Materina molitev
fl5^ zibelki veela ee je mati,                     Obmolkne . . . Tilio nož v naravi
V njej dete spi sladko — mirn<5,                Le moti še šepfct peres;
In angelj — Tdruh svoja krila               '    Ko dalje moli Še istr^no,
Razstrl nad njim je v hlad mebk6.               Zaziblje v s&n jo ael nebes . . .
Nat6 prip6gne glavo mati,                            Ko izza g6re vstaae jutro —¦
Kjer drago spava jej srci,                            Kivavo — rdfeu je solnea soj —
Poljubi mu veselo Želo,                                 Pri ptSstelji aediš mi mati,
In milo se smehljaje M:                               A mrtev v njej otrik je — tvoj! —
nNa nebu gori, Bog doJjrotni,                      In m6Sijo jej lice siSIze,
Ki o5e si za vse skrln:č,                               Iu v B6ga vdana klifie zdaj:
0 čuj poniŽno prošojo mojo,                         nOj, mdli zame, sinek, gOri,
Bod&li ujemu — sre8o srež!" —                Da lcdaj za tabo pridem v raj!a —
Posl Vitalis