Učitelfslci tovariš
Stanovsko politično glasilo J. I/. V. — sekcije: sa dravsko banovino v Ljubljani
BT-— »	v	_ _ _ . _	i	UredniStvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1, Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
SeeI JYm.G$CCW1€M JjmAA€P%J(M >> M^rO&VGiGL** = 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.153. Telefon S112
Vzpostavimo pravilno razmerje
(K zborovanju letošnje banov, skupščine.)
»Razmerje med delegacijo in vodstvom je postavljeno na glavo.« To ugotovitev sem napisal v zadnjem uvodniku »Učiteljskega tovariša«. Trditev ie tako dalekosežnega pomena, da zahteva jasne utemeljitve ter izvajanje vseh posledic, ki bi se v kateremkoli pogledu pokazale kot nujno potrebne.
Po svojem trdnem prepričanju se nahajamo v nekakšnem anemičnem stanju, ki nas resno ograža, akoprav rad priznam, da ni to »privileg« samo naše organizacije. Toda v kolikor izpodjeda naš organizem, bodi naša skrb,, da s pravočasno transfuzijo preprečimo nastopajočo stagnacijo svojega organizačnega življenja.
Kakor rečeno, ne stojimo učitelji osamljeni v tem postopnem hiranju, v tem fata-lističnem izmikanju izpod udarcev usode, kajti to vegetiranje je danes splošno, je bolezen časa, ki zavzema čedalje širje dimenzije. Majejo se pač vsi temelji — brez izjeme.
Stremljenje vseh pa, ki pod nogami ne čutijo več trdnih tal, gre za tem, da se hrepeneče ozirajo po rešilni bilki. Istinitost je prebridka, udarja pretrdo na njihovo življenje ter jih postavlja dnevno pred nove naloge, ki jim, razvajeni po bivših življenskih konjunkturah, niso dorasli. Tradicionalna praksa ne zadošča več; vsak čas jim križajo račune novi elementi, ki jih meče na površje valovje svetovne krize in razbija dosedanje lagodne kalupe življenjske modrosti.
Desetletja stare solidne poslovne formule so izgubile stik z življenjem ter morejo dosedanje gospodarske, politične in kulturne eksperte le še zavajati v ponesrečene špekulacije, ki jih stanejo često firmo in eksistenco.
Nič čudnega, če gine njihova samozavest ter se jih vsled naraščajočega občutja nedoraslosti polašča paničen strah, da beže v neodgovornost, predajajoč se vsemožnim »voditeljem«, ki naj prevzamejo zanje vse one funkcije, ki so bile še nedavno tega ponos svobodnega državlj ana, temelječega na glo-rioznih načelih »človečanskih pravic«.
Po krilatici »kraljestvo za konja« je pripravljeno današnje utapljajoče se meščanstvo odpovedati se vsem svojim slavnim pre-rogativam, če mu kakršenkoli mesija nudi le trohico upanja, da bo moglo voditi vsaj še nekaj časa svoje posle po starih, preizkušenih kalupih.
Da, vse to je razumljivo in odpustljivo, kajti »prvo je življenje, nato šele filozofija«.
Toda — ali spadamo tudi mi učitelji v kategorijo tega izkoreninjenega stanu, ki ponuja kraljestvo za rešilnega konja«?
Ali smo mi sploh imeli kdaj uravnovešene bilance, da se tako zelo bojimo njihovega razsula?
Nekoliko stoičnega miru si, menim, še vedno lahko privošči oni, ki mu ni bilo dano, da bi visel kdaj na posvetnih dobrinah in si oblikoval življenje po svojih željah in načelih.
Naša organizacija žal ne priča, da je temu tako. Njeno članstvo se solidarizira z njimi, ki beže pred lastno odgovornostjo, ki nočejo več biti kovači svoje sreče in se — mutatis mutandis — zatekajo v »varno« zavetje svojih voditeljev in organizačnih instanc.
Zdi se mi pa, da je napravljen tu račun brez krčmarja. To varno zavetje ne bo prav nič varno vse dotlej, dokler ga ne utrdita organizirana volja in iz nje izhajajoča aktivnost zavednega članstva, ki ne beži pred lastno odgovornostjo in se ne zateka po pomoč v mitos voditeljskega mesijanstva.
Vodstvo svobodnih strokovnih organizacij nima nikekega aparata, s čimer bi komurkoli vsiljevalo svojo voljo, razen aktivistično vzgojenega in usmerjenega članstva, na katerega ramenih stoji in pade moč vsakega organizačnega vodstva.
Ne vdajajmo se nikakim iluzijam! Vsaka organizacija in njeno vodstvo vržeta lahko samo to na tehtnico svoje usode, kar jima da na razpolago vzajemno hotenje združenih članov. Le na krilih nezlomljive borbene volje stanu, ki ga zastopata in vodita, pomenita realno silo, soustvarjajočo zgodovino narodnega občestva.
Kjer tega ni, se ustvarjajo nevarne utvare in fikcije, kamor se radi zatekajo šibki in malodušni. Te utvare ne morejo pa tvoriti nikakega jezu pred udarjajočimi valovi resničnega življenja.
Politika ptiča noja je bila še vedno najslabša politika. Življenju je treba pogledati v oči; beg pred njim v katerekole kompenzacijske trike se konča redno z bridkim razočaranjem, kajti življenje sploh — in današnje še posebe — ni božajoča materina roka, ki čuva in neguje svojega najšibkejšega mi-ljenca s posebno skrbjo in prizanesljivostjo.
To trdo resnico izročamo letošni delegaciji v resen premislek. Prav gotovo ne živimo
v takih časih, da bi se lahko »šli organizacijo«. Ko gre za bistvene reči, se resni ljudje ne izgubljajo v malenkostih, marveč osredotočijo vso svojo skrb na »eno, ki je potrebno«, ker jim bo vse drugo navrženo.
Kaj, če bi letos »velikodušno« resignirali na vseh onih nič koliko dobrot, ki jih leto za letom zahtevamo, a nikdar ne prejmemo? Če bi porabili dragocen čas enkratnega letnega zborovanja za temeljito analizo svojega položaja in sedanje dobe ter bi, če že mora biti, predložili brez »debate« raznim arhivom
kar stare resolucije, ki so še vedno aktualne v vsem njihovem obsegu?
Ali morajo biti delegacijske resolucije res edina stalna točka v menjajoči se življenjski dinamiki? Ali smo res edini tujci v Jeruzalemu?
Vrnimo se v realnost! Na delegaciji je, da izreče odrešilno besedo, da da članstvu in vodstvu delovni program ter čuva nad njegovo izvedbo, da vlije oživljajoče pijače v otrple ude učiteljske armade pod goro Peco.
L. G.
VSEBINA:
Vzpostavimo pravilno razmerje! Za dvig obrtno nadaljevalnega šolstva. Ekskurzija naših šolnikov na Češkoslovaško. Proračun za 1. 1936./37. Šolski izleti.
LISTEK: Umetnostna razstava učiteljev,
bratov Vidmarjev. Splošne vesti. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik.
—	Naša gospodarska organizacija. — Učiteljski pevski zbor JUU. — Šolski radio.
—	Stanovska organizacija JUU.
žrtvuje za šolo vse — prav vse. Poleg ogromne dvorane in lutkovnega gledališča, kuhinje in jedilnice, kjer obeduje 250 otrok, petih kabinetov z najmodernejšimi učili, med njimi pravi človeški okostnjak in dinamo stroj, ima vsak razred po osem tabel, ki se odpirajo kakor knjige ter pomikajo kvišku in navzdol. Samo inventar je stal milijona Kč!
Naš »Francelj« je brnel z vso naglico po lepih asfaltiranih cestah ter se za hip oddahnil v Litomišlju, kjer smo si ogledali rojstno hišo skladatelja Bedricha Smetane ter spomenik Komenskega v obliki velike kovinske krogle z raznimi napisi: Didactika magna itd.
Hradec Králové
najelegantnejše mesto Češkoslovaške republike. Pred mestno hišo so nas čakali zastopniki oblasti in ČJ lige ter nam priredili v Soko-larni slavnostni banket. Dobrodošlico nam je izrekel predsednik ČJ lige g. Nevóle in kon-zulent trgovske komore g. Sigaček in d;ugi, za kar se je zahvalil g. prof. Breznik.
Drugo jutro smo si ogledali ogromni So-kolski dom, čigar posebnost je plavalni bazen z umetno narejenimi valovi. Prav prisrčen sprejem nam je priredila učiteljska šola, kjer nas je pozdravil ravnatelj Tichv, pevski zbor pa nam je pod taktirko prof. Petra zapel med drugimi ono znano »Tancuj, tancuj, vykrucaj«. Hospitirali smo po vadniških razredih.
V drugem delu mesta smo si ogledali Masarvkovo osnovno in meščansko šolo, otroški vrtec ter Rašinovo drž. gimnazijo, kjer smo tudi hospitirali. Vse te šole so zelo moderno opremljene. Nekje sem videl celo nagačenega kenguruja z mladiči. Kabineti v gimnaziji so po inventarju podobni ljubljanskemu muzeju. Hradec Králové, ki je velik kot naš Maribor, ima 20 raznih šol!
Bežno smo si ogledali mestne zanimivosti, kolodvor, ki predstavlja ogromno palačo z nad 120 metrov dolgo dvorano, kakršnih je menda le malo na evropskem kontinentu. Posebnost mesta je kolumbarij, t. j. prostor za shrambo pepela zemskih ostankov ljudi, ki jih sežgo v krematoriju. Kolumbarij nalikuje pokopališču. V zidanih omarah s steklenimi okni so shranjene žare, opremljene z napisi in sliko pokojnika. Sredi mesta stoji velika palača Ravnateljstva drž. železnic, ne daleč odtod pa Masarykov spomenik in še nešteto drugih novih modernih stavb. Popoldne smo krenili dalje, se za hip ustavili v Podébradu, kjer nas je pozdravil predsednik kopališke družbe dr. inž. Hrasty v slovenskem jeziku. Mož je bil pred vojno 13 let v Ljubljani, gradil je litijski most ter se še prav živo spominja brhkih Ljubljančank. Vidno ganjen se je poslovil od nas, mi pa smo nadaljevali pot proti
zlati Pragi.
Praga! Velemesto s svojimi širokimi ulicami, izbranimi izložbami, lepotami in zanimivostmi nas je zajelo, ko smo po triurni vožnji še pred sončnim zatonom krenili skozi Vaclavov trg mimo muzeja ter se ustavili v »noclecharni« na Legerjevi cesti 5, kjer je meščanska šola. V imenu Svaza češkega uči-teljstva nas je pozdravil tov. tajnik Straus. v imenu ČJ lige pa v slovenskem jeziku urednik Strakaty ter akademik Jakopič.
G. dr. Prichoda nas je peljal v »Obecni dum«, kjer se nam je pridružil naš univerzitetni profesor g. dr. Ozvald, ki je baš ta čas prišel iz "Nemčije. Drugo jutro je z nami vred hospitiral na narodni šoli v Nuslih in Mich-lih, kjer poučuje učiteljstvo po globalni metodi. Šolska stavba, dasi je ogromna, je že malo zastarela, vendar pa predstavlja matico novega šolskega pokreta, kjer se je zbral kader vnetih mladih učiteljev, ki orjejo ledino poizkusnih šol in utirajo nova vzgojno-učna pota po načelih dr. Prichodove knjige »Ra-cionalizace Školstvi«. Mimogrede naj bo omenjeno, da poučujejo na reformnih šolah v pretežni večini mladi učitelji in učiteljice, ki so z vsem svojim bitjem in žitjem navezani na svoje šolsko delo. Tu ne poznajo izven-šolskega dela, saj posvetijo ves svoj prosti čas šoli in njenemu napredku. Učitelj piše in riše na številne table, dela samoučila, beleži vsakodnevne podatke, sestavlja teste, vodi statistiko itd.
Prvi razred te šole obiskuje Zdenek Be-neš, nečak predsednika dr. Beneša. Učenci, ki so se naučili citati po globalni čitalni me-
Za dvig
obrtno nadaljevalnega Šolstva
Razvoj našega obrtno nadaljevalnega šolstva je povsem tesno povezan z razvojem narodnega šolstva. Učiteljstvo narodnih šol, ki z vsemi svojimi močmi deluje za razvoj in napredek narodove kulture, je brez dvoma zainteresirano tudi na razvoju in dvigu vsega nadaljevalnega šolstva, ki ga smatra kot del celote zapopadene v izrazu »narodna šola«. Znano je načelo, da se dviga kultura naroda vedno le z dvigom njegovega šolstva, in prav to načelo nas je vodilo, da smo že večkrat poudarili svoje stališče napram znani uredbi o obrtno nadaljevalni šoli, ki predstavlja za to šolstvo mejnik, na katerega bomo gledali vedno z žalostjo takrat, ko bodo vidne posledice te uredbe, ki bodo močno ovirale, če ne popolnoma zavrle razvoj obrtno nadaljevalnega, tega tako važnega šolstva za naš obrtniški stan.
Ako si ogledamo obrtno nadaljevalne šole po drugih državah, vzemimo predvsem na Češkoslovaškem in v Avstriji, kjer je to šolstvo dospelo že skoraj do viška, zvemo, da se povsod zahteva od vajencev najmanj to, da so absolvirali svojo osemletno šolsko obveznost. Po deželi obstojajo še osemrazredne osnovne šole, a v mestu so meščanske šole obvezne, in tako dovrši vsak učenec petrazredno osnovno in trirazredno meščansko šolo. To je predizobrazba vajenca v ČSR in tudi v Avstriji. Povsem razumljivo je, da je s tako predizobrazbo vajencev mogoče ustanoviti obrtno nadaljevalne šole slične oni na Dunaju, kjer se ves teoretični pouk praktično preizkusi v delavnicah, ki so sestavni del obrtno nadaljevalne šole. V teh delavnicah, ki jih vodijo mojstri strokovnjaki in v teoretičnem delu pouka, se izpopolnijo vajenci v svoji stroki tako zelo, da je narod lahko vesel svojega obrtniškega naraščaja. V Nemčiji je stvar morda še celo bolje izvedena, ker je tamkaj uvedena devetletna šolska obveznost.
Primerjajmo torej vajence s tako predizobrazbo z našimi, ki jim uredba dovoljuje z enim razredom srednje, meščanske, ali višje narodne šole (5. šolsko leto) vstop v 2. razred, a z dvema rezredoma srednje, meščanske, ali višje narodne šole (6. šolsko leto) v tretji razred obrtne nadaljevalne šole, tedaj moramo priti brezdvomno do zaključka, da mora odslej naše obrtno nadaljevalno šolstvo padati, kajti je nemogoče, da bi se pod takimi pogoji dvigalo.
Sekcija JUU je še pred sprejetjem uredbe noslala svoje predloge in izrazila svoje stališče predvsem k § 39. in tudi k učnemu načrtu. To stališče gre predvsem za tem, da bi se z novo uredbo ustvarila možnost za pravilen razvoj in napredek obrtno nadaljevalnega šolstva.
Na razvoju in procvitu šol, ki so namenjene predvsem našemu obrtnemu naraščaju, je zainteresiran ves obrtniški stan, ki mora
skrbeti za dober naraščaj, kakršnega more vzgojiti le šola, ki mu nudi prav vse, to je teoretično in praktično znanje, ki mu je v njegovi stroki potrebno. Učiteljstvo je že opetovano poudarilo, da bo vedno delovalo za napredek vsega šolstva, ker vidi le v napredku tega tudi kulturen dvig naroda. Pridemo torej do sklepa, da je kolaboracija obrtniškega in učiteljskega stanu v pogledu obrtno nadaljevalnega šolstva nujno potrebna. Prav tako, kot je podalo učiteljstvo svoje pomisleke in predloge k uredbi, bi bilo nujno potrebno, da bi jih podala tudi obrtniška društva odnosno zadruge. Vsem nam morajo biti ideal šole, kakršne smo omenili v začetku članka. Toda ni zadosti, da stremimo navzgor, da želimo do dovršenosti urejeno obrtno nadaljevalno šolstvo, marveč je nujno potrebno, da pripravljamo osnovo, temelj za tako šolstvo. Tak temelj more postaviti edino zakon ali uredba, ki predpisuje za sprejem v obrtno nadaljevalno šolo mnogo večjo predizobrazbo nego jo predvideva sedanja uredba. Z enotno, seveda višjo, predizobrazbo vseh vajencev bi bila zadeva še mnogo lažje izvedljiva, toda doseči to stopnjo pri nas ne bo še tako hitro mogoče, ker se re-krutirajo obrtniški vajenci iz raznih krajev države in tudi iz takih, kjer je kljub predpisom šolskega zakona še vedno v veljavi Ie štiriletna šolska obveznost.
Danes so uvedeni sicer na obrtno nadaljevalnih šolah že tudi završni izpiti, toda tudi ti ne bodo mogli dvigniti kulturnega nivoja obrtniškega naraščaja, če jih imajo pravico polagati vajenci, ki so posečali eno leto obrtno nadaljevalno šolo. (Primer: vajenec z dovršenima dvema razredoma višje narodne šole se more vpisati v tretji razred obrtno nadaljevalne šole in polagati torej po enem letu završni izpit.)
Ako uvidevajo strokovnjaki potrebo uvedbe posebnih strokovnih tečajev po dovršeni obrtno nadaljevalni šoli, ali pa tudi v času šolanja, in ta potreba bo od dne do dne vidnejša, tedaj je to le podkrepitev učiteljskega stališča. Obrtno nadaljevalna šola ne nudi zadostne, ne samo praktične, marveč tudi teoretične, izobrazbe. Toda temu je iskati vzroka predvsem v pTemali prediz-obrazbi. In tudi praktični tečaji ne bodo mogli dosezati zaželenega uspeha toliko časa, dokler ne bodo vstopali vanje vajenci z zadostno in trdno teoretično podlago.
Vsi, učitelji in obrtniki, smo prepričani, da obrtno nadaljevalna šola v sedanji obliki ne ustreza potrebam časa, tudi ne potrebam posameznih stanov, torej.je nujno potrebno, da stopimo s skupnim delom v borbo za dvig naše obrtno nadaljevalne šole.
To stališče poudarjamo v izogib nadaljnje polemike z dopisnikom J. O. v »Slovencu« od 11. VI. 1936.
Ekskurzija naših Šolnikov na Češkoslovaško
(Nadaljevanje.)
Recepcija pri županu v Brnu.
V slavnostni dvorani mestnega magistrata v Brnu nas je popoldne sprejel predsednik mestne občine g. Spacir. Klanjajoč se manom našega blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in želeč vso srečo mlademu kralju Petru II. ter vsemu jugoslovanskemu narodu, je zaključil svoj pozdravni nagovor, nakar nas je pozdravila v srbohrvaščini tov. Otevrelova. želeč nam najprijetnejše bivanje v bratski republiki. Za vse izraze iskrene ljubezni se je zopet zahvalil načelnik g. prof. Breznik. V drugi dvorani je bila prirejena zakuska s katero so nas postregle mlade učiteljiščnice in učenke gospodinjske šole »Vesna«.
Zvečer smo imeli poslovilni večer od našega univerzitetnega profesoria g. dr. Rosto; harja. V prijetnem nastrojenju smo v neki gostilni izmenjali marsikatere zdrave, klene in napredne misli. Njegova knjiga, ki se v prevodu glasi: Psihološki temelji začetnega branja s praktičnim navodilom k branju išče med Slovenci pridnega prevajalca, kateremu
bo g. dr. Rostohar — kakor mi je obljubil — pri prevajanju priskočil blagohotno na pomoč.
Drugo jutro smo v družbi g. dr. Prichode in njegovih tovarišev odpotovali iz Brna skozi Blansko do
Macohe.
To je veliko moravsko čudo — podzemska jama, ki leži do 138 metrov pod zemljo. Prekrasen svet moravskega kraškega ozemlja z neštetimi kapniki, sohami ožarjenimi z lučmi, ozkimi in dolgimi hodniki, nareja nepozaben vtis! Sredi jame ti zmanjka poti, nato pa kristalno čista voda, globoka do 40 m, po kateri nas je peljal čolnar. Kdor se bo kdaj mudil na Moravskem. temu priporočam, da si ogleda to podzemsko čudo!
Črna hora
je majhen kraj, morda še manjši od naših Radeč. Tu smo si ogledali novo moderno osnovno in meščansko šolo z neštetimi učnimi pripomočki, kakršnih še nisem videl nikjer. Ta šolska stavba ni šola po naših pojmih, marveč pravcata palača. Češki narod
todi čitajo gladko in z razumevanjem. Zato imajo tudi posebne čitanke, spisane po ame-rikanskem vzoru (Dr. Marie Urbankova a Josef Kubalek).
...» Racionalizacija šolstva obstaja v poenotenju vsega narodnega šolstva štirih stopenj. ¡Po otroški vzgoji v uvodni šoli (= Otroški vrtec; zabavišče), ki se ustrezajoče uvrsti v šolski sistem, vstopi otrok v enotno šolo prve stopnje, ki je skupna in obvezna za slehernega državljana, sleherne veroizpovedi, slehernega spola in sloja. Štiriletni osnovni šoli se priključi enotna šola druge stopnje, ki je skupna, diferencirana po nadarjenosti ter obvezna za vso mladino od 10. do 15. življenjskega leta. Po tej šoli, ki se imenuje komenium, stopijo nadarjeni učenci v enotni diferencirani atheneum, šolo tretje stopnje, ki pripravlja za naloge praktičnega življenja in za študij na enotni visoki šoli, ki spet zbira najnadarjenejšo mladino obeh spolov k tehniškemu, pravnemu, prirodoznanstvene-mu, filozofskemu in literarno - historičnemu izsledovalnemu delu.«
Smoter teh šol ni obča izobrazba, površen intelektualizem, niti vseučeni, nego delovni človek.
Popoldne smo si ogledali dr. Jedličkov zavod za pohabljence, ki se po večini vzdržuje z lastnimi sredstvi. Ima tri oddelke: delavnico, kjer opravljajo razna dela, delajo preproge, čevlje itd. V šolskem oddelku se uče o elementarnih stvareh, medtem ko se v zdravilnem zdravijo. Semkaj prihajajo pohabljenci celo iz Litve. Izdelki iz tega zavoda so bili že na razstavi v Parizu ter so dobili že ponovna priznanja (Grand Prix). Po ogledu pokopališča na Olšanah smo krenili v sredo mesta, kjer stoji nova moderna cerkev sv. Srca Jezusovega, za katero je delal načrte naš mojster Plečnik.
Ogled radiofonske oddajne postaje je nudil mnogo zanimivosti. Ta postaja se ne da primerjati z našo! Praška postaja ima sedem študijev. V koncertni dvorani smo videli ogromne orgije s tristo piščalmi. Vse je na debelih preprogah, tako, da je ropot izključen. Ko smo vstopili v studio, je baš oddajalo 60 godbenikov radijski koncert. Šolska ura je 4 krat tedensko, porazdeljena na posamezne razrede. Po 2 do 3 min. govori pilot, ki je padal s padalom na zemljo ter opisuje svoje občutke. Radioredakter g. Dies-mann nam je povedal, da je bila 12. t. m. šolska ura, razprava o Jadranskem morju m o slovanski vzajemnosti.
Naslednji dan je bil posvečen ogledu mesta Prage in njenih znamenitosti, razn h muzejev, predvsem pa Hradčanov, k«m(>r smo dospeli preko Karlovega mosta. 'Ira«-čane so rezidenca predsednika republike. Ogledali smo si tu cerkev sv. Vida, ki daje s Hradčani tipično lice Pragi. V cerkvi je vec grobnic, med drugim grob sv. Vaclava, kralja Podčbradskega i. dr. Zunaj stoji spomenik sv. Jurija, zopet delo našega arhitekta Plečnika, enako tudi park. ki po kamnitih kvadrih nalikuje deloma našemu Tivoliju. Na Hradčanih smo si ogledali med drugim Vaclavo dvorano z raznimi slikami, špansko dvorano, v kateri sveti 2200 žarnic ter je 48 metrov dolga, 24 metrov široka in 12 metrov visoka. Spotoma smo videli prezidentov vrt, ministrstvo pravde in Havličkov zavod.
Popoldne smo se odpeljali na periferijo mesta do Krča, kjer so Masarvkovi domovi. Tu je prostora za 4000 hiralcev. Začasno jih je nastanjenih samo 2700 v 22 velikih paviljonih, ki so stali mestno občino 130 milj. Kč. Iniciativo za gradnjo teh domov je dal predsednik dr. Peter Senker. En paviljon se imenuje po županu Baxi in je namenjen deci. Mesečno vzdrževanje stane občino do 1 milijon Kč. V te zavode se sprejema bolehna deçà od 6. do 14. leta ter se vzgaja internatski. Tu se vzgaja tudi slaboumna in defektna deca. Kot posebnost je omeniti, da so našli v teh domovih zatočišče tudi bolehni zakonci, ki imajo skupno stanovanje. Vse je urejeno zelo praktično in higienično. Kakor mi
je zatrjeval tajnik Svaza tov. Leo Straus, nima takih socialnih ustanov niti Pariz, niti London. Samo tu poučuje 300 učiteljev!
Velika znamenitost na Vinohradih je kre-matorij. Sezidan je bil pred 4 leti in je stal 63 milj. Kč. Okrog njega je obsežen kolum-barij. Dnevno je tu po. 15 do 20 upepelitev. Velikanska je dvorana, podobna cerkvi s prižnico, orglami in klopmi ter mrtvaškim odrom. Po slovesu spuste rakvo po liftu v peč, ki jo kurijo s plinom.
Zvečer smo krenili na Barrandov, t. j. priljubljena izletna točka Pražanov, kjer nam je Svaz čeških učiteljev in JČ liga priredil slavnostni banket, kjer so bile izrečene zopet številne zdravice.
Drugi dan smo hospitirali zunaj Prage na dveh poizkusnih šolah v Suchdolu in Lysa-lajeh, kjer nam je deca pod vodstvom svojega učiteljstva napravila prisrčen sprejem. Šolski inšpektor g. Ferdinand Černy nam je sproti tolmačil razne novitete pri šolski praksi. Tu je bilo opaziti anglosaško projektno metodo. Vsak teden se vrši na teh šolah po en dan zbor učencev. Na tem se učenci porazgovore o doseženih uspehih šolskega dela. Tema dvema šolama smo posvetili celo dopoldne. Omeniti je, da poučujejo tu izključno samo mladi učitelji. Obe šoli sta novi in sta po svoji obsežnosti pravi palači.
Bežno smo si ogledali jugoslovanski akademski kolegij kralja Aleksandra, kjer smo spoznali naše akademike iz Ljubljane in Maribora.
Drugo jutro smo ob sedmih krenili iz Prage. Spotoma smo se ustavili v Učiteljskem domu, Vratislavova ul. 7, kjer so se poslovili v lepih besedah od nas starosta Svaza tov. Emanuel Vlasak, urednik Strakaty in dr. Pri-choda. Za izkazano gostoljubnost se je zahvalil g. prof. Breznik, nakar smo po triurni vožnji dospeli v
starodavni Tabor,
kjer nas je zopet sprejela množica ljudstva s predstavniki oblasti nad vse ljubeznivo. Sledila je mala zakuska, nakar smo si ogledali Žižkov in Husov muzej ter ostale mestne zanimivosti. Mestna občina in JČ liga nas je opoldne pogostila v hotelu »Slavija«. Zopet so bile izrečene številne zdravice, za katere se je zahvalil g. prof. Čopič. Naslednja naša postajo so bile Budjejovice, kjer so nas pričakali na trgu domačini s prof. Vugo na čelu. Površno smo si ogledali zanimivosti mesti. Čez uro smo bili že na meji, ob poldesetih pa smo izstopili v Linzu, kjer smo prenočili. Drugi dan smo se vozili ob progi Linz—Selz-tal. V Liznu smo obedovali. Zanimiva je bila vožnja čez Visoke ture, mimo Fohnsdorfa in Neumarktla. Ustavili smo se na Gos,posvet-skem polju pred vojvodskim prestolom. V cerkvi Gospe svete so bile baš šmarnice in culi smo nemške molitve. Nekoga sem vprašal po naše, če govori slovenski, pa mi je po nemško odvrnil, da zna govoriti tako samo oče in mati ter starejši brat.. .
V Celovcu smo prenočili v hotelu ob Vrbskem jezeru. Pri večerji so bile izmenjane številne misli. Na plan je stopil naš »pevec«, ki je v vezani besedi vsakega posebej »ošvrkal« ter na ta način popisal vse številne doživljaje na turneji.
Drugo jutro smo okrog pol devete ure odpotovali skozi Podjunsko in Labudsko dolino ter dospeli okoli 13. ure po 1700 km avtomobilske vožnje zopet v Maribor.
Poučna ekskurzija naših šolnikov je v vsakem pogledu uspela nad vse zadovoljivo. Naj bo izrečena na tem mestu javna zahvala Pedagoški centrali v Mariboru, predvsem pa vodji ekskurzije g. prof. Šilihu in njegovim sodelavcem, zlasti ge. prof. Vedralovi, ki so prežeti do nove šole, skrbno zastavili vse svoje sile v prid ekskurziji. Končno naj pohvalno omenim prizadevanje vseh ostalih odločujočih činiteljev, osobito načelnika prosvetnega oddelka g. prof. Breznika, ki nam je kakorkoli pripomogel, da je v izpopolnitvi vrzeli naših šol storjen zopet korak dalje.
Bratok Rudolf
Novost !
Pristnobarvne, lahke bombažaste tkanine za obleke, ki se ne mečkajo.	^
A. ZLENDER
LJubljana, Mestni trg 22
Proračun za leto 1936./37.
1. »Učiteljski tovariš«:
Kritja: Stroški:
a)	46 štev. po 4 str. v
3600 izv...... 130.000—
b)	uredništvo .... 8.400—
c)	sotrudništvo . . . 7.000— č) poštnina in ekspe-
dicija...... 8.400,—
d)	davek...... 3.000—
3100 članov a 50 Din	155.000-
125 naročnikov a 60 Din	7.500-
5. Potnine:
5 sej uprav, in nadz.
odbora .....
1 banovinska skupščina 1 glavna skupščina „ . potnine sekcije . . . potnine uprav, odbora Beograd .....
Kritja: Stroški:
10.000,— 7.000.— 10.000.— 1.500.—
1.000,—
29.500,-
2. »Popotnik«:
a)	tisk 10 štev. a 1; tisk. pole v 4350 iz (v 5 izdajah) . .
b)	uredništvo . . .
c)	sotrudništvo . • č) klišeji.....
d)	poštnina in ekspe-dicija .....
3100 članov a 30 Din 820 članov a 50 Din
156.800 —	162.500—
! 65.000,—	
. 6.500,—	
. 10.000.—	
. 2.000—	
. 1.500—	
	93.000 —
	41.000—
3350 članov à 20 Din
6.	Učiteljski naraščaj:
3350 članov a 5 Din . 16.750,-
7.	Zaščita članstva;
3350 članov a 5 Din . 16.750,-
8.	Pevski zbor:
3350 članov a 10 Din . 33.500,-
67.000—
16.750.-
16.750,-
33.500,-
85.000,— 134.000—
3. Vodstvo organizacije
a)	Reprezentanca in	
	predsedstvo . . .	8400—
b)	tajništvo (2) ...	16.800—
c)	knjigovodstvo in	
	blagajništvo . . .	8.400.—
		33.600,—
	4. Uprava:	
a)	Pisarniško osebje	25.200.—
b)	pisarn. potrebščine	10.000.—
c)	kurjava in razsvet. .	3.000—
č)	boln. blagajna in po-	
	koj. zavod ....	4.500,—
d)	davki ......	2.500—
e)	manip. pošt. hranil.	
	in telefon ....	3.000—
f)	znamke, dopisnice,	
	koleki .....	9.000.—
g)	splošna poštnina .	2.000.—-
h)	najemnina, postrežba	2.000—
i)	razni stroški . . .	6.000 —
		67.200,—
9. Članarina Beograd:
3350 članov a 10 Din . 33.500,—	33.500.—
Ako primerjamo stroške in kritja pod točko 1—5 vidimo:
Kritja:	Stroški:
..... 162.500,—	156.800.—
..... 134.000,—	85000,—
..........33.600,—
..........67.200,—
..... 67.000,—	29.500,—
ad 1.	.
ad 2.	.
ad 3.	.
ad 4.	.
ad 5.	.
363.500,— 372.100,—
nastane razlika, ki bo krita iz inseratov . . 8.600.—
372.100— 372.100—
Izven proračuna: v primeru porabe sklada za zaščito članstva, prispeva vsak član ali društvo za svoje člane enkratni orisnevek a
5 Din.
Članarina za sekcijo ostane ista, kakor je bila doslej t. j. 13 Din.
JUU — sekcija za dravsko ban.
Šolski izleti
Ni večjega veselja za otroka kakor so šolski izleti, ne večjih skrbi za učitelja, ki jih pripravlja in vodi, če jih namreč prireja tako, da se vzgojna stran skrije v radostnem razpoloženju. Izlet! Radost poleg neizmerne žalosti. Kdo se ga udeleži? Iz nalog odmeva post festum velika socialna krivica, v dušah otrok pa oživi ona velika rana, ki jo ustvarja leto od sv. Miklavža dalje.
Da ne zavajamo otrok že v zgodnji mladosti k razglabljanju o zlu neenake družabnosti, je treba šolsko ledino oTati brez krajev na enake brazde. Premoženjskih razmer sicer ne moremo zenačiti, pač pa jih lahko prekrijemo s plaščem človekoljubnosti.
Tone Seliškar:
Umetnostna razstava učiteljev bratov Vidmarjev
V »Učiteljskem tovarišu« je bilo objavljeno, da sta priredila učitelja, brata Drago in Nande Vidmar umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. O tej razstavi priob-čujemo tudi naslednji dopis, da bo uči-teljstvo informirano o umetniškem uspehu dveh tovarišev umetnikov.
Uredništvo.
Ni mi do tega, da bi pisal strokovno kritiko o njunih delih, le nekaj prav skromnih stavkov bi rad zapisal, da se ne pozabi ta dogodek, ki je bil v resnici velik dogodek. Jakopičev paviljon, mimo katerega valovi prav sedaj vsak dan množica ljudi po tisti beli cesti, ki pelje iz mesta v pravcati ocean zelenja in zatišja, je kakor nema knjiga, v katero se piše zgodovina slovenske likovne umetnosti. Ko sta 1. 1921 brata prvič razstavila svoja dela, jima je mojster Jakopič odprl vrata v svet in četudi je bil to za vse tri tvegan korak, vendar sta oba brata junaško premagala prve bridke preizkušnje slovenskega umetnika in zmagovito sta se razvijala vse do te edinstvene razstave, ki nam živo priča o nezlomljivi umetniški sili obeh slikarjev. Od 1. 1921 pa vse do danes so romala njuna dela od razstave do razstave od priznanja do priznanja: Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Split... in venkaj v svet: Dunaj, Praga, Berlin, Amsterdam!
Umetnost je usoda, je dejal dr. Štele, ko je odprl to sedanjo razstavo. Prav zares,
kajti od tiste ure, ko sta prvič prijela za čopič nista nikdar več odnehala. Umetnik doživlja mnogo razočaranj, mnogo trpkih ur in mnogo vsega tega prav človeško obupnega, pa vendar ustvarja iz sebe neprestano, dan za dnem, kakor da bi bil živ vrelec vsega onega, kar se skozi njegov notranji svet upodablja v izraz in obliko umetniškega lika, ki mu pravimo umetnina.
Življenje se nenehoma obnavlja. Tudi pojmi o umetnosti in lepoti. Tudi umetnost ni nikjer in nikoli prikovana na en sam steber. Od pradavnih časov pa vse do danes je bila resnična umetnost vedno le živ izraz vsega našega življenja. Zato sta si Vidmarja, ki sta šestnajst let živela in delala v najbolj hribovskih vaseh naše dežele, potem ko sta doživela v sebi ves proves samoniklega razvoja umetniških resnic, zgradila k svoji umetnosti lasten program. Takole govorita: Če je umetnost najvišje dognanje vsega človeškega; njegovega časa, njegovih težav in borb njegovega veselja in žalosti, njegove zemlje in ljubezni — tedaj ne sme bežati od njega! Zato ne more in ne sme stati umetnik izven vsega tega, temveč mora zagaziti brez omahovanja v ves ta resničen sok, da bo s svojim očesom in s svojim čutom izžgal vse prikaze svojega rodu z istim zanosom, z isto bolečino, z isto borbo, z isto tragiko in z istim veseljem, kakor se mu resnično prikazuje. Življenje je zdravje! Mar naj bo zato umetnost bolna? Življenje je borba! Mar naj bo zato umetnost pohlevna in skromna? Življenje in zemlja sta resnična! Mar naj bo zato umetnost zlagana? Življenje je trdo in krvavo! Mar naj zato stopa umetnik kakor mističen zaneše-njak mimo vsega tega, kar življenje oblikuje in daje značaj časa in družbe? Umefnik ne more biti osamljen. Umetnik ne ustvarja za-
se! Če pa ustvarja, tedaj naj ljudstvo prisluhne in obstane! Iz svojega lastnega rodu je. Nobena resnično zajeta umetnost ne stoji izven človeka in časa! Ničesar še ni ustaljenega. Nov človek odgrinja zaveso bodočega roda! —
Dela, ki vise na stenah, dovolj jasno poudarjajo resničnost teh besed! To je več kot program, to je veren pogled v tiste dalje, v katere hrepeni sleherni človek. Človeku je med temi resničnimi ljudmi in pokrajinami prijetno in dobro. Iz vseh teh del veje vrisk naše zemlje, naših ljudi in našega časa. In prav v tem tiči ta velika pomembnost te razstave! Smelo trdim, da se pričenja s to razstavo nova rast naše likovne umetnosti! Pokrajina je stopila v ozadje, pred nami so ljudje, pred nas stopa človek ves tak, kakršen resnično je. Človek in njegovo delo! Tudi roža je lepa, lepo je drevo in planine — toda najlepši je človek! Nandetovi »Brezdomci«, »Kmetice«, »Kopač«, »Sirota«, »Služkinja« in Dragotovi »Delavci«, »Kosci« ter »Kopači« so kakor živ prikaz, iztrgan iz vsega tega resničnega življenja. In v vseh teh delih je zdravje, mladost, tudi najbolj trpka črta v »Brezdomcih« govori živo in resnično. Nič ni nikjer bolestnega, izmaličenega, vsepovsod zdrav pojoč realizem, ki poje, cvete, ječi in obtožuje.
In če stopiš v sredo tega naslikanega sveta, imaš neverjetno blag občutek: To ni dekadenca, to ni pesimizem — vsa ta dela izražajo tolikšno veselje in vero v življenje, da bi se pridružil »Veselim fantom« ali pa »Nabornikom« ali pa »Dekletom z jerbasi« in zakoračil po naši zemlji s kmetom in delavcem, s služkinjo ali pa s hlapcem kamorkoli po veselje in radost!
Kam in kako? Otroci glasujejo, stavijajo predloge, učiteljeva sugestija usmerja. Priskrbimo si dovoljenje staršev. Da je to nujno potrebno, nas prepričujejo razne nezgode, najhujša med njimi ona pri Brnu, kjer je strmoglavilo v deročo reko nad 30 otrok. Vodnik prevzame veliko odgovornost, ki se je mora vsekakor zavedati.
Račun. Ves razred, brez izjeme (seveda s privoljenjem) mora biti v kombinaciji, vsaj glede prevoznih stroškov. Podrobno se porazdeli tako, da se omogoči udeležba revnejšim otrokom, ne da bi se to opažalo. Sicer pa imajo, oziroma morajo imeti krajevni šolski odbori v proračunih gotove postavke za šolske prireditve in izlete. Glede prehrane naši kmečki otroci niso ravno v skrbeh, ker se zadovolje z jedili, ki jim jih uboge mamice stisnejo v »punkeljček«. Naši so se celo za ~izlet na morje oborožili z jajci in pražencem, pa so prav tako opravili kot oni, ki so imeli seboj dišeče klobase in celo denar. Ljubko pa je videti, če si jedila otroci med seboj izmenjavajo.
Popotne nezgode je treba že pred odhodom preprečiti, zato sem se namenil, da nekatere označim, ker mi je vselej težko, zelo težko, če presodim, da jih je zakrivil neizkušeni ali neprevidni vodnik.
Jaz bi na voz ne sedel, ne da bi poprej točno pregledal, če je vse v redu. Nekateri vozniki nimajo na oseh pravih končnikov. Če se ti spelje raz osi kolo na plani ravnini, ni zlo ravno najhujše, težje bi biio to v bregu. Na strmih klancih Jezerskega sem nekoč prepovedal, da bi vozovi tekli preblizu drug za drugim. Ubogali me niso.^ Sredi serpentin sponke komatov niso vzdržale, konji so se razpregli in voz bi z ojnicami butnil v sredino prednjega voza, če bi se slučajno ne stiril v jarek. Lasje so se mi ježili na glavi, četudi so zmršeni, ko sem obupno predvideval strašno nezgodo. Odslej hodimo po hudih strminah ob vozovih, pa se nam je klub temu primerila nezgoda. PrelomHa se je ročica, z njo se ie povesilo naslonjalo, otroci so se pa lovili z rokami ob roke, da se niso speljali pod voz. Kljuse, ki ne vzdrži pritiska na manjših klancih, se prevrne ob najmanj pričakovani priliki in povzroči lahko paniko na vozu, saj so otroci tako razdražljivi.
Vsako leto imam novince ob železniški progi, ki bi kar zdivjali za železnim konjem, če bi jih ne imel pod težo svojega pogleda. Na peronu jih držim kar najtesneje ob sebi, da bi mi ne prišli pod kolesa — nasprotno vozečih vlakov. Težko je preprečiti, da bi oko ne dobilo kake smeti od lokomotive, saj
človek le raje gleda naprej, kakor nazaj. Ku-peja nikdar ne zapustim, ne da bi za seboj zabrisal sledov po jestvinah. Meščanska spe-cialiteta pa je, da zapuste vozove v takem stanju, da bi morali za njimi pošiljati mestne pometače.
Na avtih smo se vozili celo doli na Jadran. Od skrbi mi je gomazelo po vsem životu, kadar sem ugledal pod strmimi bregovi strehe hiš (Čabar). Da bi teža živega tovora na ostrih ovinkih ne poganjala nerodnega tovornega avta preko ceste, smo iz previdnosti vse strme klance (navzdol) prehodili po bližnjih stezicah. Da mi je bil šofer za to hvaležen, mi je povedal šele doma. Tudi njega je skrbelo, če bi odpovedale zavore.
Najmanjših skrbi nisem imel tudi na pomolih. Zvedavo lice je bilo obrnjeno na vse strani, samo pod noge ne. Zdaj mi je butnil otrok ob kak ponton, zdaj sem ga lovil, da mi ni zdrknil v kako odprtino, ali preko stopnice v morje. Čolni pa so mi ostali v zelo skaljenem spominu. Nepričakovani val nas je nagnil. Tedaj pa plane prestrašena deca na drugo stran in le sreči sem pripisoval, da se nismo prevrnili med ribe, ker je čolnič že zgubljal ravnotežje.
Zelo velike neprilike mi pa v mestih povzročajo telesne potrebe in to zlasti za deklice. Pa v Ljubljani bi še bilo, težje mi je bilo
v Zagrebu. Kjerkoli sem prašal, po vseh javnih straniščih je bilo treba plačati za deklice po 1 Din, dočim sem dečke lahko brezplačno odpravil. To vprašanje bi bilo treba nujno rešiti, saj je vsak dinar na izletih tako dragocen. Če nam je dovolila Maloželezniška družba prosto vožnjo po vseh zagrebških električnih progah, bi bilo še nujnejše potrebno, da bi mestne uprave dovolile šolam prosto uporabo javnih stranišč.
Pri tej priliki naj še omenim, da se mi je otrok na vlaku zaprl v stranišče; ker ga ni znal odpreti, je jokal toliko časa, da ga je sprevodnik rešil zadrege. Okna, kljuke, zavore, vse je tam drugače, neznano, na vse je treba opozarjati, da se izognemo neprilikam. Opazil sem celo, da so se sumljivi potniki sukali krog razvitejših deklic.
Na planinah ni človek nikdar dovolj previden. Ne ogroža nas le kamenje, strmine, prepadi, klini, megla, nalivi, pač pa splošno zdravstveno stanje otrok. Pregreti pijejo preko mere vodo in mleko, malinovec in čaj, da nimaš potem vso noč nikakega miru. Pazi na zmernost!
Hvaležni so spomini na šolske izlete, polni so veselja, a kdo čuti z otroško dušo, mu nobeno breme ni pretežko. Kdor pa se sramuje z deco med svet naj ostane obrtnik ob nakovalu sredi šolske sobe.
Josip Lapajne.
ljene so tudi redovne šole v Korunu, Tor-tosi, Logronu, Valenciji, v Palmi in drugod. Samo redu »Učečih križarskih vitezov« je bilo odvzetih 19 šol. (»Mariborski večernik«, 2. VI.)
—1 Na Japonskem so ustanovili »šolo za neveste«. Šola traja dve leti, na koncu dobi vsaka absolventka spričevalo, ki se glasi: Po vsem tem moremo absolventko priporočiti kot teoretično in praktično dovršeno nevesto, ki odgovarja najvišjim zahtevam. (»Slovenski dom«, 4. VI.)
—1 O šoli za slovenske izseljence v Glad-becku, kamor je imenovan tov. Anton Šlibar iz Litije, piše »Izseljeniški vestnik Rafael« v svoji junijski številki. Članek je zanimiv, ker nam pojasni historiat te šole, ki je imela svoj skromen začetek pred 10. leti.
—1 Novo poslopje šolske poliklinike v Ljubljani bo sezidano še letos nasproti Tehnične srednje šole. (»Slovenec« 14. VI.)
—1 Na Kočevskem ni pomembnejšega slovenskega društva, kjer bi ne imel vodilne vloge baš državni uradnik in učitelj. Ta naš slovenski intelektualec žrtvuje prosvetnemu in gospodarskemu delu tukajšnjega prebivalstva skoro ves svoj prosti čas. Večkrat pa mu je ta njegov trud poplačan prav z Dricl-kim razočaranjem, ker se pri nas Slovencih — žal — še danes ne loči narodnostnega dela od političnega. (»Slovenski narod« 10. VI.)
—1 Ljudska univerza v Mariboru je imela v pretekli sezoni 58 prireditev. (»Marib. večernik« 6. VI.)
—1 Iz govora ministra Kreka v Mengšu. ... Neizmerna je bila mera osebnih in občih krivic, ki jih je zagrešil prejšnji režim nad narodom. Naša vlada jih sistematično in vztrajno popravlja. Ni mogoče vsega popraviti v enem letu. Vendar vidimo, da se vračajo preganjani uradniki na svoja mesta, da naši zaničevani učitelji dobivajo zadoščenje... (»Ponedeljiski Slovenec« od 8. VI.)
—1 Radio je na šolah v Italiji že precej razširjen. Radijske emisije posluša na 8284 aparatih 1,800.000 učencev osnovnih šol. — (»Slovenec« od 9. VI.).
—1 Gradnja reteške šole je po odobritvi večjega brezobrestnega posojila pri banovinski upravi — zagotovljena.
—1 O padanju števila učencev na nemški manjšinski šoli v Ljubljani piše »Deutsche Zeitung« od 7. VI.
—1 Otroci pijancev. Francoska raziskava-nja so odkrila, da doseže več kot šest let starosti le 50% otrok iz družin pivcev. Število ponesrečenih porodov je dvakrat večje. Otroci, ki dorastejo so večina slaboumni, bolehni in tudi nravstveno manjvredni. Prof. Seiffert je ugotovil, da dobe pijanci, ki niso dedno obremenjeni, z zdravo ženo, ki ne pije, zdrave otroke, dedno obremenjeni z enakimi ženami pa skoraj vedno otroke, ki tudi postanejo pijanci. (»Babiški vestnik« št. 6.).
—1 Zadeva štetja službene dobe učiteljstva prejšnjih šol verskih samoupravnih občin in zasebnih šol s pravico javnosti je do-vedla do težkih krivic. Državni svet je 12. junija 1936. z razsodbo 7370 odbil pritožbo učiteljice Lugumerac, da se ji všteje službena doba, opravljena na šoli verske samoupravne občine v Somboru, v pokojnino. Prav tako so znani slučaji, da ovira glavna kontrola vštetje službene dobe na šolah družbe sv. Cirila in Metoda, kar se protivi ne le določbam zakona o avstrijski učiteljski pragmatiki z dne 28. julija 1917., ampak tudi sklepom narodne vlade za SloVtenijo, ki je 1. 1919. prevzela učiteljstvo šol družbe Sv. C. in M. v državno službo ter mu vštela dotedanjo službeno dobo za napredovanje in odmero pokojnine. (»Slovenec«, 11. VI.)
—1 Posamostanjenje šolstva v Avstriji. Dobra polovica učiteljišč, dobra tretjina srednjih in več sto osnovnih šol je že v samostanskih rokah. Učiteljstvo plačuje država. S temi šolami mislijo zatreti hitlerjevski duh med mladino. Nad 2500 dijakov je bilo namreč aretiranih zadnji čas, ker so ustanavljali tajne hitlerjevske krožke. (»Jutro«, 11. VI.)
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanja: G. J. iz T.
1.	Moji odtegljaji na uslužbenskem davku se ne ujemajo z računi v »Ročnem katalogu«. Kaj se še vse odtegne razen uslužb. davka, 1% prinosa in stanarinskega davka? Kakšen je princip za odmero uslužbenskega davka od materialnega stanovanja.
Zakaj ne prejemamo uradnih odmer za davke, kot je bilo svoj čas v navadi?
Kako je postopati, ako se nam zdi odmera nepravilna?
2.	Kako stoji pokojninski sklad? Na koliko je narasel: Ali se je pričelo v 1. 1936 izplačevati pokojnine iz njega, kot je bilo zakonito ugotovljeno? V katerem času se danes nakazujejo pokojnine po upokojitvi?
3.	a) V kateri izmeri pripada kurjava zakonskemu paru, b) v kateri, ako je en del upokojen, c) v kateri, ako zakonski par ni skupno nameščen v eni upravni občini oziroma na šoli?
4.	Sme kraj. šolski odbor zakonskemu paru, od katerega je en del stopil v pokoj, odpovedati stanovanje za poročene, oziroma ima li pravico zahtevati od upokojenega dela stanarino?
5.	Ali more upravitelj oziroma učitelj, ki postane nadzornik v istem kraju, še nadalje stanovati v službenem stanovanju, ako je njegova žena aktivna učiteljica? Ali mu pripada stanarina in ženi naturalno stanovanje za poročene?
6.	Ali je lestvica za odmero uslužbenskega davka v »Roč. katalogu« merodajna za odtegljaje pri naših službenih prejemkih?
9cc šivati...
Najpoprej jo je dolgo sam preizkušal, župnik Kneipp, preden je dal sladni kavi, pripravljeni po njegovih navodilih, tudi svoje ime, svojo sliko in svoj podpis. To troje pa je še tudi dandanes na vsakem pristnem zavitku
Po Mosetizhu — »Neposredni davki«, se uporablja ta lestvica za hišno služabništvo, za učiteljstvo pa prihaja v poštev lestvica 2 po pravilniku B k čl. 95 zakona, ki se od prejšnje razlikuje. Kako je z zadevo?
Odgovor!
Ad 1. Čl. 89. zakona o neposrednih davkih z dne 8. II. 1928 določa, da je zavezan uslužbenskemu davku vsak dohodek bodisi v denarju ali v naravi. Učiteljska naturalna stanovanja odnosno stanarine so z zakonom določeni redni prejemki in se njih večina prišteje za odmero davka k ostalim mesečnim prejemkov. Naturalno stanovanje se zaračuna v višini pripadajoče stanarine. Odtegne se uslužbenski davek, 1% davek in vloga za pokojninski sklad, stanarinski davek ne obstoja iz gori navedenega razloga. — Uradniki odmer davka ne prejemamo, ker je z zakonom točno določeno, kakšen davek je plačati od redno ponavljajočih se mesečnih prejemkov. — Ako je odmera nepravilna, naj se do-tičnik po uradni poti pritoži na nakazujočo oblast (odd. IV), odnosno prosi za pojasnilo. Vaši prejemki so: plača 1450, polož. doklada 650, osebna doklada 240, rodb. doklada za 2 otroka (13 in 15 let) 220 in stanarina (nat. stanovanje) 150 Din, skupaj 2710 Din.
Od tega se odbije za Vas 400 in za 2 otroka po 100 Din skupaj, 600, Din tako da ostane davku obvezan znesek 2110 Din.
Po 21. stopnji 2. tabele iz čl. 95 znaša Vaš uslužbenski davek 86 Din, 1% davek pa 21 Din.	i ?
Ako vpišemo prednje Vaše prejemke v »primer« »Ročnega kataloga« na strani 169, se Vaši odtegljaji na uslužbenskem davku popolnoma s ujemaj o |in odgovarjajo zakonskim predpisom.
Ad 2. Kako stoji »uradniški pokojninski sklad«, ustanovljen s § 133. U. Z. nam ni znano, ker se upravlja po 3—4 odst. tega § in ni bila še njega višina objavljena.
Rodbinske pokojnine so se pričele izplačevati iz »uradniškega- pokojninskega sklada« po § 145 U. Z. z osmim letom po ustanovitvi tega t. j. s 1. aprilom 1938.
Državnemu uslužbencu se nakaže osebna pokojnina približno v 2 mesecih, potem ko je upokojen. — Po § 128. U. Z. se določi količina osebne pokojnine z istim odlokom, s katerimi je upokojen, odnosno s posebno odločbo najkasneje v 15 dneh, če je bil upokojen s kraljevim ukazom. —- Odmera pokojnine je izvršna —■ izplačljiva šele, ko jo oceni Glavna kontrola in da svojo soglasnost. Ta postopek traja običajno, ako ni odmera sporna, 6 tednov, sicer pa več časa. Priboriti si bo pač treba določbo, da se bodo iz aktivnih prejemkov nakazovali zneski v višini pokojnine tudi po upokojitvi, ki se obračunajo ob nakazilu prve pokojnine. Predlog se ponovi na banovinski in drž. skupščini.
Ad 3 a. Učiteljskemu zakonskemu paru pripada družinsko kurivo, količina tega bo določena s pravilnikom. Zadevni okrožni razpis kralj, banske uprave IV—12624/25 z dne 5. I. 1931 je smatrati kot navodilo kraj. šol. odborom za višino količine drv. — b) Ako je mož upokojen ne pripada kurivo ženi akt. učiteljici (§ 30. fin. z. za 1. 1933/34). — c) Ako službujeta v različnih občinah, pripada onemu, pri katerem so rodbinski člani družinsko kurivo, drugemu pa samsko kurivo pod pogojem, da imata tudi ločeno gospodinjstvo.
Ad 4. Ako je upokojen mož - učitelj (I. del), ne pripada ženi akt. učiteljici ne stanovanje, ne kurivo (§ 30. f. z. 1933/34 — okrožni razpis IV—8934/1 z dne 14/6. 1933, točka 1, ki je bil poslan vsem upraviteljstvom nar. šol in kraj. šol. odborom). Ako je žena - učiteljica upokojena (II. del) in je mož - učitelj aktiven, ima itak le-ta pravico do rodbinskega stanovanja, ne glede na to, kaj je njegova žena.
Ad 5. Upravitelj odnosno učitelj, ki postane nadzornik nima pravice do naturalnega stanovanja — stanarine od šolske občine, pač pa ima to pravico kot nadzornik in sicer na stanarino od upravne občine na sedežu šol sreza v smislu § 175. zak. o nar. šolah. — Žena - učiteljica sreskega šolskega nadzornika pa nima pravice ne do stanovanja ne do stanarine (§ 30. f. z. 1933/34 — okrožni razpis ban. uprave IV—8934/1 z dne 14. 6. 1933, točka 2).
Ad 6. Lestvica v »Roč. katalogu« na str. 170 za odmero uslužbenskega davka po čl. 95
Splošne vesti
FERIJALNA KOLONIJA UČITELJEV OSNOVNIH IN MEŠČANSKIH ŠOL VIGALU
Tudi letos bodo člani ferijalne kolonije jugoslovanskega učiteljstva osnovnih in meščanskih šol letovali v svoji koloniji v Igalu, najlepšem kopališču naše Boke-Kotorske.
Letovanje v koloniji traja od 11. julija do vključno 9. avgusta 1936. Cena za stare člane 650 Din, a za nove 750 Din. Članarina znaša 24 Din, a vpisnina 10 Din. Otroci rednih članov plačajo do 8 leta Va, a od 8 do 14 leta lA gornje cene.
Prijave za letovanje se pošilja predsedniku organizacije Svetozarju MilošeVjču, upravitelju meščanske šole v Užički Požegi. Vsak prijavljen član pošlje na račun polovico oskrbnine in to za odrasle 300 Din, za otroke 150 Din. Ostala polovica se plača takoj po prihodu v kolonijo.
V koloniji se more ostati ves mesec ali 15 dni. V prijavi se mora navesti točno koliko dni želi prijavljenec ostati v koloniji. Kdor želi ostati le pol meseca, mora naznačiti, ali v prvi ali v drugi polovici. Prijave z nakazili se sprejemajo do vključno 20. junija 1936.
Užička - Požega, dne 30. maja 1936. Glavni poverjenik F. L. J. U. Svetczar Milo-ševič.
—	Na Višji gospodinjski šoli dr. Krekovi v Ljubljana VII se vrši štiritedenski gospodinjsko - kuharski tečaj za učiteljice in absol-ventinje srednjih šol od 2. do 30. julija t. 1. Poučevalo se bo: kuhanje in konserviranje, gospodinjstvo in serviranje, šivanje in krojno risanje. — Priglase sprejema vodstvo šole do 28. junija t. 1.
—	Skrb za brezposelne učitelje (-ice)! — Sestanek v Mariboru 29. junija! Še vedno je nekaj stotin naših najmlajših obsojenih na čakanje ... Zlasti v Mariboru ter njegovi bližnji in daljni okolici jih je mnogo, za katere niti ne vemo. Naša stanovska organizacija s svojim odsekom za brezposelne v Mariboru sklicuje na Petrovo, 29. junija ob pol 10. uri v mariborski Glasbeni matici zborovanje vseh brezposelnih abiturientov in abi-turientk mariborskega učiteljišča. Na dnevnem redu so važna poročila o položaju brezposelnih, sestavile se bodo pa tudi smernice za lepšo prihodnost. Zato naj ne manjka ni-
kogar, ki strahoma gleda v bodočnost! Sestanek naj okrepi našo mlajšo generacijo, da bo lažje prenašala križe in težave bridke sedanjosti. Tovariši (-ice) v bivši mariborski oblasti, opozorite prizadete v svojih krajih na ta zbor brezposelnih učiteljev in učiteljic!
—	Starši! Obdarujte pridne dijake s Sien-kiewiczevimi znamenitimi romani: Z ognjem in mečem — broš. Din 50"—, platno Din 75'—. Potop I. in II. del — vsak del zase broš. Din 50"—, platno Din 75'—, ali z Langerjevo povestjo: Pes II. čete »zlata mladinska knjiga« — broš. Din 48'—, platno Din 62"—. Razveseljivo darilo za počitnice! Najboljši vpliv na mlada srca!
—	Državna narodna šola v Mengšu priredi v nedeljo, dne 21. junija 1936. proslavo 100 letnice obstoja šole. Vzpored: 1. Ob 3. uri pop. otvoritev proslave. 2. Blagoslovitev šolskega prapora. 3. Razvitje. 4. Slavnostni govor. 5. Deklamacije šolskih otrok. 6. Mladinski pevski zbor. 7. »Ahasver pripoveduje«, eno-dejanka. Igrajo šolski otroci. 8. Zaključni govor. 9. »Bože pravde«. — Pri proslavi sodeluje mengeška godba. K proslavi vabi učiteljstvo bližnjih šol — Upraviteljstvo šole Mengeš.
—	Mariborskim absolventom iz 1. 1930/31!
Na pobudo »Prešerna s črtico«, prosim vse tovariše, da pošljejo radi sestanka ob priliki naše petletnice predloge na naslov: dr. Vinko Brumen, Ljubljana, Univerza. — Tovariški pozdrav in na veselo svidenje! — »Stric Dolef«.
—	Tovariši (učit.) maturanti iz 1. 1906.!
30 let bo minilo letos, odkar smo zapustili naše učiteljišče v Ljubljani. Od takrat se nismo več sestali. Ali naj gre tudi ta obletnica mimo nas kakor vse dosedanje? Po tolikem času si gotovo večina nas želi svidenja. Kdaj in kje naj se vrši sestanek? Razmišljajte o tem in poročajte! Tov. pozdrave! Jerin Vojteh, Sv. Lovrenc - Štore. Paternost Riko, Tržič.
—	Člane (-ice) sreskega društva JUU v Novem mestu, ki niso še poravnali članarine prosimo, da se čimprej poslužijo poštne položnice (št. našega ček. rac. je 12.807). Društvo ne more plačati sekciji dolžne zneske. Tovariši (-ice), zavedajte se svojih dolžnosti in tudi ne ovirajte delo drugim! — Odbor.
o učitelfstvu, šoli, prosveti in JUU
--1 Učiteljem, ki so služili na privatnih šolah, ne štejejo teh let za pokojnino. To se pravi v konkretnem primeru sledeče: Učitelj, ki je od 1900. do 1918. služil na zasebnih šolah družbe sv. Cirila in Metoda, od 1. 1918 pa na podržavljenih družbenih šolah ali na kaki drugi javni državni šoli, ima danes stvarno samo 17 let službe za pokojnino, ker_ se mu vsa prejšnja leta na zasebnih šolah družbe sv. Cirila in Metoda sploh ne štejejo za službeno dobo. Izjema so oni učitelji, ki so v Trstu služili kot državni učitelji na družbeiu šoli. Krivica takega postopanja je očitna, ali dokler so zakonski predpisi taki, je vsakršno drugačno postopanje nemogoče in ga tudi ne moreta odobriti niti glavna kontrola niti državni svet. Prosvetna uprava in učiteljska organizacija se že nekaj let trudita, da s finančnim zakonom popravita to krivico, ki je tem hujša, ker udarja samo po učiteljih, ki so v Avstro-Ogrski opravljali posebno narodno službo. (»Slovenec« 16. VI.)
—1 Zveza mladih intelektualcev v Mariboru razpuščena. (»Mariborski večernik« 6. VI.)
—1 Za Slomškove praznike dobijo šolarji na potrdilo od šolskega vodstva, da je to šolski izlet, pravico do četrtinske vožnje. (»Slovenec«, 11. VI.)
—1 Arabščina je v Hararju zopet šolski predmet mesto amharščine. Tudi vse verske šole mohamedancev in njih organizacije bodo obnovljene. S tfilomuslimansko politiko si želi Italija pridobiti čim večji vpliv med mo-hamedanci. (»Trgovski list«, 9. VI.)
—1 Gimnazija naprodaj. V mestu Roto-sani v Rumuniji je trgovec dobavljal ženski gimnaziji vse potrebščine več let na upanje, ne da bi dobil od šolske uprave tudi en sam belič. Ravnatelj ni mogel dobiti denarja od ministrstva. Trgovec je tožil in tožbo dobil tudi pri prizivnem sodišču in tako je prišla gimnazija z vsemi premičninami in nepremičninami na javno dražbo. — (»Slovenski dom«, 4. VI.)
—1 Resolucija S. S. K. J. pri glavni skupščini: Sokolstvo po pravici zahteva od mero-dajnih činiteljev naj ne dovolijo, da bi se oviralo delo sokolskih edinic. S pogostim prestavljanjem sokolskih delavcev je delo mnogih sokolskih edinic postavljeno pred vprašanje, ali bodo sploh mogle še delovati in to prav v krajih, kjer je sodelovanje Sokola največjega nacionalnega pomena. Zato nalaga glavna skupščina upravi, da opozori mero-dajne osebnosti na posledice, ki so v nacionalnem pogledu škodljive, da povzame vse potrebne korake, da ne bo osebna in imovinska stalnost vseh članov sokolskih edinic ovirana, naj se jim vrnejo njihovi sokolski delavci, da bo sokolstvo moglo neovirano izpolnjevati svoje visoke naloge v službi kralja, naroda in domovine. (»Slovenec«, 10. VI.)
—1 V Španiji podržavljajo cerkvene šole,
v vseh samostanih so odvzeli vzgojo redovnicam ter jo prenesli na državo, tako v znanih dekliških vzgojnih zavodih v šoli »Santa Isabella«, ki jo je bil v 16. stoletju ustanovil Philip II. in šolo »Maria Cristina«. Podržav-
zakona o neposrednih davkih — (lestvica 2.) — je pravilna in popolnoma merodajna za naše odtegljaje.
Z lestvico 2 na strani 212. Urad. lista iz leta 1928 in z lestvico v prilogi izdaje »Neposredni davki« se popolnoma ujema lestvica v »Ročnem katalogu« t. i. v Vašem primeru: 2 otroka, brutto prejemki 2710 Din, 21. stopnja, 86 Din davka.
Tabela v »Neposrednih davkih« na strani 94. velja samo za hišno služabništvo in se tudi razlikuje od tabele 2) za odmero davka uradništvu, ki je v »Neposrednih davkih« kot priloga.	V. Gregorič.
—§ Vprašanje: M. M. P.! Ali izgubim kaj od svoje plače (osebne drag. doklade), ako je moj mož siromašen in brezposeln?
Odgovor je v 44. štev. »Učit. tovariša« z dne 11. t. m.
Naša gospodarska organizacija
ZADRUŽNIKOM UČIT. SAMOPOMOČI
Občni zbor v Novem mestu, 10. maja 1936. je spremenil § 27. zadr. pravil. To spremembo je okrožno kot trgovsko sodišče odd. III. v Ljubljani dne 30. maja 1936. Zadr. X. 161/8 vpisalo v zadružni register. Sprememba v § 27. se glasi:
»Nadzorstvo nadzoruje poslovanje zadružne uprave vsaj dvakrat, po potrebi tudi večkrat na leto.« (Drugi in tretji odstavek sta neizpremenjena.)
(Tu odrežite in nalepite v zadružne-član-sike knjižice!)
Nekateri zadružniki se obračajo na zadružno upravo s prošnjami za izplačilo polovične posmrtnine v življenju, drugi prigla-šajo za sprejem nad 45 let stare priglašence in neučitelje. Zadruga posluje strogo po potrjenih pravilih. Vse te spremembe še niso bile sprejete od zadružnikov in ne potrjene od trgovskega sodišča. Prosimo, da nam za te zadeve ne povzročate dela in stroškov!
Zadružnik, ki je pri pisanju ali drugače pokvaril našo položnico, naj kupi na poštnem uradu prazno tiskovino in jo opremi s številko našega ček. računa 10.849. Tiskovina ga stane 25 par. Ce zahtevate novo položnico od uprave, daste za dopisnico 75 par, uprava pa za tiskovine in poštnino 50 par, skupaj Din 1.25. Poslužujte se cenejšega načina!
Prosimo, da upoštevate za podporni sklad sledeče: 1. Za podporo (brezobrestno posojilo se prosi s tiskovinami, katere dobite za znesek 10 Din v znamkah v zadružni upravi v Ljubljani. Brez znamk se ne pošilja tiskovin in ne odgovarja!
2.	Načelstvo rešuje prošnje po vrsti, kakor so bile vložene. Poleg tega se mora upoštevati še denarno stanje podpor, sklada, število prošenj, težke bolezni itd. Zadružna uprava ne ve in vam ne more sporočiti dneva, kdaj bo vaša prošnja rešena, še manj pa kako bo rešena — ugodno ali neugodno.
3.	Kdor je podporo iz tega sklada že prejel, naj z novo prošnjo počaka vsaj za eno vračevalno dobo.
4.	Vračajte redno vsak mesec določene obroke! Izpuščanje ali zniževanje teh obrokov napravlja nered v tem prometu. Tak postopek je netovariški! Načelstvo ne more izdati novih podpor.
5.	Vprašanje podpor se ne more raztegniti nad 24 mesecev, ker je proti določbam potrjenega pravilnika.
6.	Nerednim vračevalcem se bo po sklepu občnega zbora v Novem mestu od 10. maja 1936. zaračunal višji procent (do 2%) za upravnino.
Mladinska
matica
—mm Pravico do knjig imajo le tisti, ki so plačali vse obroke. Nekatere šole so poslale višje število naročnikov za zadnii obrok, misleč, da prejmejo zato več knjig. To se pa ne zgodi. Le kjer doplačajo še zaostale obroke, lahko prejmejo tudi odgovarjajoče število knjig.
—mm Kot čujemo so bile sprejete letošnje knjige povsod z velikim veseljem. Ker smo tiskali nekaj izvodov knjig več kot je naročnikov, lahko našim naročnikom še vedno lahko postrežemo z »Našim rodom« in s knjigami za Din 22.50. Opozarjamo tudi na »Bratovščino Sinjega galeba«, ki stane za naše naročnike kartonirana 10, vezana 15 Din. Knjiga je izšla v velikem formatu in na finem papirju in bi ne smela manjkati v nobeni šolski knjižnici.
—mm Razpošiljati so se začele knjige M. M. 16. t. m. Do današnjega dne je glavna ekspedicija že končana. Da razpošiljanje ne gre tako gladko izpod rok, so največ krivi zamudniki. Posebno pri skupni pošiljki po železnici mora zaradi ene ali dveh šol uprava odlašati in odlašati. Tako so zaradi zamudnikov prizadete tudi nekatere šole, ki so pravočasno vplačale zadnji obrok. Poverjenike, ki niso še poslali naročil, prosimo, da to čimprej store.
mm— Kratka ugodna ocena o »Pirhih« je
izšla v »Slovenskem učitelju« 5—6.
Učiteljski pevski zbor JUU
Sklepi zborove skupščine.
V	zadnji številki »Učiteljskega tovariša« smo priobčili kratko poročilo o poteku zborove skupščine. Danes objavljamo važne sklepe, ki so bili na skupščini sprejeti.
Z ozirom na uvodnik »Ob desetletnici učiteljskega pevskega zbora« (Kritičen glas iz učiteljske publike) objavljen v »Učiteljskem tovarišu« 4. t. m., sklene skupščina nekatere predloge upoštevati. Na predlog tov. Adamiča Arnošta so bili sprejeti sledeči sklepi:
Pri UPZ se ustanovi: 1. odsek za muzi-kalne edicije; 2. odsek za centralno knjižnico; 3. odsek za propagando in 4. stalne pevo-vodske tečaje.
Iz seje upravnega odbora UPZ dne 14. t. m.
Upravni odbor UPZ za prihodnje leto se je konstituiral sledeče: predsednik Emil Adamič, I. podpredsednica Štefanija Schubertova, II. podpredsednik Drago Supančič, tajnik -arhivar Silvester Cerut, namestnica Mara Fle-go, gospodarica Josipina Miheličeva, namestnik Vinko Rupnik, odborniki: Gabrijel Lum-bar, Mara Petrovčičeva, Albina Travnova, Arnošt Adamič in Andrej Štrukelj.
V	načelstvu so: Emil Adamič, Drago Supančič, Silvester Cerut Mara Flego, Josipina Miheličeva in Albina Travnova.
Propagandni odsek tvorijo: Adamič Arnošt, Štrukelj Andrej, Mina Selanova, Grum-Skulj Andreja in Vidmar Miro.
Prihodnji pevski tečaj se bo vršil 6., 7., 8. in 9. julija t. 1. Dobre pevce iz učiteljskih vrst vljudno vabimo, da pristopijo k pevskemu zboru. Ako se bo priglasilo zadostno število pevcev, bomo sestavili moški zbor.
Šolski radio
—r XXXV. teden. Sobota 27. junija bo oddajala ob 9. uri dopoldne II. državna deška meščanska šola v Ljubljani »Vidovdansko proslavo«.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, dne 28. junija ob 17. uri predaval g. Kocjan: O smotrenem zatiranju tuberkuloze pri goveji živini. V ponedeljek, dne 29. junija bo predaval gosp. inž. Kotlovšek: Pleveli in škodljivci in njih zatiranje.
Stanovska organizacija JUU Iz društev
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI odpoveduje dogovorno s predsednikom JUU tov. Ivanom Dimnikom zborovanje sklicano za 20. t. m. v Litiji. Po doslej došlih sporočilih bodo na nekaterih šolah 20. t. m. proslavljali sv. Alojzija in učiteljstvo ne more z doma. — Predsednik.
= JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK
bo zborovalo v soboto 20. junija in ne 2. junija kot je bilo pomotoma javljeno v prejšnji številki »Učiteljskega tovariša«. Dnevni red je bil že objavljen.
Poročila
UČITELJSKI TABOR V ROGAŠKI SLATINI.
JUU sreska društva Celje, Gornji grad, Konjice, Kozje, Laško, Slovenska Bistrica, Šoštanj in Šmarje pri Jelšah so zborovala skupno dne 6. junija 1936. ob 10. uri v reprezentančni dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini.
Uvodoma je pozdravil navzoče predsednik šmarskega sreskega učiteljskega društva tov. Verk Miloš, še posebej predstavnika oblasti sreskega načelnika g. dr. Maraža, sreskega šol. nadzornika tov. Finka, ravnatelja zdravilišča Rog. Slatina g. Gračnarja, župana g. Šentjurca, tovariše Gnusa, Černeja, predsednika JUU Dimnika ter predavatelja gosp. prof. Šiliha.
Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. se je odposlala naslednja pozdravna brzojavka: Učiteljstvo Savinjske, Dravinjske in So-telske doline zbrano na skupščini v Rogaški Slatini dne 6. junija 1936. prosi, da sprejme Vaše Veličanstvo izraze naše neomejene vdanosti in zvestobe.
Naj živi Vaše Veličanstvo!
Naj živi Visoki Kraljevski Dom!
Pozdravno brzojavko so sprejeli navzoči z viharnim navdušenjem z »Živio!« klici našemu kralju.
S toplimi besedami sta pozdravila zboro-valce ravnatelj zdravilišča ter župan občine Rog. Slatina, nakar je burno pozdravljen povzel besedo tov. Dimnik. V dveurnem govoru je predočil navzočim stanovske in prosvetne prilike v organizaciji in izven nje ter poudaril 5 elementov, potrebnih za močno in solidno stavbo našega udruženja:
1.	Sloga med učiteljstvom in nadstran-karstvom organizacije —- vse za dobrobit šole in prosvete — po načelih deklaracij 1926. in 1935.
2.	Ideja našega stanovskega edinstva in demokracije ter delo v sporazumu z vsemi stanovi, ki sestavljajo narod.
3.	Globoka nacionalna in državna zavest, svoboda v šolskem ter izvenšolskem delu in tudi vzgoja otrok bodi takšna, da bomo vzgojili otroka svobodnega državljana. Organizacija ima poleg materialnih idejne cilje, ki jih skušajmo doseči z idejnimi tečaji po sekcijah in s stanovskim tiskom. Jugoslovanski učitelj postani nosilec vseh pozitivnih sil v narodu! Za to mu je potrebna svoboda vesti in mišljenja. Močna in zdrava moralna in intelektualna kvalifikacija bodi temelj našega dela! Vso pažnjo moramo posvetiti pravilni personalno - prosvetni politiki, ureditvi plač ter vprašanju avtomatičnih napredovanj. Globoko pa obsojamo osebne intervencije za osebne zadeve!
4.	Administrativno poslovanje: tehnična izpopolnitev organizacije; ustvariti močnejši kontakt med društvenimi upravami (tajništvi) ter učiteljstvom v raznih okrožjih. Pozornost posvetiti finančni in gospodarski politiki udruženja. Črpanje finančnih sredstev: usposobiti naše gospodarske in socialne ustanove k dobremu poslovanju ter jih postaviti na zdrave zadružne osnove. Za dobro blagajniško poslovanje organizacije pa je važno redno mesečno plačevanje članarine društev centrali.
5.	Princip delitve dela v društvih.
Končno se dotakne še drugih problemov,
ki zadevajo socialno-prosvetno ter kulturno življenje šole. Vso resno skrb je treba posvetiti prehrani šolske dece ter nabavi učnih potrebščin. V vsakem srezu naj se ustanovi »vzorna šola«. Izvenšolsko delo narodnih učiteljev temelji na povzdigi vaške kulture. Za to je potrebno urediti odnos med ljudstvom, učiteljstvom in oblastjo. Omenja dalje problem razpisov, premestitev ter nameščanj in vprašanja reforme višje pedagoške šole, šolskega nadzorništva ter reform šolskih knjig.
Letos se bo vršil internacionalni učiteljski kongres, in sicer v Beogradu, ki je za nas velikega pomena. Zadevno je dalo ministrstvo prosvete že svoje odobrenje. Stavilo pa je ministrstvo notranjih zadev neke pripombe, ki pa mislim, da so že premostene tako, da se bo kongres vršil kakor je to potreba. —
Končal je tov. Dimnik svoj referat s čitanjem komunikeja glavnega odbora JUU.
Referat je sprejelo učiteljstvo s toplim odobravanjem.
Tov. Pogačnik prečita nato naslednjo resolucijo:
JUU — sreska učiteljska društva Celje, Gornji grad, Konjice, Kozje, Laško, Slovenska Bistrica, Šmarje in Šoštanj, zborujoča dne 6. junija 1936. v Rogaški Slatini, izrekajo enodušno zaupnico predsedniku JUU tov. Ivanu Dimniku ter glavnemu in izvršnemu odboru JUU in se s soglasnim odobravanjem priključujejo komunikeju glavnega odbora JUU izza seje od 31. maja in 2. junija 1936.
Resolucija je bila soglasno sprejeta. Tovariš Dimnik se zahvali za priključitev k njegovemu in delu glavnega odbora, nakar mu predsednik tov. Verk izrazi zaupanje ter zahvalo za izčrpno poročilo. Nato prečita do-šlo pozdravno brzojavko učiteljskega društva Pregrada, ki je ta dan zborovalo na Hurnu ob Sutli. Brzojavka se glasi: »Učiteljsko društvo sreza Pregrada slovenske drugove s našim neustrašivim borcem Dimnikom pozdravlja in želi uspješan rad. — Vukadinovič.«
Po petminutnem odmoru je predaval g. prof. Gustav Šilih o mladinoslovju v luči reforme šolstva v pravcu njega poenotenja. Rezultat dela naše šole naj bi bile v lastnem narodu zakoreninjene, v duhu vodilnih idej jugoslov. narodne države zoblikovane, socialno čuteče in za produktivna dejanja sposobne osebnosti. Te zahteve vodijo nujno k poenotenju našega šolstva, enotni šoli: enotna povezanost šolstva od otroškega vrtca do visoke šole na osnovi ustrezajoče postopne diferenciacije. Oriše organizatorično poenotenje šolstva ter navede nekatere primere, kakor se izvaja enotna šola n. pr. v Nemčiji, Avstriji ter Češkoslovaški ter končno, kako bi se mogla urediti pri nas. (Šestletna osnovna šola, štiriletna nižja srednja odnos-no triletna nadaljevalna, triletna diferencirana višja srednja šola odnosno vzporedno obvezna triletna poklicna šola in visoke šole raznih vrst). Pedagoško poenotenje našega šolstva je odvisno od učenca, učne snovi in učitelja ter njih medsebojnega odnosa. Iz tega potekajo načela za šolsko delo. Glavni pogoj za to poenotenje je ustrezajoča reforma izobrazbe vsega učiteljstva, za enkrat še ločeno za narodne, meščanske in srednje šole. — Enotna šola je klic naše dobe! Iz potreb našega naroda in države, naše dobe in bodočnosti je vzrastla, zato je naša naloga!
Referatu g. prof. Šiliha se tov. predsednik najlepše zahvali, nakar ob pol 14. uri zaključi nad vse uspelo zborovanje.
Popoldne se je vršil koncert UFZ, ki je za svojo 10-letnico pel učiteljstvu.
Na vdanostno brzojavko je prejel tovariš Verk naslednjo zahvalo:
Beograd, 9. juna 1936 god. Poštovani gospodine!
Po nalogu Njegovog Kraljevskog Viso-čanstva Kneza Namesnika čast mi je izjaviti zahvalnost na rodoljubivim željama i izrazi-ma odanosti, podnesenim Njegovom Veličanstvu Kralju i Kravljevskom Domu sa go-dišnje skupštine učiteljstva iz Savinjske, Dravinjske i Sotelske doline u Rogaškoj Slatini.
Ministar Dvora: Čolak Antič, s. r.
Gospodinu
Milošu Verku, pretsedniku Učiteljskog udruženja Rogaška Slatina. Predsednik:	Zapisnikarja:
Verk Miloš.	Rataj Oskar.
Podjavoršek Albin.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki složijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 _
PR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stat i trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Hwe strnite stike!
1.	Sarajevo,
2.	Manastir sv. Nauma in manastir Gračanica,
3.	Triglav, Bled, Peričnik.
Velikost stike 66 X 88cm, — Cena sliki je Din 50'— Slike so izdelane v bakrotisku in so odobrene od Ministrstva prosvete.
Naročila sprejema
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
V LJUBLJANI
Avgust Agnola
LJUBLJANA
TTRŠBVA CESTA ŠT. 10 Telefon 2471.
Zaloga itekla, porcelana, kamenine, zrcal in iip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare tei sa splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti.
KUPUJTE PRI TVRDKAH
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU
Moderne tkanine
8 v i lene bombaža8te I a n e n e in volnene
za damske obleke, kostume in plačče, nudi v veliki izbiri in poceni
MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA
MILOŠ PŠENIČNIK - CELJE
Zahtevajte vzorce! — — Blago sa pošilja tudi s pošto 1
CENE NIZKE
dvokoles, otroških, igračnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
PODRUŽNICA MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 26