45 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust aj je bil nekoliko hladnejši od povpreč ja, še posebno prvi dve dekadi, ko so bili številni dnevi tudi deževni. V maju je bilo v osrednji Sloveniji kar 19 deževnih, na severovzhodu 16, za približno polovico manj pa v zahodni in jugozahodni Sloveniji. Količ ina padavin je bila povsod po Sloveniji nadpovpreč na, presežki pa so se gibali od nekaj odstotkov na zahodu ter osrednjem delu države do skoraj 70 odstotkov ponekod na vzhodu in severovzhodu države. Najbolj namoč en je bil hribovit severozahodni del države kjer je padlo nad 200 mm dežja, drugod se je količ ina dežja gibala med 100 in 150 mm, nekoliko manj, okoli 90 mm, le na obalnem območ ju. Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, maj 2016 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališč e 4,0 4,9 40 3,5 5,2 35 4,7 5,5 52 4,1 5,5 127 Bilje 3,7 4,8 37 3,0 4,3 30 4,1 5,4 46 3,6 5,4 112 Godnje 2,7 3,5 27 2,4 3,4 24 3,6 4,4 39 2,9 4,4 91 Vojsko 2,3 3,0 23 2,0 3,1 20 3,1 4,2 34 2,5 4,2 77 Rateč e-Planica 2,4 3,0 24 2,5 3,3 25 3,4 4,8 37 2,8 4,8 86 Bohinjska Č ešnjica 2,5 3,4 25 2,0 2,8 20 3,2 4,9 35 2,6 4,9 81 Lesce 3,2 4,4 32 2,4 3,3 24 3,6 5,3 40 3,1 5,3 95 Brnik-letališč e 3,1 5,0 31 2,2 3,3 22 3,9 5,7 42 3,1 5,7 95 Topol pri Medvodah 2,8 3,7 28 2,2 3,2 22 3,6 5,4 40 2,9 5,4 90 Ljubljana 2,9 3,8 29 2,5 3,5 25 4,4 6,0 48 3,3 6,0 102 Nova vas-Bloke 2,3 2,9 23 2,0 2,6 20 3,2 4,2 35 2,5 4,2 79 Babno polje 2,6 3,3 26 2,2 3,3 22 3,7 4,9 41 2,8 4,9 89 Postojna 2,9 3,9 29 2,5 4,2 25 3,8 4,8 42 3,1 4,8 96 Koč evje 2,2 3,2 22 2,1 2,9 21 3,5 4,7 39 2,6 4,7 82 Novo mesto 2,7 3,9 27 2,7 3,9 27 4,8 5,8 53 3,4 5,8 107 Malkovec 2,7 3,6 27 2,5 3,7 25 4,1 5,2 45 3,1 5,2 97 Bizeljsko 2,6 3,6 26 2,7 4,5 27 4,3 5,2 47 3,2 5,2 100 Doblič e-Č rnomelj 2,3 3,1 23 2,6 4,7 26 4,3 6,0 47 3,1 6,0 96 Metlika 2,4 3,7 24 2,3 3,3 23 4,1 5,4 46 2,9 5,4 93 Šmartno 2,3 3,2 23 2,5 3,3 25 3,9 5,3 43 2,9 5,3 91 Celje 2,8 4,1 28 2,8 4,1 28 4,5 5,7 50 3,4 5,7 105 Slovenske Konjice 2,9 4,2 29 2,7 4,2 27 4,7 5,7 52 3,4 5,7 107 Maribor-letališč e 3,1 4,6 31 2,9 4,7 29 5,1 6,8 57 3,7 6,8 117 Starše 2,9 4,1 29 3,0 4,5 30 5,3 6,3 58 3,7 6,3 117 Polič ki vrh 2,4 3,2 24 2,4 3,2 24 3,9 5,1 43 2,9 5,1 91 Ivanjkovci 2,2 3,2 22 2,4 3,8 24 3,7 4,6 40 2,8 4,6 87 Murska Sobota 2,9 4,0 29 3,0 4,6 30 4,8 6,0 53 3,6 6,0 111 Veliki Dolenci 2,5 3,8 25 2,3 3,3 23 4,1 5,5 45 3,0 5,5 93 Lendava 2,8 4,0 28 2,9 4,1 29 4,3 5,2 47 3,3 5,2 104 M Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 46 Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za maj 2016 in obdobje mirovanja (od 1. aprila do 31. maja 2016) Table 2.Ten days and monthly water balance in May 2016 and for the vegetation period (from April 1 to May 31, 2016) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v maju 2016 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4.– 31. 5. 2016) Bilje −30,1 30,0 11,2 11,1 −5,2 Ljubljana −2,0 84,5 −27,5 55,0 64,7 Novo mesto 13,9 31,9 −34,1 11,7 −9,3 Celje 22,5 27,0 −23,3 26,2 10,7 Maribor, letališč e 52,1 25,5 −39,7 37,9 −16,5 Murska Sobota 26,5 3,6 −17,9 12,2 −48,0 Portorož, letališč e −31,3 32,9 −40,0 −38,4 −104,9 Slika 1. Vodna bilanca v maju 2016 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povpreč ja 1981–2010 (desno) Figure 1. Water balance in May 2016 (left) and anomalies from the longterm average 1981–2010 (right) V prvi in drugi dekadi maja se je povpreč na dnevna evapotranspiracija gibala med 2 in 3 mm vode dnevno. V zadnji dekadi, ko so se temperature zraka povzpele nad povpreč je je bilo izhlapevanje marsikje več je od 4 mm, najvišje vrednosti pa so obč asno presegle 5 mm, na severovzhodu tudi 6 mm. V vsem mesecu je bilo število dni z izhlapevanjem vode iz tal in rastlin nad 5 mm na zahodu od 3 do 5 na severovzhodu pa do 7 dni. Količ ina izhlapele vode pa se je gibala med 100 in 130 mm na vzhodu, severovzhodu, v osrednji Sloveniji ter na Goriškem in na Obali, drugod se je gibala med 90 in 100 mm (preglednica 1). V prvih dveh dekadah je bila vodna bilanca pozitivna, razen na Obali in na Goriškem, v zadnji dekadi maja pa se je stanje po državi prevesilo na negativno stran s primanjkljaji, ki so se gibali med 20 in 40 mm, le na Goriškem je bila vodna bilanca rahlo pozitivna. Na meseč ni ravni je bila vodna bilanca povsod pozitivna, z izjemo Obale, kjer je primanjkljaj meril skoraj 40 mm. Vodna bilanca za prva dva vegetacijska meseca pa je bila skoraj povsod negativna, k č emur je največ doprinesla suha prva polovica aprila, vendar so bili primanjkljaji razmeroma majhni. Le na Obali je vodni primanjkljaj že presegel 100 mm (preglednica 2). Stanje vodne bilance je bilo ugodnejše, z več jimi presežki kot jih obič ajno beležimo v maju (slika 1). Temperaturne razmere v prvih dveh dekadah maja niso bile ugodne za rast in razvoj rastlin, tudi povpreč na temperatura tal se je v prvi dekadi več inoma gibala med 12 in 14 °C, v drugi dekadi pa med 13 in 15 °C. V zahodni Sloveniji so bila tla za stopinjo do dve toplejša. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 47 Preglednica 3. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 2 in 5 cm, maj 2016 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, May 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališč e 18,6 17,8 31,9 26,9 11,8 12,2 17,0 17,1 28,0 24,6 12,2 12,4 21,3 20,7 34,2 30,0 14,6 14,4 19,0 18,6 Bilje 18,0 18,0 28,7 27,4 11,8 11,9 16,6 16,7 24,2 23,2 13,0 12,7 21,2 21,3 32,9 31,6 15,4 15,0 18,7 18,7 Lesce 14,0 12,8 21,8 19,2 7,1 7,6 13,6 12,9 19,0 17,0 7,9 8,0 19,0 16,8 27,5 23,8 11,2 11,5 15,6 14,3 Slovenj Gradec 12,6 12,5 22,4 20,2 8,3 8,8 13,7 13,6 23,5 20,6 8,2 8,6 19,5 19,2 33,5 29,9 11,7 11,7 15,4 15,2 Ljubljana 14,2 13,9 22,0 19,9 10,0 10,2 14,3 14,4 19,6 18,5 10,3 11,2 19,4 19,2 29,0 26,2 11,7 12,5 16,1 15,9 Novo mesto 14,3 14,2 22,9 21,3 9,4 9,8 14,7 14,8 22,1 20,0 10,8 10,8 20,4 19,9 30,1 27,7 13,7 12,9 16,6 16,4 Celje 14,3 13,5 26,6 19,3 10,2 10,8 15,1 14,7 23,3 18,6 10,6 11,6 20,1 18,7 33,0 24,7 12,4 13,4 16,6 15,7 Maribor-letališč e 14,0 13,5 26,4 21,4 9,4 10,0 14,7 14,7 21,8 18,8 9,6 9,9 21,0 20,2 32,0 28,1 13,8 12,7 16,7 16,3 LEGENDA: Tz2 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, maj 2016 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, May 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 48 Preglednica 4. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2016 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2016 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1.2016 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 159 154 202 514 −14 109 104 147 360 −14 59 54 92 204 −14 1623 909 351 Bilje 154 145 192 491 −23 104 95 137 336 −23 54 45 82 181 −24 1471 789 284 Postojna 118 109 167 394 −15 68 59 112 239 −15 19 13 57 89 −17 1061 476 124 Koč evje 112 112 178 402 −18 62 62 123 246 −18 14 18 68 100 −17 1027 480 153 Rateč e 90 88 153 330 −24 40 38 98 175 −26 2 0 43 46 −23 693 283 55 Lesce 129 115 179 423 1 79 65 124 268 0 31 15 69 115 −4 1052 495 163 Slovenj Gradec 118 118 195 431 4 68 68 140 276 4 19 21 85 126 2 1041 506 192 Brnik 128 115 187 430 −16 78 65 132 275 −17 29 16 77 122 −19 1058 506 176 Ljubljana 141 129 204 474 −14 91 79 150 319 −14 41 29 94 165 −16 1314 699 277 Novo mesto 135 133 211 478 −3 85 83 156 323 −3 35 34 101 169 −5 1310 696 288 Č rnomelj 143 139 219 502 5 93 89 164 347 5 43 39 109 192 3 1409 773 335 Bizeljsko 137 132 205 474 −14 87 82 150 318 −14 37 33 95 164 −16 1292 672 260 Celje 126 128 198 452 −21 76 78 143 297 −21 26 28 88 143 −23 1208 613 231 Starše 141 137 218 496 11 91 87 163 341 11 41 37 108 186 8 1326 706 296 Maribor 134 128 210 472 −17 84 78 155 317 −17 34 29 100 163 −19 1240 651 259 Maribor-letališč e 134 130 210 475 −15 84 80 155 320 −15 34 31 100 165 −17 1277 658 265 Murska Sobota 136 135 211 482 −2 86 85 156 328 −2 36 35 101 173 −4 1289 670 279 Veliki Dolenci 131 127 206 464 −7 81 77 150 309 −7 31 29 96 156 −9 1251 634 247 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1981–2010) Tef > 5 °C * − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 49 V zadnji dekadi maja so se ob otoplitvi tla precej ogrela, najvišje temperature so se v površinske sloju tal (2cm) povzpele že č ez 30 °C oziroma v povpreč ju marsikje č ez 20 °C (preglednica 3, slika 3). Površinski sloj tal se ob tolikšnih temperaturnih spremembah moč no izsušil, marsikje smo lahko opazovali moč no zaskorjena tla. Zaradi nižjih temperatur zraka od obič ajnih, je bila vsota efektivnih temperatur nad izbranimi temperaturnimi pragovi podpovpreč na (preglednica 4). Nekoliko premalo toplote je upoč asnilo tudi vegetacijski razvoj, ki je sicer vso pomlad na splošno prehiteval. Č rni bezeg in šipek sta prve cvetove razvila le dan ali dva pred povpreč nim č asom. Po sosledju fenološkega koledarja njuno cvetenje naznanja nastop zgodnjega poletja. V tem obdobju zacvetijo tudi rdeč a detelja, navadna nokota in trave. Pomembnejše predstavnice trav, pasja trava in latovka visoka pahovka so že ob koncu aprila prešle v fenološko fazo latenja, ko nastopi priporoč ljiv č as za njeno spravilo v silose. Spravilo za travno silažo je bilo zaradi slabega sušenja v prvi polovici maja ovirano, pogosto zaradi dežja tudi nemogoč e. Ob pogosti vlažnosti listov je v maju nastopilo tudi nevarno obdobje za širjenje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Na sadnem drevju so se razbohotile listne uši, potrebna je bila zašč ita tudi proti pepelovkam. Obstajala je nevarnost za širjenje krompirjeve plesni, predvsem v nasadih z bujno rastjo, kjer so rastline proti koncu meseca strnile vrste. V vinorodnih območ jih zahodne Slovenije so zgodnejše sorte vinske trte zač ele cveteti v prvih dneh zadnje dekade maja. Kmetijska svetovalna služba je ob koncu dekade poroč ala, da so bili v tretji dekadi maja izpolnjeni pogoji za okužbe s peronosporo, v nasadih pa so že opazili prve oljne madeže, znake okužb. Na obalnem območ ju so zacvetele tudi oljke, le nekaj dni prej kot zacvetijo obič ajno. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempe- ratura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY May was slightly cooler than normally, especially in the first and second decade, when rainy days prevailed. Monthly precipitation exceeded the average throughout Slovenia. Consequently also monthly water balance state resulted positive everywhere, the exception was only the coastal area. Due to the poor drying condition harvesting of grass silage was hindered, frequent rain made it often even impossible. Frequent leaf wetting enabled spreading of some plant diseases and pests (aphids,powdery mildew, potato blight and downy mildew).