trbižu na	dvoboju	SRS	in
I-urlanije Julijske krajine. Orodje je zalučal	67,12 m,	kar	je
veteranu zadostovalo za zmago in za še eno osvojeno lovoriko.
s___________________l____________/
V veselje staršev in otrok
NAVAL V ŽABJO VAS
Med vsemi zaselki na robu Novega mesta je v zadnjih 13 letih Žabja vas najbolj napredovala. Statistični potki tki kažejo, da je imel ta kraj leta 1953 samo 246 prebivalcev, medtem ko jih je bilo na isti dan letos kar 895. Več kol za trikrat se je Žabja vas povečala. Zdaj šteje 199 hiš in 310 gospodinjstev. Nekdaj izrazito kmetijski predel mesta se je tako spremenil, da v Žabji vasi trenutno žive samo 4 kmetje.
„KAM PO DENAR? “ premišljata Franc Kirn in Franc Pavkovič, funkcionarja z Otočca, da bi čimprej asfaltirali športno igrišče. (Foto: Bačer)
RIBNIČANI DOBE VRTEC — Novi vrtec, ki gaje zgradil mariborski Marles in ki bo odprt žejeser bo za Ribničane ogromna pridobitev. Kot poročamo, bo novi montažni objekt najsodobnej opremljen in bo zraven oddelka za predšolske otroke in jasli vseboval tudi jedilnico za 120 šolarjev. Z njegovo otvoritvijo bo nekoliko omiljen položaj varstva predšolskih otrok v Ribnici. (Foto: B. Budja)
Za večjo osveščenost
Pojmovanje socialnega skrbstva v Ribnici žal še vedno temelji na ozki denarni pomoči, izostaja pa osveščenost o dejavnosti, ki človeku zagotavlja socialno varnost, položaj družine v družbi, zagotovljene koristi otrok, usluge ob raznih psihofizičnih motnjah in podobno. Prav gotovo so to faktorji, ki še kako zavirajo razvoj socialne službe na tem območju.
Socialna služba v Ribnici pokriva v glavnem dve področji: mladinsko varstvo in varstvo družine ter varstvo odraslih in ostarelih. Posebej problematično je urejanje zavodske oblike varstva ostarelih občanov, ker ima Ribnica le 15 postelj v Delovno varstvenem domu Ponikve in dve začasni v Domu počitka Tišje. V naslednjih letih bo nujno povečati navedene kapacitete in za kritje potreb v Ribnici zagotoviti najmanj 20 dodatnih postelj.
TUDI TO JE RIBNICA — Takoj za tovarno RIKO, kjer se še razteza naselje stanovanjskih hiš, smo opazili prav nenavaden prizor: na travniku so se brezskrbno pasli konji, nedaleč od njih pa smo opazili večje število psov. Da bo presenečenje še večje, moramo zapisati, da je ta nenavadna druščina v mestu last družine Romov. (Foto: B. Budja)
Ena gospa je rekla, da je, pdkiir je toliko hrupa zaradi *iča na tržnici, že zaznati *ultumejše okolje. Zadnjič so l'a stojnici prodajali knjige, ta •eden pa slike na steklu, „umet-*tine“ po 100 din ...
"LADINSKI TABOR
»stfKKftmovo'
Darinka Sikošek: ,,Izsledki vseh skupin bodo nakazali pot nadaljnjim raziskavam."
Mentor Andrej Podobnik: „Opažam, da so mladi precej kritični in natančni."
Marko Bizjak je bil z življenjem in	izkop v notranjosti dobravske cerkve je srednješolcem nazorno prikazal, kai ie
delom v taboru zadovoljen.	arheologija.
ZNANSTVENIKI MED POČITNICAMI
Svetovno gibanje „Znanost mladini", katerega ustanovitelj u pobudnik je UNESCO, ima namen približati znanost 1 Jadini ter mlade koristno vključiti v znanstveno delo. Seveda pa se mladi ob spoznavanju praktične plati znanstvenega dela ne samo izobražujejo ter morda celo že usmeijajo v poklic, ampak bogate svojo osebnost s spoznavanjem vrstnikov, novih znancev in svoje ali domovine dragih.
li reko Krko in njeno bližnjo okolico od Dobrave do Kostanjevice.
Mentor „geografov“ druge izmene tabora Radovan Lipušček je razložil, kako se delo njegove mentorske skupine vključuje v vseslovensko raziskavo poplavnih območij.
„Pri Institutu za geografijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti so se lotili določitve poplavnih območij vse Slovenije in med ta spada tudi območje Krke, katero raziskuje naša skupina. V karto poplavnih območij smo vrisali območja, ki jih je premerila in določila prva izmena. Delali so od Mršeče vasi do Kostanjevice, sedanja izmena pa kartira območje lehnjaka od Dobrave do Mršeče vasi. To delo smo več ali manj že opravili. Čaka nas le še, da ugotovitve in meritve vnesemo v karte."
Radovan Lipušček je poudaril, da se vse skupine tabora lotevajo raziskav istega osrednjega problema, a da ga vsaka skupina obdeluje iz vidika druge znanstvene panoge.
„Delo vsake skupine je le drobec, toda iz teh drobcev nastaja kompleksna celota."
PRVI STIK	i
Z ARHEOLOGIJO
Otok pri Dobravi je že vrsto let prizorišče arheoloških raziskav. Letos pa je na mesto, kjer je nekdaj stal freisinški trg Gutenwerth, prišla tudi skupina mladincev. To je bila prva izmena „arheologov“ tabora Znanost mladini. Tako prva kot druga izmena sta se seznanili, kako poteka praktično delo znanstvenika — arheologa, hkrati pa so se seznanili z znanostjo, o kateri pri urah zgodovine zelo malo ali pa tudi nič ne slišijo.
Slabo vreme, ki je trajalo skoraj ves čas, kar je bila druga izmena na terenu, je dijake večkrat navedlo, da so delali v sedanji pokopališki cerkvi.
Srednješolce je v arheološko delo uvajala dr. Vida Stare, muzejski svetnik Narodnega muzeja v Ljubljani, ki je v tej cerkvi odkrila okostja nekdanjih prebivalcev Gutenvvertha.
,,V arheološki skupini je devet gimnazijcev, ki so zelo prizadevni. V času bivanja v taboru so zvedeli veliko novega in se naučili marsikaj tudi samostojno postoriti. Ko so prišli v ta tabor, so o delu arheologa malo vedeli, če se seveda niso že prej sami zanimali za arheologijo ali morebiti sodelovali pri kakšnem izkopavanju."
Mladinci so opravljali raznovrstno delo. Dr. Vida Stare je gledala, da so $e zvrstili različni opravki ter da se dela niso ponavljala. Merili so, risali, čistili skelete, odvažali zemljo ter se tako seznanili z dobrimi in slabimi platmi te zanimive znanstvene panoge.
Alenka Ločniškar, dijakinja ljubljanske gimnazije, se je za delo v arheološki skupini odločila, ko so v šoli dobili obvestilo o. poletnem taboru Znanost mladini v Dobravi.
„Tu sem veliko zvedela o arheološkem delu. Zame je delo v tem taboru kar nova šola. Ne bom pa študirala arheologije, čeprav je zelo privlačna panoga. Odločila sem se za arhitekturo."
Najbolj izkušen med mladinci in tudi najbolj seznanjen z arheologijo je bil Rado Cunja, gimnazijec iz Kopra, ki je že prej večkrat sodeloval pri arheoloških izkopavanjih. Lani je prvič delal na Otoku pri Dobravi, zato se je letos, ko so tabor gibanja Znanost mladini postavili v Dobravo, toliko raje vključil v arheološko skupino.
,.Arheologijo bom tudi študiral," je povedal Rado. „Vsem mojim kolegom in drugim srednješolcem priporočam, da se kdaj udeleže takega tabora."
XXX
Nemogoče je v tem zapisu podati vso razsežnost in pomen letošnjega tabora Znanost mladini v Dobravi. Kaj je dal ta tabor slovenski znanosti, morda niti ni najvažnejše; veliko več in bolj trajne vrednote je dal, če je v srca mladih znal vsaditi kal ljubezni do znanstvenega dela. Ta kal bo rodila sadove, brez katerih ni napredka in temelja bodočega življenja.
A. BARTELJ M. MARKELJ
V tem zasilnem laboratoriju so mladi spoznavali tiste skrivnosti kemije, o katerih v šoli malo ali nič ne slišijo.
V nedeljo, 15. avgusta, je na domačiji gospodarja Bregarja, ki leži na ravnici blizu vasi Dobrava, zavladal mir. Vrvenje mladih, klepeti, petje, kitara, zagnanost pri delu, vsa tista razgibanost, ki spremlja delo in življenje mladih, je zamrla. Končal se je mladinski tabor „Znanost mladini". V soboto so mladinci pod vodstvom svojih mentorjev pripravili razstavo, na kateri so pregledno prikazali, kaj sta naredili v času prebivanja v tem delu Dolenjske obe izmeni mladinskega tabora.
POMEMBNA IN OBSE2NA NALOGA
Letošnji tabor „Znanost mladini" je bil postavljen na Dolenjsko. Njegova naloga je bila kar obsežna in pomembna. Srednješolci iz domala vseh slovenskih mest so se v različnih delovnih skupinah lotili reke Krke. Mladinci v skupini kemikov so zbirali vzorce rečne vode in vzorce iz Krkinih pritokov, jih v zasilnem laboratoriju na domačiji analizirali, s čimer so poskušali najti vzrok nabiranja lehnjaka na rečnem dnu, pa tudi ugotoviti stopnjo onesnaženosti Krke. Druga skupina („biologi“) je zbirala vzorce rastlinstva naše reke, jih opisala in klasificirala. Predvsem pa je bila njihova naloga ugotoviti alge in mahove, ki rastejo na lehnjaku. Skupina, v kateri so delali mladinci „geografi", pa je imela za nalogo določiti poplavno območje Krke, kartirati lehnjak in proučiti povezavo obeh faktoijev. Delo vseh teh treh skupin se je prepletalo in dopolnjevalo, saj so izsledki ene pomagali pri raziskavah druge, šele vse tri pa so lahko ustvarile osnovo za proučitev celostne podobe problema, poplavljanje reke Krke; predhodne raziskave, kar je pravzaprav bilo delo mentorjev in mladincev letošnjega tabora, bodo koristile nadaljnjemu znanstvenemu obravnavanju in reševanju te problematike.
Četrta skupina se je ukvarjala s preteklostjo. Dijaki so pomagali pri arheoloških izkopavanjih na Otoku pri Dobravi.
LABORATORIJ V GOSPODARSKEM POSLOPJU
Največ prostora so v gospodarskem poslopju, ki ga je za čas tabora
odstopil v uporabo kmet Bregar, zavzeli mladi kemiki. Na dolge lesene mize so postavili množico epruvet, pipet, retort in ostalih posod ter naprav, ki so v rabi pri vsakem kemijskem delu. Del potrebne opreme je prispevala novomeška tovarna Krka, ki je tudi pokrovitelj letošnjega tabora, del pa so pripeljali z ljubljanske fakultete. V tem terenskem laboratoriju so opravili dijaki večino analiz, zahtevnejših pa jim ni bilo mogoče narediti, zato so le-te sproti opravili kemiki v laboratoriju tovarne Krke.
V drugi izmeni je delalo šest dijakov, katerim take delovne in koristne počitnice pomenijo več kot mnogim lenarjenje na vročem soncu. Delajo pod vodstvom in strokovnim nadzorstvom inženirke kemije Darinke Sikošek iz šolskega centra v Idriji.
„Osrednji problem projekta Mihovo je nabiranje lehnjaka na Krkinem dnu,, kar povzroča dviganje rečnega dna, temu pa sledijo pogoste poplave," je pojasnila mlada mentorica. „V naših predhodnih raziskavah bi radi ugotovili, zakaj se nabira lehnjak. Tega smo se lotili s skupinskim delom. V naši skupini zbiramo vzorce rečne vode in vzorce iz pritokov, opravljamo analize trdote vode, temperature, ugotavljamo, koliko je v nji kisika in druge take stvari. Izsledki vseh skupin bodo nakazali pot nadaljnjim raziskavam."
KEMIK BO
In kako občuti tako vključevanje v znanstveno raziskovalno delo mladinec gimnazijec? Marko Bizjak iz Ljubljane je povedal: „Končal sem tretji letnik gimnazije Ivana Cankarja, vendar v vseh teh treh letih nisem v šoli spoznal toliko, kot lahko spoznavam v takih taborih. Že prej sem bil navdušen za kemijo. Gibanje Znanost mladini mi ni novo, saj sem v okviru tega že naredil raziskovalno nalogo."
Marko je zadovoljen z življenjem in delom v taboru. Iz dneva v dan, ko zori ob rednem delu z epruvetami in kemikalijami, pa je vse bolj odločen, da bo za svoj poklic izbral prav kemijo. K tej odločitvi je gotovo veliko pripomogel tudi letošnji tabor, saj je Marko sam povedal, da v šoli ne bi nikoli odkril, kolika neizčrpnih možnosti je v kemiji.
Z ALGAMI IN MAHOVI
Biološka in geografska skupina si delita drugi preurejeni prostor gospodarskega poslopja. S čim se ukvarjajo, izdajajo stene, na katerih vise zemljevidi, ročno izrisane karte poplavnega območja, skice povečav rečnega rastlinstva, pa tudi posušeni vzorci mahu in alg.
Skupino biologov, v kateri je šest dijakov, vodi absolvent biologije Andrej Podobnik.
„Naredili smo opis rastlinstva na tem območju reke Krke, sedaj pa se ukvarjamo z določevanjem. Dijaki so zelo prizadevni, čeprav nam precej nagaja vreme, ki terenskemu delu ni ravno naklonjeno. Pri nabiranju rastlinskih vzorcev se niso mogli kaj posebno izkazati, so pa zato toliko bolj prizadevni pri določevanju alg in niso zadovoljni tako hitro. Opažam., da so mladi precej kritični in natančni."
Člani biološke skupine so vse raziskave opravili sami. Opremo so dobili od Pedagoške akademije v Ljubljani. Natančno delo in čudoviti svet živih bitij, v katerega skrivnosti zreš z mikroskopom, je navdušilo vse dijake v tej skupini. Nekaj otipljivih rezultatov, ugotovitev najpogostejših vrst rastlinstva na lehnjaku, je dalo morda novih spodbud tistim udeležencem, ki svoje bodoče poklicno delo že vidijo v ukvarjanju z biologijo.
VEČKRAT MOKRI KOT SUHI
Nekaj deset dni so s tokom reke Krke živeli tudi tisti dijaki slovenskih srednjih šol, ki so v taboru sestavljali skupino geografov. To skupino je vodil absolvent geografije Radovan Lipušček iz Tolmina. „Geografi" so morali od vseh udeležencev tabora največkrat zagaziti v vodo, ko so določevali razširjenost in meje poplavnega območja. Veliko ur so preveslali, vendar to dokaj težko delo ni ubilo volje do zanimivega in poučnega opravila. Mladinci so temeljito spozna-
PROSTA DELOVNA MESTA!
ŠTAMPILJKE IN PEČATI ] NOVO-NOVO-NOVO
VSEH VRST
Cenjene stranke obveščamo, da izdelujemo gumijaste štampiljke in pečate vseh vrst: podolgovate, okrogle, ovalne, tabelarične, z zaščitnim znakom ali brez, gumijaste črke in številke vseh velikosti, datirke s ploščo — sprejemne štampiljke z glavo podjetij, gumijasti klišej za tisk. Ogledate si lahko tudi veliko izbiro šolskih in drugih simbolov. Štampiljke izdelamo hitro, na posebno željo tudi v 24 urah, in po zmernih cenah. Naročila sprejemamo osebno ali po pošti na naslov:
Štampiljke SITAR,
Ljubljana, Nazorjeva 3 ali Resljeva 6, tel. 323-238.
PROSTA DELOVNA MESTA!
KRKA
KRKA, farmacevtika, kemija, kozmetika in zdravilišča
Novo mesto	*
razglaša prosta delovna mesta
I. TOZDZELISCA
a) Sefa razvoja
b) STROKOVNEGA SODELAVCA
II.TOZD KOZMETIKA
a) ADMINISTRATORKE V OPERATIVNI PRODAJI
Na razpisna delovna mesta se lahko prijavijo kandidati, ki imajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca še:
pod I a): visokošolsko izobrazvo (dipl. ing. agr., dipl. biol., dipl. gozd.) in 3 leta delovnih izkušenj; pod I b):visokošolsko izobrazbo (dipl. ing. agr., dipl. gozd., dipl. farm.), 1 leto delovnih izkušenj, smisel za organizacijo in delo na področju ekonomske propagande; pod II a): končano 2-letno administrativno šolo in 1 leto delovnih izkušenj. Kandidatka mora obvezno dobro obvladati strojepisje in pisarniško poslovanje.
Kandidate, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, prosimo, da pismene ponudbe pošljejo v kandrovsko splošno službo „KRKE", Cesta herojev 45, Novo mesto, v roku 5 dni od dneva objave.
OBVESTILO
»NOVOTEKS", TOZD TRGOVINA Prodaja tekstila. Novo mesto, n.sub.o.
Cenjene kupce obveščamo, da bo naša trgovina v Bršljinu odprta vsak dan od 1. 9. 1976 dalje
NON STOP od 7. ure do 18,30,
le ob sobotah od 7. do 12. ure.
Ugoden nakup vam želi kolektiv trgovine (v tovarni) Novoteks v Bršljinu pri Novem mestu.
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO
odproda
odvečna osnovna sredstva na
JAVNI LICITACIJI
ki bo dne 10. septembra 1976 ob 8. uri v prostorih Strojno-prometne službe na Čatežu ob Savi št. 63:
- BULDOŽER TG-50, letnik 1967, izklicna ceiSD.000,— din
- OSEBNI AVTOMOBIL AMI-8 BREAK, letnik 1971, karamboliran, v nevoznem stanju, izklicna cena
5.000.— din
- KOMPRESOR ZA POLNJENJE GUM EK-65, izklicna cena	1.000,—din
- KOPIRNI STROJ TAP-902-E,	izklicna cena	8.000,- din
- ACETILENSKI RAZVIJALEC „BOSNA", izklicna cena
200.— din
- HIŠNA TELEFONSKA CENTRALA JSKRA" SATC 2/10, izklicna cena	6.000.— din
- Razni računski stroji, električni in ročni:
FACIT, TOTALIA, ASTRA, ASCOTA,
izklicna cena od 300.— do 800,— din
V izklicnih cenah ni vračunan prometni davek, ki ga je dolžan plačati kupec.
Ogled vsak delovni dan od 6. do 11. ure v prostorih Strojno-prometne službe na Čatežu.
Informacije po telefonu 72-264.
Pred začetkom licitacije morajo interesenti položiti kavcijo v višini 10% vrednosti izklicne cene ali predložiti ustrezen s
. ---------------------
V ČIŠČENJE SPREJEMAMO POLEG TEKSTILNIH TUDI USNJENA OBLAČILA IN PREPROGE VSEH VELIKOSTI
NA RAZPOLAGO VAM JE SPREJEMALIŠČE V TREBNJEM, RIMSKA C. 1
KEMIČNA ČISTILNICA
„LABOD" LJUBLJANA
STAVBNA ZEMLJIŠČA
v občini Črnomelj
Na podlagi 11. in 12. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št. 42/66)
razpisuje
Skupščina občine Črnomelj - oddelek za gospodarstvo in finance
JAVNI NATEČAJ
za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča, in sicer:
I. V mestu Črnomelj — naselje Rdeči hrib 1 lokacija na pare. št. 764/2 pašniku, v velikosti 608 m2, vi. št. 557 k.o. Loka.
II. v naselju Semič:
— lokacija št. 1 563 m2, vi. št.
— lokacija št. 2
— pare. št. 347/13 njiva v velikosti 1991, k.o. Semič;
— pare. št. 347/14	njiva	v	velikosti
519 m2,	vi. št.	1991, k.o. Semič;
— lokacija	št. 3	— pare. št. 333/18 travnik	v	velikosti
524 m2,	vi. št.	2354, k.o. Semič.
III. V naselju Dragatuš — ena lokacija na pare. št. 1197/1 travniku v velikosti 792 m2, vi. št. 423, k.o. Obrh.
IV. V naselju Prelesje pri Starem trgu ob Kolpi — ena lokacija na pare. št. 318/1 vrt v velikosti 498 m2, vi. št. 415, k.o. Stari trg.
za gradnjo stanovanjskih hiš s temi pogoji:
1. Odškodnina za stavbno zemljišče pod točko I. znaša din 24,53 za 1 m2, pod točko II. in III. 20,00 din za 1 m2 in pod točko IV. din 9,00 za 1 m2.
2. Izklicna Cena stroškov za delno komunalno ureditev zemljišča za lokacijo pod točko I. znaša 30.000,00 din.
3. Udeleženci natečaja so dolžni do konca razpisanega roka za sprejem ponudb	plačati	na	račun	št.
52110—781—71010 Skladu za urejanje mestnega zemljišča SOb Črnomelj varščino v višini 5.000,00 din.
4. Odškodnino za zemljišče in komunalno opremljenost zemljišča so udeleženci natečaja dolžni plačati ob podpisu pogodbe o dodelitvi zemljišča v uporabo.
5. Rok za predložitev ponudb je vključno 10. dan po objavi tega natečaja. Odpiranje ponudb bo 12. dan po objavi natečaja ob 8. uri na oddelku za gospodarstvo in finance SOb Črnomelj, soba št. 20. Udeleženci natečaja lahko prisostvujejo odpiranju ponudb. Ponudbe je treba poslati v zapečateni ovojnici na naslov: Občinska skupščina Črnomelj - Javni natečaj.
6. Predmet natečaja so stroški delne komunalne ureditve zemljišča pod točko I. razpisa.
7. Natečaja se lahko udeleže fizične in pravne osebe pod enakimi pogoji.
8. Prometni davek in vse ostale stroške v zvezi z zemljiškoknjižnim prenosom nepremičnin, kakor tudi prispevek za spremembo namembnosti zemljišča po zakonu o kmetijskih zemljiščih in odloku občine plačajo uporabniki.
9. Ostali pogoji natečaja so določeni v splošnih pogojih o razpisu javnega natečaja.
10. Uporabnik stavbnega zemljišča mora pričeti gradnjo stanovanjske hiše v 30 dneh po podpisu pogodbe, dokončana pa mora biti v treh letih po podpisu pogodbe o dodelitvi zemljišča.
Oddelek za gospodarstvo in finance N	SOb	Črnomelj
PROSTO DELOVNO MESTO!
METALNA MARIBOR
- TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME SENOVO, n.sol.o.
objavlja na podlagi sklepa komisije za medsebojna razmerja prosto delovno mesto
VODJA KONTROLE KVALITETE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— visoka izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas.
Poskusno delo traja 60 dni.
Nudimo DRUŽINSKO STANOVANJE.
Pismene prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in področij dela z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov METALNA — TOZD TGO SENOVO, kadrovska služba.
Prijavljene kandidate bomo obvestili 0 izbiri kandidata najkasneje v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
J VELETRGOVINA »KURIVO"
<> Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 4,
objavlja za poslovalnico Novo mesto, Bršlin 2, prosto delovno mesto:
- SKLADIŠČNIKA V POSLOVALNICI.
Pogoji: nepopolna srednja šola in vsaj 1 leto tovrstne prakse. Zasedba delovnega mesta je za nedoločen in poln delovni čas. Poskusno delo traja dva meseca.
Ponudbe pošljite na: „Kurivo", poslovalnica Novo mesto, Bršlin 2, v 8 dneh po objavi oglasa.
s SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTJERNEJ
objavlja prosto delovno mesto
TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI.
Pogoji:
— končana srednja šola ekonomske ali tehnične smeri
— znanje strojepisja
— dve leti ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece.
Nastop dela po dogovoru.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti ustrezne moralnopolitične vrline in delovne ter organizacijske sposobnosti.
Pismene prijave sprejema Krajevna skupnost Šentjernej.
»DOLENJKA",
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO NOVO MESTO
objavlja prosto delovno mesto
POSLOVODJE
za prodajalno „Črmošnjice"
Pogoji: končana šola za prodajalce mešane stroke in 3 leta prakse v stroki.
V poštev pridejo moški kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Kandidatu, ki bo izbran, nudimo dvosobno družinsko stanovanje v stavbii kjer je prodajalna. Vse ostale informacije dobijo kandidati v splošnem oddelku DO.
Rok za vlaganje ponudb je 8 dni po objavi.
ZAHVALA
Sredi delaje nepričakovano med vožnjo s traktorjem omahnU v smrt in nas za vedno zapustil komaj 38 let star naš najdražji skrbni mož, oče, sin in brat
MIKO ŽUNIC
kmetovalec iz Žuničev št. 15
Iskreno sc zahvaljujemo sovaščanom, prijateljem in znancem, ki so, nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, darovali cvetje in vence ter ga pospremili na zadnji poti. Prav tako iskrena hvala občinski gasilski zvezi Črnomelj, gasilcem GD Adlešiči, Preloka, Zilje in Žuniči ter govorniku za ganljive besede ob slovesu. Hvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marica z otrokoma Željkom in Jasno, mama Frančiška, brat Jože ter sestre Ana, Marija, Francka in Nada z družinami ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame in stare mame
MARIJE
BOBIČ
iz Šmarjete 17
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so v hudih trenutkih z nami sočustvovali in nam lajšali bolečino. Hvala vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, poklonili vence in v tako velikem številu spremili našo mamo na zadnji poti, kakor tudi pevcem za zapete žalostinke. Lepa hvala župniku za opravljeni obred, č.s. Bolemiri pa za lajšanje bolečin.
Žalujoči: mo Anton, hčerki Rezi in Pepi, sinovi Ivan, Franci, Lojze, Nace, Tone, Stane z družinami ter Jože in Albin in drugo sorodstvo
Šmarjeta, Bučka, Ljubljana, Meutor,
VVickliffe, Cleveland, Ohio—USA
Četrtek, 26. avgusta - Aleksander Petek, 27. avgusta - Monika Sobota, 28. avgusta - Avguštin Nedelja, 29. avgusta - Sabina Ponedeljek. 30. avgusta - Feliks Torek, 31. avgusta - Rajko Sreda, 1. septembra - Egidij Četrtek, 2. septembra - Doroteja
LUNINE MENE
1. septembr ob 4.34 uri - prvi krajec
m
KOSTANJEVICA: 28. 8. ameriški film Leto 42. 29. 8. francoski
film Vlomilec. 1. 9. film Išče se Oiči - živa ali mrtva.
KRŠKO: 28. in 29. 8. ameriški film Človek Trmita. 1. 9. ameriški film Smrt v Benetkah.
NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 27. do 29. 8. francoski barvni film Dve dekleti v eni pižami. 30. in 31.8. italijanski barvni film Kaliber 9. Od 1. do 3. 9. domači barvni film Atentat v Sarajevu.
RIBNICA: 28. in 29. 8. angleški barvni film Kraljica za 1000 dni.
SEVNICA: 28. in 29. 8. ameriški film Cleopatra Jones. 1. 9. jugoslovanski film Sledovi črne deklice.
ŠENTJERNEJ: 28. m 29. 8. film Šampion Rodea.
TREBNJE: 28. in 29. 8. francoska barvna ljubezenska drama Jagode in kri.
m
SLUŽBO DOBI
VZAMEM V SLUŽBO NK delavca v starosti od 16 do 20 let. Stanovanje in hrana preskrbljena. Čiščenje, mazanje vozil Emil Klančnik, Vilharjeva 25, Ljubljana, telefon 315-062 vsak dan od 7; do 17. ure.
SPREJMEM snažilko za dvakratno čiščenje v tednu. Plačilo po dogovoru. Frizerski salon „Jelka“, Novo mesto.
IŠČEM frizersko vajenko. Milena Pureber, Žabja vas 12, Novo mesto, telefon 22-978.
SPREJMEMO samostojnega mizarja. Prednost vozniško dovoljenje, zaslužek 20. do 25.- din na uro. Nastop takoj, samsko stanovanjc zagotovljeno France Merjascc, reklamni atelje Ljubljana-Šentvid, Gunclje, Štrukljeva 17, telefon 061-51-641.
TAKOJ ZAPOSLIM za nedoločen čas kuhinjsko pomočnico. Lahko je priučena ali začetnica z nedokončano osnovno šolo. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Šprin-ger, Trebnje.
TAKOJ SPREJMEM frizersko vajenko. Česalni salon Jožica Aleksič, Brežice.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo mirnim dijakinjam. Naslov v upravi lista (2472/76),
NUJNO potrebujem sobo in kuhinjo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2476/76).
DVE NEOPREMLJENI SOBI s kopalnico oddam dvema moškima. Danila Bučarja 7 (Novotekso-vo naselje). Novo mesto. MLADOPOROČENCA Z OTROKOM iščeta neopremljeno sobo in kuhinjo v Brežicah ali Dobovi v bližini železniške postaje. Jožica Fink, Jerebova 8a, Novo mesto. ODDAM SOBO dvema dijakinjama.
Naslov v upravi lista (2503/76) IŠČEM enosobno stanovanje ali garsonjero, po možnosti ogrevano, v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (2521/76).
ODDAM opremljeno sobo, centralno ogrevano, samski ženski. like Vaštetove 17, Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM FIAT 850 special, letnik 1971. Anton Kastelic, Osojnik 12, Semič.
PRODAM ŠKODO, registrirano do julija 1977, letnik 1970. Mišjak, Boričevo 1, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750, letnik 1974. Jože Muhič, Ivanja vas 19, Mirna peč.
PRODAM ZASTAVO 125 PZ. Jože Nagelj, Mirana Jarca 31, Novo mesto.
PO UGODNI CENI prodam I IAT 850. Naslov v upravi lista (2486/76).
UGODNO prodam Ami 6, letnik 1967. Marko Potočnik, Skalicki-jeva 1, Novo mesto.
PRODAM avto DKW 1000 S skupaj ali po deliti, motor po generalni, karoserija obnovljena. Marjan Čučnik, Regerča vas 95, Novo mesto.
PRODAM AUSTIN 1300 'special, letnik 1973. Informacije po 15. uri na teleloA 068-23-946.
ZASTAVO 101, letnik 1973, prodam. Informacije po telefonu 068-22-380 po 14. uri.
PRODAM avto NSU 1200, rezervne dele za fiat 750 po delili in motorno kolo (brez izpita) na 4 prestave. Naslov v upravi lista (2498/76).
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1969, v brezhibnem stanju, registrirano do avgusta 1977. Lužar, Nad mlini 43, telefon 22-215.
PRODAM AUDI, letnik 1966, lahko tudi po delih'. Janez Tomažin, Smodnik 2, Raka.
PRODAM NSU 1200 v odličnem stanju, letnik 1971. Bučna vas 35, Novo mesto.
PRODAM FIAT 850, registriran do avgusta 1977. Berkopec, Dol. Težka voda 15 a, Stopiče.
PRODAM FIAT 850 special, letnik, 1971. Informacije na telefonu 23-372.
PRODAM ŠKODO 1000 MB, letnik 1966-67. Tadija Šimič, Šcgova 2, Novo mesto.
PRODAM HAT 750, letnik 1971, registriran do junija 1977, po ugodni ceni. Stane Koračin, Velika Bučna vas 44, Novo mesto.
PRODAM VW 1200 po ugodni ceni. Dušan Vencelj, Gor. Nemška vas 3, Trebnje.
PRODAM
PASARO jadrnico s kabino, z vso dodatno opremo, 3 ležišči in motorjem 4 H. P. prodam ali zamenjam za kredit. Sandi Miku-lan, Dolenjski list, Novo mesto.
PRODAM traktor Zetor 42. Kramar, Gor. Kamenje 3, Novo mesto.
PRODAM traktor llanomag 27 KS, hidravliko, Agria Dieslov motor ter razne priključke. Jože Škrl, Drenovec 11, 68273 Leskovec pri Krškem.
PRODAM dve mlatilnici (z vsem čiščenjem) v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Ivan Vintar, Cešni-ce 7, 68293 Studenec.
PRODAM nov gumi voz (12 col). Ivan Grive, Lončarjev dol 17, Sevnica.
PRODAM malo rabljeno 760-litrsko hrastovo kad (na obeh straneh zaprta). Jože Godnjavec, Gor. Gradišče 2, Dol. Toplice.
PRODAM DVOJNA desna vrata za fiat 125. Jerman, bencinski servis, Trebnje.
PRODAM starinska dvokrilna macesnova vrata. Eno krilo sestavljeno iz 400 kosov, podboji klesani iz naravnega kamna. Ivan Vovko, Brezje I, Brusnice (pri avtobusni postaji Ratež).
PRODAM knjige za I. in II. letnik poklicne kovinarske šole. Slavko Rogelj, Rihpovec 7, Trebnje.
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno tridelno omaro, dve vzmetni žimnici in divan. Ogled možen vsak dan popoldne v Šmihelu pri Novem mestu. Ul. Milke Šobar 5.
UGODNO prodam hrastove in češnjeve deske. Cač, Ljubljanska 1, Kočevje.
NOVO kombinirano mizarsko sko-belno glavo (410 mm) prodam. Mokotar, Cegclnica 46, Novo mesto.
PRODAM nevozen motor APN 4. Stanko Žibert, Šentjernej 9.
POCENI PRODAM menjalnik, zadnjo šipo, števec, dinamo, volan, streho, četvero vrat, sedeže in napetostni regulator (regler) za fiat 1300. Jeremija Novakovič, Cankarjeva 6, 61330 Kočevje.
PRODAM leseno garažo 5x3 m. Marjan Malus, Milana Majcna 1, Novo mesto.
UGODNO prodani samsko sobo. like Vaštetove 17, Novo mesto.
PRODAM klasično dnevno sobo. Šnidaršič, Majde Šilc 21, Novo mesto, telefon 23-742.
PRODAM pse volčjake (mladiče), stare 10 tednov. Šinko, Gor. Brezovica, Šentjernej.
PRODAM nov avtoradio Grunding. Informacije na telefonu 22-749.
PRODAM televizijski sprejemnik (črno bel) RR 850 po ugodni ceni. Pintar, Jerebova 3 a.
PO UGODNI ceni prodam kosilnico za traktor Ferguson 558. Anton Lavrinovič, Ragovska 31, Novo mesto.
NEMŠKEGA ovčarja, starega pet mesecev, dobrega čuvaja, prodam. Stane Lavrinšok, Krško.
PRODAM knjige H., III. in IV. letnika gimnazije. Gorup, Zagrebška 8.
ZAMRZOVALNO skrinjo Gorenje 450, brezhibno, poceni prodam. Bahun, Ljubljana, Trubarjeva 51, popoldne.
PRODAM kombinirano peč za kopalnico (na drva in elektriko) in dva kamina. Naslov v upravi lista (2531/76).
PO UGODNI ceni prodam lepo urejen 50-liirski akvarij. Repše, Kristanova 28, Novo mesto, telefon 22-311.
PRODAM zadnja vrata (leva in desna) za zastavo 101. otroško postcijico in električni štedilnik. Stane Fux, Veljka Vlahoviča (nova stolpnica), Brežice.
PRODAM konja, starega 3 leta, trajno žarečo peč EMO 5 in nov štedilnik Gorenje (2 plin, 2 elektrika). Alojz Murgelj, Vrhovo 15, Mirna peč.
ZARADI SELITVE ugodno prodam 2 meseca staro pohištvo za dnevno sobo in peč Kueperbusch. Franc Turk, Krka 14, Novo mesto.
PRODAM spalnico, pisalno mizo, preprogo (3 x 2 m) in električni harmonij. Ogled v petek popoldne in v soboto. Bračko, Ragovska 9, telefon 21-659.
KUPIM
KUPIM dobro ohranjen pisalni stroj.
Naslov v upravi lista (2468/76). KUPIM 300 m2 zemlje z lokacijo v neposredni bližini Podzemlja. Ivan Peterc, Linhartova 94, Ljubljana.
PRODAM 10 arov vinograda s pridelkom. Anton Rifelj, Češnjice 10, Otočec.
MED ZBURAMI IN SP. LAKEN-CEM prodam gospodarsko poslopje, primemo za stanovanjsko hišo ali obrtno delavnico. Jakob Novak, Čclcvec 14, Šmarješke Toplice.
V ČRNOMLJU PRODAM enosta-novanjsko hišo v 3. fazi gradnje v velikosti II X 13,50 m, pripravljeno za dvostanovanjsko. Informacije pri Rudiju Adlcšiču, Scmi-ška cesta 6, 68340 Črnomelj.
V KOSTANJEVICI takoj prodam dve gradbeni parceli. Naslov v upravi lista (2480/76).
PRODAM HIŠO v Šentrupertu na Dolenjskem z vrtoin in njivami, lahko pa simo hišo in vrt v velikosti 160 in2 - spodaj in zgoraj. Informacije v popoldanskem času po telefonu 51-594 Ljubljana.
PRODAM vikend hišo v okolici Metlike z vinogradom. Lepa lega, dostop možen z avtomobili. Informacije pri Zornu, Bočka 3, Metlika.
V CENTRU TRGA, 30 km od Ljubljane, prodam štirisobno eno-stanovanjsko podkleteno hišo s pritiklinami, garažo, elektriko, vodovodom in gospodarskim poslopjem. Ponudbe pod šifro „Za vsako obrt".
UGODNO prodam parcelo na Trški gori. Naslov v upravi lista (2526/76).
RAZNO
VZAMEM v varstvo otroka nad leto dni starosti. Štangelj, Gotna vas 75, Novo mesto.
SPREJMEM enega otroka v varstvo. Naslov v upravi lista (2482/76).
Vaš prijatelj
j DOLENJSKI USTI
POROČNI PRS I ANI! Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5.	-	Z
izrekom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
-PREKLICI
HENRIK KOSTREVC, DEDNJA VAS 31, PIŠECE, prepovedujem vožnjo po vinogradniški parceli št. 620/1621 v Orehovcu pri Pišccah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
MIHA KUPLENIK, Golušnik 12, Trška gora, opozarjam svojo ženo Terezijo Kuplcnik, da nima pravice prodajati nobenih premičnin in nepremičnin na mojem posestvu. Istočasno prepovedujem dostop na moje posestvo vsem nezaželenim, ker jih bom v nasprotnem primeru sodno preganjal.
'V''
m
LJUBLJENI mami in stari mami IVANKI GRILL iz Herrenbcrga v Zali. Nemčiji vse najboljše in najlepše za njeno praznovanje ter veliko zdravja in zadovoljstva želita družini Grili in Mali.
DRAGI MAMI MARIJI ERJAVEC iz Sel pri Ratcžu za 63. rojstni dan in bližnji god želi še mnogo zdravih let sin Franci z ženo Savko. Vnučka Franci in Danica ji pošiljata koš poljubčkov.
iff OBVESTI LA I
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem odprla frizerski salon in se priporočam. Salon ,,Urška", Žabja vas 12, Novo mesto, telefon 22-978.
IZDELUJEM VSE VRSTE ROLET IN ŽALUZIJ TER IZVRŠUJEM VSA POPRAVILA. ROLETAR-STVO MEDLE, ŽABJA VAS 47, NOVO MESTO, TELEFON 23-673.
ANSAMBEL ..FANTJE IZPOD BRNI KA' vas bodo zabavali v soboto, 28. avgusta 1976 zvečer, na vrtu gostilne Rogelj na Rdečem kalu. Vabljeni.
Obvestilo upravam pošt v 9 občinah
Uprave vseh pošt na Dolenjskem, v Beli krajini, Spodnjem Posavju ter ko-čevsko-ribniškem predelu prosimo, da ob jesenski izteijavi naročnine upoštevajo naslednje navodilo:
Odrezke (položnic) enega obračuna nam pošljite istočasno, ko nakazujete denar, da se vknjižba ujema tako s številom odrezkov kot z zneskom, ki ga pošiljate za to nakazilo.
Vsem poštam smo položnice za jesensko izteijavo naročnin odposlali včeraj.
NAROČNIŠKI ODDELEK DOLENJSKEGA LISTA
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni in skrbni mož, oče, stari oče, brat, svak in stric
JANEZ DRMAŽ
iz Gor. Brezovice 29
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, posebno najbližnim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagali ter vsem, ki ste pokojnega zadnjikrat obiskali, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, kolektivom 1MV Novo mesto, trgovskega podjetja Dolenjka Novo mesto, ..Mercatorja Ljubljana, Iskre Šentjernej in podružnice SDK Novo mesto. Lepa hvala župniku za opravljeni obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Pepca, hčerke in sinovi z družinami ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očka, brata, strica in svaka
II JOŽETA ^ L BORŠTNARJA
mm iz Gor. Lakenca pri Mokronogu
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, pokojnika v tako velikem številu spremili in zasuli njegov prerani grob. Zahvaljujemo se KPD Dob pri Mimi za spremstvo, vence in poslovilne besede, godbi, pevcem, Koteks-Tobusu, RSPOU, Domu TSŠ iz Ljubljane, „Dolcnjki“ iz Novega mesta in Mokronoga, ,,Zmagi“ Mokronog in osnovni šoli Mokronog za številne vence. Zahvala za pomoč in poslovilne besede tudi Jožetu Novaku ter Povšičevim in ostalim sosedom. Prav tako se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat Iskrena hvala!
Neutolažljivi: žena Majda, hčerki Betka in Zlatka ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadni in nadvse boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
IVANA ŽARNA
iz Nemške gore 3
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence, za izrečeno sožalje in pomoč. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so sc od pokojnika poslovili in ga spremili na njegovi prcžalostni zadnji poti. Iskrena hvala pevcem za zapete žalostinke, župniku pa za opravljeni obred in govor.
Žalujoči: žena Anica, sinovi Ivo, Edi in Jožko, sestTa Marija z možem, sestra Ema z družino in brat Franci.
ZAHVALA
%
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ANE PRESKAR
roj. Vogrinc iz Blatnega št. 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebna hvala kolektivom Rudnika Globoko, Tovarne pohištva Brežice in EMA Celje, zdravnikom in strežnemu osebju internega odd. II splošne bolnice Brežice.
Žalujoči: sin Ivan z družino, hčerke Nežka, Miika, Anka in Marija z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je v 80. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama in stara mama
ANA JAKŠA
z Dobličke gore 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Prav lepa hvala pevskemu zboru iz Kočevja in njegovemu vodji tov. Staniču, sindikalni organizaciji l.IK Kočevje, gasilskemu društvu Stara cerkev za darovane vence, društvu upokojencev Črnomelj za spremstvo. Posebno se zahvaljujemo župniku Urbaniji za spremstvo in lep obred.
Žalujoči: sinova Jože Flak, Franc, hčerki Marija in Jožica z družinami.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppcy, Ivan Zoran in AJfrcd Železnik. Oblikovalec Pnloge Peter Simič.
IZDAJA II LJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100 -620-107- 32000-009-8-9
OGLASI: I cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi ve|ja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v. Novem mestu 52100 601 10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 Telefon (068) 23-611 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: Č/P Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
RADIO LJUBLJANA
%
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.0.0, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00,
17.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od
4.30 do 8.00.
Četrtek, 26. avgusta: 8.08
Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani.
9.20 Glasovi v ritmu. 9.40 Mladi koncertanti. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Zvoki znanih melodij.
12.30 Kmetijski nasveti - ing. Tone Zafošnik: Pomen klonske selekcije vinske trte. 12.40 Od vasi do vasi.
14.05 Glasbena pravljica. 14.40 Med šolo, družino in delom.
PETEK, 27. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanja od strani do strani
9.20 Parada orkestrov. 9.40 Slovenska umetna pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh.
12.10 Revija orkestrov in solistov.
12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Dular: Proizvodnja in ekonomika na nekaterih naših kmetijah. 12.40 S pihalnimi godbami 14.05 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak“.
16.45	Z ljubljanskim jazz ansamblom. 18.00 Glasbena lirika.
19.40	Minute z ansamblom Borisa Franka. 19.50 Lahko noč, otroci!
20.00	Stop pops 20! 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih.
23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 28. AVGUSTA: Od 0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.08 Glasbena matineja.
9.05 Pionirski tednik. 9.35 Počitniški pozdravi. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu.
12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - mag. Andrej Dobre:	Strojna	gradnja gozdnih
cest 1Z40 Veseli domači napevi.
14.05 S pesmijo in plesom po
Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45
S	knjižnega trga. 17.05 Gremo v kino. 17.45 Zabaval vas bo ansambel Francija Puharja. 18.05 Poletni divertimento. 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 29. AVGUSTA: Od 0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.07 Radijska igra za otroke. 8.34 Skladbe za mladino.
9.05	Se pomnite tovariši... 9.55 Vojaki, dober dan! 10.05 Prvi aplavz. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra. 19.40 Glasbene razglednice.
19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 21.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev.
PONEDELJEK, 3 0. AVGUSTA:	8.08 Glasbena
matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pesmice na potepu.
9.40	Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 1Ž10 Revija velikih orkestrov.
12.30 Kmetijski nasveti — ing. Milena Lekšan: Jesenske sorte jabolk. 14.05 Pojo amaterski zbori.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45	,, Vrtiljak".
16.45	Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 17.00 Studio ob 17.00.
18.25	Zvočni signali. 19.40 Minute z ansamblom Fantje treh dolin.
19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Če bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert.	22.20 Popevke	iz
jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni	nokturno. 23.15	Za
ljubitelje jazza.
lOREK, 31. AVGUSTA:	8.08
Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani.
9.20 Lahke note. 9.40 Slovenske ljudske	v zborovskih	in
instrumentalnih priredbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni konccrt
12.10	Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti - ' ing. Lojze Cetina:	Letošnje napake pri
organizaciji obiranja hmelja. 12.40 Po domače. 14.05 Iz dela glasbene mladine Slovenije. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 Spomini in pisma. 17.00 Studio ob
17.00. 18.00 Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra. 21.33- Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 1. SEPTLMBRA: 8.08
Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Glasbena pravljica.
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.35	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 -Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti - Vrt v septembru. 12.40 Igrajo vam češke pihalne godbe.
14.05	Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 16.45 Sprehodi instrumentov. 17.00 Studio ob
17.00. 18.00 Iz repertoarja zborov jugoslovanskih radijskih postaj.
19.40	Minute z ansamblom Toneta Janše. 19.50 Lahko noč, otroci!
20.00	Koncert iz našega studia.
22.20	S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
TELEVIZIJSKI
DOLENJSKI LIST
vaš informator
Četrtek, 26.	8.:	18.10
Obzornik (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj)
18.30	RA - I. del dokumentarnega filma (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) )
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 A. Konic: Najvažnejši dan življenja (Lj)
- 20.55 Kam in kako na oddih (Lj)
- 21.05 Četrtkovi razgledi: Brčko Banoviči po 30. letih barvna oddaja (Lj) - 21.35 Iz koncertnih dvoran: M. Musorgski: Slike z razstave (Lj)
- 2Z15 TV dnevnik (Lj)
PETEK, 27. AVGUSTA: 18.00 Obzornik (Lj) — 18.15 Catch Candy
- serijski barvni film (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Cez tri gore, čez tri vode, pojo „Gorcnjci" barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Kako pa kaj oče - III. del, serijska humoristična barvna oddaja (Lj) -
20.25	Propagandna oddaja (Lj) -
20.30 Mayerjeva zapuščina -barvna oddaja (Lj) - 20.50 Helena, sodobna ženska — serijski barvni film (Lj) - 21.40 TV dnevnik (Lj)
- 21.55 Julie Andrcws - barvna zabavno glasbena oddaja (Lj)
SOBOTA, 28. AVGUSTA: 16.25 Nogomet Napredak:	Zagreb -
prenos v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj)
- 18.30 Disneyev svet - serijski barvni film (Li) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Obsodba - barvni film (Lj) - 21.30 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) —
21.40	Prodali so jih milijon: Jim Stafford, Gigliola Činquetti, barvna oddaja (Lj) - 22.25 Propagandna oddaja (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj) - 22.45,625 (Lj)
NEDELJA, 29. AVGUSTA: 8.50 Poročila (Lj) - 8.55 Za nedeljsko dobro jutro:	Dolenjski	in
kostanjeviški oktet, barvna oddaja (Lj) - 9.20 625 (Lj) - 9.40 D. Guardamagna: Puccini — barvna
nadaljevanka (Lj) - 10.45 Otroška matineja: Catch Kandy, Grdi raček, barvni oddaji (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Ljudje in zemlja (Lj) -
12.30	Poročila (do 12.35) (Lj) — Nedeljsko popoldne: Igre brez meja, barvna evrovizijska oddaja — Figole-fagole II. del ponovitev -Okrogli svet - Risanka — Moda za vas - Poročila (Lj) - 17.40 DOC -barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.55
Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S. Karanovič: Na vrat na nos - barvna nadaljevanka TV Beograd - 20.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) -20.55 Skrivnosti Jadrana (Lj) -
21.35 Športni pregled (Bg) — 20.10 TV dnevnik (Lj)
PONEDELJEK, 30. AVGUSTA:
17.40	Obzornik (Lj) - 17.55' Radovedni slonček - otroška oddaja (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) -
18.35 Odločamo (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Sk) - 19.15 Risanka (Lj)
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO. ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA	ZA
OPRAVLJENO DELO!
TECTYL CENTER
- 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Glazunov: Raimonda - barvna oddaja (Lj) -
21.10	Kulturne diagonale (Lj) -
21.40 Mozaik kratkega filma (Lj) -
22.00	TV dnevnik (Lj)
TOREK, 31. AVGUSTA: 17.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb, posnetek (Lj) - 17.45 Obzornik (Lj) - 18.00 Trapollo HH 33 -otroška oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Oktet lesne industrije
- barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Mednarodna obzorja (Lj) - 20.50 Propagandna oddaja (Lj) - 20.55 H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 1. SEPTEMBRA: 17.55 Obzornik (Lj) — 18.10 Po sledeh napredka - barvna oddaja (Lj) -
18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Glasbeni amaterji (Sa) - 19.15 Risanka (Lj)
- 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Praznovanje rojstnega dne, barvni film (Li) -	22.00 Miniature: Vivaldi: Štirje letni časi - Pomlad, barvna oddaja (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj)
Četrtek, 2. septembra:
16.15	Nogomet Sloboda: Dinamo, prenos v odmoru Propagandna oddaja (Sa) - 18.10 Obzornik (LJ)
18.15	RA - n. del dokumentarnega filma (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Najvažnejši dan življenja - barvna oddaja (Lj) — 21.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.10 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.40 TV dnevnik (Lj)
OKTET ..GALUS" VABI!
Oktet „Galus" iz Ljubljane vabi tenore in baritone, ki bi želeli peti v ansamblu, na avdicijo.
Podrobnejše informacije in dogovor na telefonu (061) 44-202.
■M*
, Jurs*
*Sko
22.MEDNAR0DNI VINOGRADNIŠKO VINARSKI SEJEM
UŽIVAJTE PRI POSKUŠNJI 1000 VRST SVETOVNIH VIN
ODPRT VSAK DAN OD 10. URE DO 19.30 ZABAVIŠČNI PROSTOR ODPRT DO 23. URE
„VIN0 76”
"SKO
Josip
Jurčič
Graničaqi so se menili med seboj večkrat po nemško. Zlasti Peter Peč si je v nekako čast štel, da je mogel kaj svojim trem tovarišem povedati tako, da ga kmetje okoli niso razumeli. Tudi zdaj je del kapo na glavo, smeje se nekaj pravil in kmalu potem odšel ven.
Med kmeti je bil star, doslužen vojak, ki je s silo ujel nekoliko besedi tujega jezika. Ta je nekoliko razumel, kam gre graničar.
„Slišiš, France!*1 klical je ta. „Ali hočeš sam sebi dobro? “
„Kaj pa je? “ vprašal je France nevoljen že zavoljopričujočnosti graničaijev.
„Jaz te vprašam, če hočeš sam sebi dobro? “ „To se ve!“
„Poleno znaš tudi pobrati na drobnem koncu, z debelim pak po buči mahniti? “
„Znam, menim. In še svojo zastavim, da ti bode počila, če je ravno kamenita."
„Rajši verjamem, kakor bi jo poskušati dal. Midva se ne bodeva tolkla, Bog obvaruj, France! Midva sva prijatelja. A za drugo betico vem, ki jo gre razbiti, in ti jo boš, če nisi kukavica.41 „Katero? “
In Francetov tovariš, stari vojak, se nagne do njegovega ušesa ter mu skrivnostno na uho pove: ,,Leblajtar Peter Peč je šel gor v vašo vas k Rezki, sestri tvoji. To je dgal, jaz sem dobro ► razumel." Rekši to tiho, pogleda Francetu v obraz in pravi: „Kaj boš ti dejal na to? “
France Stivmik ni odgovoril nobene besede. Pobesil je glavo, v lice je obledel ko smrt, ugriznil se je v spodnjo ustnico, svetlo pogledal, vstal in odšel. ,,Kaj si mu za. pet hudiijevcev izpod klobuka povedal, da je tako ozelenel in
precej šel? “ vprašal je Dlek, ki je Franceta opazoval.
„Tiho bodi, stričev, tiho! Jutri boš slišal nekaj, česar ne povedo vsak dan stara babiščeta; pa molči!"
IV
Prestavimo se s častitim bralcem v majhno in nizko stanico. Pohištvo te izbice kaže čeravno ne pomanjkanja, vendar siromaštvo; kajti vse, kar tu vidimo, je velika, rdeče pobarvana skrinja in majhna postelja s slamnatimi blazinami in ijuhami debelega domačega platna. Vse pak je čedno in snažno. Vendar hrani ta ubožna stanica dragocen biser, ki ga dostikrat zastonj iščeš po bogato okinčanih mestnih sobah, hrani nedolžno deklico. Bila je to spalnica Štivmik ove Rezke.
Dolgo je že, kar je Reza pogasila luč in se ulegla na trdo postelj. Dolgo je še leže molila večerno molitev in vendar ni hotel spanec zazibati trudne glavice. Zrla je v leseni strop, mesečina je sijala skozi malo, z železno mrežo zavarovano okence, čudne misli sojo obhajale. Videla je svojeglavega, drznega brata v nevarnostih, ni ga mogla udržati doma. Mislila si je, kako ga bodo ljudje sodili, imenovali ga tihotapca, na pol razbojnika: kako ga bodo biriči iskali - in ni si mogla kaj, solze so seji ulile. Jela je zopet moliti. Molitev da tolažbo, človeka razmisli. Tudi Reza je naposled zadremala.
Ko se zbudi, mesečina ni več sijala v izbico, a nekdo je trkal na okno in na pol šepetaje klical njeno ime. Čuden mraz j o spreleti po vseh udih. Bilo j o je strah, potegne odejo čez oči in ušesa.
„Rezka!“ šumelo je zopet od okna.
Glas je bil lep, mehek. Zazdelo seje Rezi, da ji ni čisto neznan, nekolikojo mine strah, usede se na postelji, da bi natančneje poslušala; vendar si ni upala ni dihati.
„Reza, lepa moja Reza! Zakaj sc mi ne oglasiš? “
To je bil glas lepega graničaija Peča, ki je enkrat ž njo od maše šel in ki je prišel že večkrat brez uspeha pod okno.
„Tako vsaj bliže okna pridi, da ti nekaj povem: saj vem, da ne spiš, ljuba moja deklica!1' zdihoval je Peter Peč.
Zdajci se domisli Reza grožnje bratove, da bode graničaija ubil, ako ga blizu hiše dobi. Brat je bil nocoj zunaj, to je vedela. Kaj, ko bi prišel zdajle, ko bi našel tega človeka tukaj, ko bi v jezi res kaj hudega storil! To je Reza pomislila v enem trenutku, v drugem pak je
skočila iz postelje, šlaje bliže okenca, vendar ne prav do line, ter dejala: „Kaj bi radi? Bežite!"
„Nič se ne boj, Reza, nič. Kdo ti pa kaj hoče? Samo govorila in menila se bova, pojdi bliže, rožica moja zlata!“ javkal je mladenič.
„Midva se nimava kaj meniti, gospod! Ako bi vas moj brat dobil tukaj, moj Bog, bežite, lepo vas prosim,1' govori deklica s tresočim se glasom.
„Nič se ne boj, jaz se ga tudi ne bojim. Bog ve, kje je zdaj tvoj brat. Meni se zdi, da sem ga videl v krčmi, še četrt ure ni tega; pijan je bil, gotovo ga ne bode," pravi Peč.
„Je že tukaj!" zavpije Rezki znan glas strahovito graničaiju za hrbtom. Obenem trešči debelo poleno po Pečevi glavi, da se na mah in brez glasu zvrne ob hiši na tla.
Deklica zakriči na ves glas. Oče Štivmik v stranski izbi se zbudi in plane na noge.
„France, stoj, France!" kliče deklica.
,.Kaj ti je pa? “ vprašuje oče iz druge izbe.
„France bo nekoga ubil zunaj, ah, oče, ven! Brž ven pod okno!"
Starec leti nato ven, na pol opravljen. Toda zunaj je bila tema. Oblaki so se podili po nebu in le malokdaj seje majhno mesec pokazal. Vse je bilo tiho, nikjer nobenega šuma. ,.Neumna si," godrnjal je starec hčeri, ki mu je bila prišla za petami z lučjo. „Kje je France in pa še kdo? Sanjalo se ti je. pa vpiješ."
,,Lejte, lejte!" kazala je Reza proti kozolcu s pretom. Tam se ji je zdelo, daje videla človeka, ki ni nesel drugega na rami ko hlod. Zdel seji je grozovito velik, tako da je dvomila, ali je to France ali ne. Zginil ji je pa v temoti v tem hipu, ko gaje zagledala.
„Bog nas obvaruj vsega hudega," rekel je Štivmik, potem pak se je obrnil k hčeri in, videvši jo na pol razpravljeno na mrazu stati, dejal je skrbljivo: ..Deklica, le v hišo pojdiva, da ne prezebeš, bode že Bog tako obrnil, da ne bo nič hudega."
Nerada je Reza ubogala očeta, vendar je šla.
„Kaj imajo pač ljudje okrog naše hiše? Zakaj se ne pobijajo drugod?" reče oče ter dene črno, ubito svetilnico na mizo.
Hči ni tnogla odgovoriti. Skoraj gotovo seji je zdelo, daje brat bil tisti, kije udaril po Peču in katerega je videla ob kozolcu izginiti z butaro na rami: ah, morda je nesel človeka, ubitega z lastno roko. Že je videla ljubega brata v železju pred krvavo sodbo — in tesnoji je bilo pri srcu, mrzel pot ji je tekel po čelu.
„Ali Franceta še ni? “ vprašal je stari dalje.
„Ah, ni ga ne," odgovori hči. Jn ravno zavoljo tega me skrbi.'1
„Nič ne maraj, nič, France bode že prišel; da se pa dva tepeta pod našo hišo, kaj nam tega mar," reče stari, vendar glas se mu čudno spremeni, tudi njemu misel pride v glavo: „Kaj, ko bi bil France imel pretep? ”
Deklica ni mogla molčati. Solze ji žalijo oči.
„Oče, meni tudi tako vest pravi. Zdelo se mi je, da sem čutila tistega graničaija Peča na tnalu. Ravno sinoči mu je France zapretil. Ah, oče, lepo vas prosim, vžgite še enkrat svetilnico in oblecite se, pa pojdite pogledat malo po potu ob kozolcu dol, morda se tako velika nesreča odvrne. Gotovo je bil France, pojdite, lepo vas prosim. Meni se je zdelo, da sem ravno njegov glas slišala."
Starec resnobno premišljuje trenutek, potlej pak urno natakne velike čevlje namesto coklastih copat, obuje kožuh in pokrije retasti klobuk na sivo glavo.
„Le duri zapahni, da te ne bo strah, deklica, pa potrpi malo: moli roženkranc ali božje čednosti, jaz malo pogledam, pa pridem zdaj zdaj nazaj." Rekši, vzame svetilnico v eno roko. v drugo drenovo palico iz kota pri vratih in gre iz hiše.
Komaj pride do kozolca, zagleda na snegu rdeč madež - kri, za dve stopinji zopet več in več kapljic. Tudi stopinje je razločil po gazu, sledi velikega čevlja, kakor ga je r.u«il France. Staremu je postalo tesno pri srcu, hitreje in hitreje stopa, zmerom po krvavem sledu. „Moj Bog, oče nebeški in ljuba mati božja! Da bi vsaj on ne bil kaj storil! Oh Jezus, Jezus!" molil je oče Štivmik, pa le še bolj je bil nemiren. Bilje že na strmi rebri, na potu, ki je držal do Rebrnika, že dobre četrt ure od doma; pa vrniti se mu ni dalo, na vsak način je hotel vedeti, kaj je. Krvavi madeži na snegu so bili sicer vedno bolj redki, pa gotovo je bilo, daje pobojnik šel k Rebmiku, kajti že je videl mož luč izmed sadnega drevja samotne krčme in, ko ne bi bil od starosti že malo gluh, čuti bi bil mogel že tudi divji krik vinjenih pivcev.
Pa glej, nekaj podolgega je ležalo na potu. Bil je človek. Suknja in jermen na križ sta pričala, da je graničar. Iz gladkega lica je Štivmik spoznal Peča. Naglo poklekne stari mož tik trupla, postavi svetilnico predse v sneg in se spogne čezenj. Lice Pečevo je bilo bledo, zmrznjena kri se mu je las držala1, sicer pa je bil gorek, srce je bilo in dihal je globoko. Tudi ni bilo nikjer velike rane videti, le na lahkoje imel glavo prebito. „Hvalo Bogu, temu ne bo nič hudega," reče stari in precej se mu olajša pri srcu.
Ameriko imamo lahko doma
Med petimi občani, ki bodo ob letošnjem občinskem prazniku občine Trebnje prve dni septembra prejeli plaketo občine, bo tudi kmet Tone Sever iz Pristavice. V poročilu komisije za oblikovanja in priznanja občinske skupščine je napisana jedrnata obrazložitev: „Za uspešno kooperacijsko sodelovanje in družbenopolitično delo. “ Predlagala ga je seveda trebanjska Kmetijska zadruga. Tone namreč s tako predanostjo, s katero obdeluje zemljo, opravlja tudi vrsto družbenopolitičnih funkcij. Med drugim je vodja delegacije za samoupravne interesne skupnosti v KS Veliki Gaber in član izvršnega odbora zemljiške skupnosti.
Kmet si težko utrga čas, da pohiti na sestanek, zakaj začeto delo na domačiji čaka samo njega in ženo. Zato se kmetje težko odločajo, da prevzemajo razne družbenopolitične dolžnosti, meni Tone. „Ker nobena jed ne pride sama na krožnik, se je treba za kmetovo pravico vedno potegniti na pravem kraju tudi v taki družbi, kot je naša, to pa bodo lahko še uspešneje storili mlajši, ki nas bodo morali kmalu zamenjati, “ Tone v pogovoru zmanjšuje svoj prispevek. V nepokvarjeni skromnosti, ki je tako svojska preprostim ljudem, mu je kar nerodno, zakaj je iz. množice kmetov izbran za letošnjo občinsko plaketo prav on.
Tone je v mlajših letih obiskal svojce prek velike luže. Tudi v Ameriki se nikomur sama od sebe ne cedita med in mleko. Domov se je čez pol leta vrnil bogatejši za marsikatero spoznanje in prav rad pritegne tistim, ki so tudi že bili zunaj in po tem s še večjo ljubeznijo znali ceniti vse prednosti domovine. Kot ni nekritično presadil značilnih znakov kmetij ameriškega
severozahoda (visokih silosov) in je na svoji domačiji z ženo raje zabetoniral nizkega koritastega, ne bi dal roke v ogenj še za marsikatero tamkajšnjo novotarijo.
Seveda govori o gospodarstvu na zemlji v pojoči dolenjščini in vedno pravilno uporablja učenebesede kot npr. akumulacija, ki jo je na kmetiji za nujni družinski standard vedno manj, ker jo požro stroji, gospodarska poslopja, zaščitna sredstva in gnojila. V letošnji stiski za krmo je nabil na prikolico deske, da jo je podaljšal in krenil s traktorjem na travnate jase kočevskih lovcev kar šestkrat. Lovci namreč radi vidijo, da nekdo pokosi tudi najbolj nedostopne lege, da bi jelenjad lahko vedno znova mulila mlado travo, Tone pa si je tako navkljub dolgi vožnji zagotovil nekaj več krme.
Tone je bil doslej zadrugi vedno zvest s prodajo krompirjeve letine, kot bo tudi to leto s tistim, kar je jel izkopavati minuli teden. Ni zadovoljen z gomolji, letošnje muhasto vreme jim ni godilo. Kot vse kmete ga hudo zanima cena za letošnji pridelek. Ob tem ne razmišlja, da bi ga prodal drugam - morda za višjo ceno mimo pogodbe z zadrugo, čeprav nedvoumno pribije, da ga prihodnje leto ne bo več sadil, če se ne bo izplačalo.
Skoraj nemogoče si ga predstavljam navezanega na kaj drugega kot na to dolenjsko zemljo. S kakšnim žarom govori o njej! Vendar vseeno kar nekam otožno pristavi: „Če bi bil še enkrat mlad, ne bi bil rad kmet!" Ni glavna ovira le to, da kmet pravzaprav ni nikoli prost. Imel sem občutek, da ga bolj muči to, kako se ceni kmetov delež, ki se najbolj lepo vidi, ko da svoj pridelek na trg. Pogreša več razumevanja družbe.
ALFRED ŽELEZNIK
V
USPEŠEN START - Z izstrelitvijo sta kronana ali pa tudi ne dolgotrajna spretnost in znanje, potrebni za izdelavo rakete. Vsega tega ne manjka mladim raketarjem, ki se s svojimi krhkimi modeli v soboto niso ustrašili dežja. (Foto: Železnik)
Za kupčev blagor
Nobena redkost ni, če v novomeških trgovinah opaziš napise, kot: Prodanega blaga ne zamenjujemo in podobno. Precej je takih, ki jih takšne besede ne bodejo več v oči, saj so se nanje že navadili, inšpektorji pa menijo drugače. Zakaj, ni težko ugotoviti. Poglejmo v skopih obrisih, kaj pravi 23. člen temeljnega zakona o blagovnem prometu, ki v svojih stavkih krepko ščiti kupce.
,,Če ima proizvod, ki ga je gospodarska organizacija prodala na drobno, pomanjkljivost, ga mora gospodarska organizacija na kupčevo zahtevo zamenjati z brezhibnim proizvodom ali vrniti plačani znesek - ali pa s kupčevo privolitvijo pomanjkljivost odstraniti. Kupec nima te pravice le tedaj, če je pomanjkljivost ali okvara nastala po njegovi krivdi ali je če ob nakupu zanjo vedel." Kupec tekstila, ki se mu ta že pri prvem pranju ,,razpade", prav gotovo ne more vedeti za to pomanjkljivost.
Dandanašnji je kupec takih napak že navajen, včasih pa ni bilo tako. Tako je ruski car Peter Veliki že pred dobrimi 250 leti dal pretepsti nekega proizvajalca orožja z bičem in ga nato poslal na prisilno delo, ker si je „011 nesramnež drznil prodati carski vojski neuporabne topove in puške". Takih in podobnih primerov je bilo v preteklosti nešteto. Tisto, kar je kupec plačal je moralo biti kvalitetno in zanesljivo. Kaj pa danes? Bomo priklicali stare, dobre čase?	g g
Obveščen Dolenjec bere
|dolenjskuust]
Rakete v deževno sevniško nebo
Na republiškem tekmovanju raketarjev v Sevnici je zmagal klub V. M. Komarov
V soboto dopoldne je raketni klub Vega iz Sevnice priredil odprto republiško prvenstvo raketarjev tipa strimer. Na izstrelišče na robu sadovanjaka Kmetijskega kombinata Zasavje v Sevnici so prišh klubj iz Ljubljane, Celja, Kranja, ekipe JLA, gostje iz Splita so zaradi dolge poti v slabem vremenu prišli šele v času razglasitve rezultatov in seveda domačini
Mladi raketarji so se najbolj bali spremembe vremena in res je za nekaj sončnimi žarki pred začetkom tekmovanja kmalu začelo deževati. Nekateri gledalci, ki so spremljali uspele starte raket, so v šali dejali, da to tudi ni čudno, ko so raketarji s svojimi izdelki tako neusmiljeno vrtali globoko pod nebo. Tekmovalne rakete strimer imajo za pristajanje poseben barvast trak s tem imenom. S posebnim spojem vrvice dosežejo, da drži raketa pri padanju vodoravno smer, kar povečuje zračni upor. Tekmovalci skušajo nato doseči kar največji domet rakete.
Na tekmovanju v Sevnici je bil pri tem najuspešnejši Stanko Teraž (ARK V. M. Komarov Ljubljana), pred klubskim tovarišem Borutom
i\AP V POSTELJI
18. avgusta se je okrog 14.30 vrnil iz službe Figar iz Sremiča 11 ter prepaden ugotovil, da leži v postelji mrtva njegova 48-letna žena Ana. Kot je ugotovil zdravnik, na truplu ni bilo nobenih znakov nasilja, temveč je Figarjeva umrla zaradi nenadne srčne kapi.
1'rantarjem in Sevničanom Mirkom Motoretom. Tudi ekipna zmaga je pripadla članom ARK KomaroV iz Ljubljane, druga je bila tretja ekipa ARK Vega iz Sevnice. 3. druga ekipa domačinov, 4. in 5. mesto so zasedli Kranjčani, 6. je bila ekipa JLA, zadnji pa Celjani.
Skoda, da so tekmovanje zamudili gostje iz Splita. Razveseljivo je, da ima sevniški klub kar več dobrih ekip. Tokrat si je tekmovanje med drugimi ogledal tudi predsednik občinske konference SZDL Sevnica I-Tancc Pipan s še nekaterimi člani izvršnega odbora in predsednik občinske gasilske zveze. Mladi tekmovalci iz Sevnice so veseli vsakega takega obiska, saj sc morajo žal doma še z marsikom bosti za ustrezno družbeno priznanje. Domačini so na kraju iztrclili še dvoje večjih raket, od katerih je ena lepo pristala s padalom.
A. ŽELIiZNIK
ASFALT ŠE LETOS?
Nared so načrti za modernizacijo ceste do pod Male Loke (gre za podaljšek okrog 800 metrov od Velike Loke dalje) in skozi vas Čatež. Rok za izdelavo načrtov je držal, lepo bi bilo, če bi bilo tako tudi z asfaltom.
II SO Sil
lijoni?
Terezija Prasevc iz Kapel odgovarja za poneverbo 2,394.000 din
V torek, 24. avgusta, se je pred novomeškim okrožnim sodiščem začela razprava zoper Terezijo Prosevc, 48-letno nekdanjo računovodkinjo Obrtno kovinskega podjetja Dobova. Poročamo samo o prvem dnevu razprave.
Obtožba je Prosevčcvi očitala tri kazniva dejanja: grabež, ponarejanje uradnih listin in podajo lažne ovadbe. V obtožnici, ki jo je pred petčlanskim senatom podal okrožni javni tožilec Jože Petrca, je navedeno, naj bi si Prosevčeva v času od januarja 1966 do oktobra 1975, zaposlena kot računovodkinja majhnega podjetja z okrog 70 do 90 zaposlenimi v Dobovi, postopoma prilastila 2,394.469 novih dinarjev.
Denar naj bi jemala na sila preprost način: na plačnih listah je zaposlenim sicer prav obračunavala zaslužke, seštevke bruto osebnih dohodkov, neto dohodkov, prispevkov in rekapitulacije pa je povišala za zneske, ki jih je vsak mesec obdržala zase. Našli so blizu 100 tako predrugačenih plačilnih list Podjetje pa je bilo oškodovano še za več denarja, ker je tudi od poneverjenih zneskov plačevalo razne družbene prispevke.
Obtoženka je že med preiskavo nekajkrat spremenila zagovor. Na prvi dan obravnave je priznala poneverbo manjših zneskov do leta 1972, češ da je imela slabe družinske razmere in da je gradila vikend. Medtem pa je krivdo za velike ,,dodatke", dvignjene zadnja leta vsak mesec, zvračala na zdajšnjega direktorja Matjaža Križanca, ki pa je soudeležbo pri nečednih poslih zanikal. Tudi pri soočenju sta uporno vztrajala vsak pri svoji trditvi. Razprava se je včeraj nadaljevala z zaslišanjem prič in dokazovanjem, vendar o njej do zaključka redakcije nismo mogli poročati. Več o tem procesu bomo objavili prihodnji teden.
PLUSKA: TUJCI SO ČELNO TRČILI - 18. avgusta zgodaj zjutraj je švicarski državljan vozil z avtom proti Zagrebu, na vrh klanca pri Pljuski pa zapeljal na levo v slabo preglednem ovinku. Ker je ravno tisti hip naproti pripeljal avto Iranec, sta čelno trčila. Pri nesreči so bili ranjeni Švicar in njegova sopotnica ter dva potnika v iranskem avtomobilu. Vse ranjene so prepeljali v novomeško bolnišnico, medtem ko je gmotne škode za 150.000 dinarjev.
NAMESTO ENE, OSEM GLAV — Ze.ju je veijetno mokrota zadnjega tedna prijala in je veselo gnalo svojo rast. Posebno se je odrezalo na vrtu Janeza Pavlina na Velikem Slatniku, kjer je zrasla zeljnata glava, ki ima namesto ene osem glavic. To zeljnato čudo je na uredništvo prinesel Alojz Sašek. (Foto: MiM)
KDO DRUG NEKI NAJ KI RIL KRIV?
V žlici zlato rumene juhe je opazil Anton Zračnik med opoldanskim kosilom las, kije po barvi ustrezal lasem na ženini glavi. Asociativno se je spomnil mladosti, ko je skorajda ponorel nad Aninimi lasmi, v katere se je najprej zaljubil, nato jih je občudoval, poljubljal in božal. Ko pa je zdaj gledal v žlico in las na njej, ga je zapeklo v želodcu, srce pa se mu je preselilo z običajnega mesta na prostor ob senceh. Brez besed je prijel krožnik, odprl okno in sosedove kokoši so se kokodakajoč razbežale pred žvižgajočim krožnikom, za katerim so leteli domači rezanci...
Zračnikov petletni sin Tonček je nehal jesti in niti
Zračnikova ga ni mogla prepričati, da bo juhico pojedel striček, če je ne mara on.
Veselični prostor je bil podoben mravljišču in zdelo se je, da so pustili ljudje vse skrbi doma, tako so bili veseli. Začetek je napovedala steklenica, ki se je odbila od tal ter se razletela na koščke šele ob drugem srečanju z zemljo. Pesti so zadevale ob nosove, čeljustne vilice, noge v trebuh, v rebra, da so bili udeleženci pretepa obliti s krvjo in tako podobni globusu, ki ga je videl Tonček Zračnikov v šolskem kabinetu ...
Luči so umrle, na belem platnu so se prikazali jezdeci z
velikimi črnimi klobuki. Najprej so posilili mlado Indijanko, za šalo pobesili njene starše, zažgali njih kolibo in se krohotaje odpravili pit \> sa-loon, kjer so postrelili sovražno bando, lastnika pa obesili na železni klin. V uri in pol so potem še odsekali roko nekemu klatežu, izruvali oči zapitemu šerifu ter razstrelili zapor, iz katerega so pridivjali zaprti pripadniki osvobodilne tolpe.
Luči so oživele in noge so Tončka Zračnikovega odnesle proti domu. Med potjo si je v kiosku z denarjem, ki mu je ostal od vstopnine, kupil še strip, kajti prodajalec mu je zagotovil, da se mu bodo od
strahu dvignile kocine, ko bo prebral odlomek o natikanju živega ujetnika na kol...
Oblaki so se izpraznili in od nekod so se privlekle na piano rjavkasto zelene žabe, ki so pritegnile Tončkovo pozornost. Eno od njih je popokal, jo odnesel v svojo sobo, položil na mizo in ji s kuhinjskim nočem razparal trebuh, da se je mati Zračnikova onesvestila, oče Zračnik pa se je trdno odločil takoj drugi dan koračiti v šolo, da se znese nad učiteljico biologije, ki je po njegovem mnenju edina kriva in odgovorna za surovo sinovo dejanje, ki ga je bil pravkar videl.
TONI GAŠPERIČ
Naročnikom Dolenjskega lista
Prihodnje dni bodo pismonoše po svej Sloveniji začeli pobirati naročnino za letošnje drugo polletje (84,50 din). Pošti in nam boste prihranili mnogo dela, sebi pa tudi dodatnih stroškov, če boste naročnino poravnali takoj. Zato vas prosimo, da svojega pismonoše ne odpravite ob tem obisku praznih rok. Zamudnikom smo prišteli tudi zaostanek iz prvega polletja, kar velja tudi za tiste nove (letošnje) naročnike, ki doslej kljub vabilu še niso poravnali naročnine zadnjih mesecev prvega polletja.
NAROČNIKE IZVEN SLOVENIJE prav tako prosimo, da čimprej poravnajo naročnino do konca leta; položnice bodo prejeli prihodnje dni.
NAROČNIKE V TUJINI bomo o njihovih zaostankih naročnine obvestili v prihodnjih tednih. Prosimo jih, da pošljejo naročnino z mednarodno poštno nakaznico ali s čekom v priporočenem pismu.
VSE NAROČNIKE, ki so v zadnjem času, ko je že potekala priprava za jesensko izterjavo naročnine, sami poravnali svojo obveznost do lista, pa posebej prosimo, da to pismonoši povedo in mu hkrati pokažejo potrjeno ^ položnico.
vvw^
Po nesreči zadet lovec
Obstreljen je bil Stefan Fortun, zobozdravnik Gr jsupljega, ko je bil z druščino v gozdu
NAROČNIŠKI ODDELEK DOLENJSKEGA LISTA $
iz
20. avgustu je bila na območju Kremenjaka med Orlako in Vahč-no vasjo huda nesreča zaradi preizkušnje lovske puške. Ta dan so šli lovci v gozd. Med njimi je bil tudi grosupeljski zobozdravnik. Savo Strmole iz Ljubljane je iz razdalje 50 metrov streljal v tarčo, pritrjeno na ploh in prislonjeno ob drevo. Ko je ustrelil, se je krogla odbila od drevesa in zadela v trebuh Stefanu 1'ortiinn. ki je stal kakih 15 metrov
od tarče. Ranjenega lovca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Kakor so ugotovili, je sUel padel iz puške znamke ,,Mauser 7,9 mm", last Jožetu Kuhlja z Vira pri Ivančni gorici. Od tega si je puško izposodil Anton Piškur, gospodar lovske družine Veliki Gaber, ta pa jo je dal v roke Strmoletu. Nesreča se jc zgodila pri preizkušanju orožja, medtem ko druge podrobnosti za zdaj še niso znane.