Domoznanski oddelek 35 ŽETALSKE novice 2013 352(497.4 Žetale) 6010803,49 COBISS o iTALSKE NOVICE V' V' v* ZAKLJUČNO DRUŽENJE S STARSI Sodelovanje vrtca s starši je nujen pogoj za uspešno dopolnjevanje družinske vzgoje in doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev. Medsebojna podpora in zaupanje sta bistvena za napredek otroka. S tem, ko se starši vključijo v življenje v vrtcu na pozitiven način, se otrokova samozavest poveča. Takšna pozitivna participacija otroku izraža, da družina-starši potrjujejo ta drugi svet, tisti, kjer otrok preživi večino časa svojega dneva. Najbolj utečene oblike sodelovanja staršev in vrtca so vsakodnevni stiki med starši in strokovnimi delavci ob prihodih otrok v vrtec in odhodih otrok iz vrtca, roditeljski sestanki, pogovorne ure, skupna srečanja staršev in otrok. Poleg teh že utečenih oblik sodelovanja pa v vrtcu spodbujamo tudi druge oblike medsebojnega povezovanja. Tako smo letos za zaključno srečanje s starši organizirali izlet v PRAVLJIČNI GOZD RDEČE KAPICE na Vurberku, z gledališko igro »HOP V PRAVLJICO«, ki so nam odigrali starši naših otrok. Tako smo sodelovanje s starši še obogatili s skupno pripravo gledališke igre. Prijetno nas je presenetila pripravljenost staršev za sodelovanje, saj sodelovati pri igri ni pomenilo le to, da se naučijo nekaj besedila, ampak si vzamejo čas tudi za vaje, kljub dejavnostim, ki jih imajo. Tako so minila tri srečanja z nastopajočimi starši, polna smeha in prijetnega vzdušja. Nato smo vsi že nestrpno čakali na dan, ko bomo lahko našo predstavo pokazali otrokom in ostalim staršem. Tudi otroci v vrtcu so že odštevali dneve do izleta. Kljub oblačnemu in nekoliko deževnemu sobotnemu jutru smo se pred vrtcem zbrali nasmejani starši, dedki, babice, otroci in vzgojiteljice, sedli na avtobus in že sama vožnja z njim je bila za nekatere otroke pravo doživetje, saj so se z njim popeljali prvič. V pravljičnem gozdu smo pozdravili tudi starše in otroke, ki so se nam pridružili s svojimi avtomobili, zatem pa smo že radovedno pogledovali sceno in naše igralce pri pripravah na predstavo. Ko se je ta začela, so otroci odprtih ust in skrajno doživeto spremljali vsako potezo igre, na koncu predstave pa igralce skupaj s starši nagradili s spontanim iskrenim aplavzom. Sledil je sprehod po gozdu ob šumenju potočka in ptičjega petja. Ogledali smo si pravljične hišice z nam že znanimi pravljičnimi junaki, kot so Rdeča Kapica, Muca Copatarica, Sneguljčica, Janko in Metka, Kekec... Nahranili smo kozo, kokoši in indijskega prašiča, ob prihodu iz gozda pa se je malica prilegla tudi nam. Ob sproščenem pogovoru smo druženje zaključili in se polni prijetnih vtisov varno pripeljali domov. Simona Krčar Sprehod po vsebini Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše Občine Žetale! Ali mi bo uspelo iz petindvajsetih znakov oblikovati UVODNIK, ki obsega čas od velike noči do dneva državnosti? Toliko raznovrstnih dogodkov. Ustavimo se najprej pri žetalskih: Narava dehti, Akacija je odvrgla cvetje, čebele so spile sok cvetov, kosci so pokosili travnike, odpeljali bale, ki bodo hrana lačnim živalim v zimskem času. Vinogradi so v razcvetu, grozdni nastavki so že vidni, škropilnice brnijo, motorne žage so že odpele svoje pesmi. Skladovnice drv tudi čakajo na zimski čas. Krompir raste, cveti, vrtovi so bogati s solato, čebulo in drugimi vrtninami. Okenske police se bohotijo v raznobarvnem cvetju. Lipe so odcvetele, kostanji oddajajo prijeten vonj in gostijo čebele. Seveda, okolice hiš so urejene, most preko Rogatnice v Dobrini služi svojemu namenu in je polepšal kraj. Naši občani in občanke marljivo delajo in skrbijo za vsakdanje življenje. Petja in plesa malo, dela dovolj, sonce se skriva za temnimi oblaki, a bo razgrelo to žetalsko zemljo. Tudi hiši učenosti se zapirajo vrata, učenci, učenke odhajajo na zaslužen oddih. Kako lepo bo dva meseca preživeti brez nalog, učenja in početi tisto, kar ni obvezno, vendar dopustno ter lepo. Mali in veliki srpan sta poletna meseca, ko je več časa za posedanje pred računalnikom, tv ekranom. V roke lahko vzamemo zanimivo knjigo, se umaknemo v senco in že bo prvi september, novo šolsko leto, nove skrbi. Po svetu se odvijajo razburljivi dogodki, ki so sad nespametnih ljudi, pa tudi narava rada pokaže svoje ostre zobe, kot pravimo. Vetrovi podirajo naselja, ugašajo življenja, joj, kako težki časi vladajo v svetu. Še vedno je kriza, recesija, pasovom zmanjkuje lukenj, tudi naša pravljična Alenčica nas ne bo kmalu rešila državnih tegob, še vedno polno koruptivnih dogodkov, sedeti v zaporu ni prijetno, raje na delo na širno polje. Kako lepo je, če imamo upanje in si rečemo: saj bo bolje. Spoštovani občani, občanke, vzemite v roke 49. številko Žetalskih novic, ki so polne domačih zanimivosti, do izida zlate jesenske številke lahko kaj napišete in nam pošljete na uredniški naslov. Ob državnem prazniku vam želimo zdravja, uspehov, mnogo srečnih dni do izida 50. številke naših Žetalskih novic. Lep pozdrav - Uredniški odbor in odgovorna urednica M. K. Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale Odgovorni urednica: Marija Krušič Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČEC, Toni BUTOLEN Lektorica: Mojca Kopše Fotografija na naslovnici: Toni Butolen Računalniški prelom: Adekvat d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. Junij 2013 ČRNI OBLAKI Letošnje poletje res zamuja s temperaturami in lepim vremenom, to pa ne pomeni, da na nebu ni črnih oblakov, ki napovedujejo pogoste nevihte in neurja. Pa ne grozi samo vreme. Črni oblaki se zbirajo tudi nad lokalno samoupravo, ki je komaj dobro zaživela in se ustalila. Po splošnem varčevanju, za katerega je sicer že Mednarodni monetarni sklad, kot eden izmed stebrov zloglasne »trojke«, ugotovil, da je škodljivo za rast gospodarstva, je zgleda sedaj na vrsti varčevanje pri lokalni samoupravi. Občinam se sicer že od 2011 sredstva vsako leto zmanjšujejo, sedaj pa se poskuša vsiliti še združevanje občin. Pri naštevanju razlogov je, tako kot je v Sloveniji že v navadi na vseh področjih, malo resnih analiz in argumentov, pa veliko floskul, stereotipov in demagogije. Vzelo bi preveč prostora, da bi v tem uvodniku našteval podrobnosti, zato naj omenim samo tri. Govori se, da je v celi Evropi trend združevanja občin. Pri tem navajajo tudi Avstrijo. Pozabijo pa povedati, da so občine v Avstriji povečini še vedno občine iz časa Marije Terezije (praktično enake našim katastrskim občinam) in jih je velika večina, približno tri četrt, z manj kot tisoč prebivalcev. Kljub temu v Avstriji sistem deluje in Avstrija je ena izmed držav EU, ki jo je kriza najmanj prizadela. Vzrok za naše probleme torej niso občine. Drugi tak za lase privlečen »argument« je ta, da občine niso sposobne izvajati svojih nalog. Pri tem se pozablja, da so bivše velike občine svoje naloge izvajale zgolj v centru, v našem primeru v Ptuju, v sedanjih zunanjih občinah pa bistveno manj kot sedanje občine. Računa se, da se bo z združevanjem občin privarčevalo, ker bo manj županov, svetnikov in za- poslenih v občinskih upravah. Verjetno se na teh postavkah res da kaj privarčevati, vendar ne toliko, kot se govori. Županom in svetnikom se bodo v večjih občinah sejnine zvečale, v novih večjih občinah bo več svetnikov, podžupanov, velik del zaposlenih po sedanjih občinskih upravah se bo zaposlilo v upravah novih občin, ker bodo večje občine rabile več zaposlenih. V večini primerov bo potrebno urejati nove prostore in še marsikaj. Ali se sploh da kaj privarčevati z združevanjem občin? Seveda se da, vendar je potrebno vedeti, da bo varčevanje šlo na račun kvalitete življenja občanov, predvsem na podeželju. Izkušnje iz drugih evropskih držav kažejo, da je vsaka sprememba lokalne samouprave postopek, ki traja nekaj let. Tako je bilo tudi pri nas. Sedanji sistem se je praktično dograjeval vse od leta 1994 do leta 2010, zato ni realno, da bi sprememba nastala že do drugega leta, kot si to želi eden izmed ministrov. Kljub temu pa je še posebej pomembno, da letos in drugo leto čim bolj izkoristimo zadnje priložnosti za črpanje evropskih sredstev na ravni občine. Tudi če združevanja ne bo, v evropski perspektivi 2014-2020 ne bo več možno prijavljati občinskih projektov, temveč samo regijske. Iz celotnega Podravja naj bi bila odobrena dva velika regijska projekta. Lahko si predstavljamo, koliko od tega bo prišlo na območje naše občine. V tem trenutku imamo že rezultat razpisa za »južno mejo«. Z velikim zadovoljstvom lahko povem, da smo uspeli s projektom lokalnih cest v Dobrini in Kočicah. Za letos in drugo leto imamo odobrenih 765.000 evrov, kar je za našo občino velik znesek. Na rezultate drugih razpisov še čakamo in upamo, da bomo uspešni. Sicer pa ljudski pregovor pravi, da za vsakim dežjem posije sonce. Upamo torej, da se bodo ti črni politični oblaki čimprej razpršili in povzročili čim manj škode. Upajmo tudi, da nam bodo tisti ta pravi oblaki prizanesli z neurji. Želim vam prijetno poletje in miren prehod v bogato jesen. Vaš župan! ( ^ ŽUPAN, ČLANI UREDNIŠKEGA ODBORA ŽETALSKIH NOVIC IN OBČINSKA UPRAVA VAM ŽELIMO PRIJETEN DAN DRŽAVNOSTI IN ZMERNO, TER USPEŠNO POLETJE. V________________________________________J Novice iz Občinske uprave 13. SLIKARSKI EX TEM PORA ŽETALE 2013 V Občini Žetale je v času od 3. do 9. junija 2013 potekal 13. Ex te m pore Žetale 2013. Ta tradicionalna prireditev je v Žetale privabila 45 slikarjev iz različnih krajev naše domovine. Precej je takšnih, ki se v Žetale vračajo vsako leto, saj jim je haloška pokrajina pod Donačko goro vir navdiha za njihovo umetniško ustvarjanje. Vrhunec 13. Ex tempora Žetale 2013 je bil v nedeljo, 9. junija, ko je bila na platoju pred Prosvetno dvorano Žetale otvoritev razstave likovnih del. Na letošnjem 13. slikarskem Ex temporu Žetale 2013 je svoja likovna dela oddalo 42 slikarjev. Na otvoritvi razstave je bil slavnostni govornik župan Občine Žetale g. Anton Butolen, ki je posebej poudaril dejstvo, da je organizatorju Ex tempora kljub težkim časom uspelo pridobiti donatorje, ki so prispevali 9 nagrad. Župan se je v imenu Občine Žetale zahvalil vsem sodelujočim, ki so pomagali pripraviti letošnji Ex tempore, posebej še umetniškemu vodji g. Branku Gajštu, ki je bil duša in srce letošnje in vseh dosedanjih slikarskih prireditev v Žetalah. V kulturnem programu otvoritve razstave 13. slikarskega Ex tempora Žetale 2013 sta nastopila Ženski pevski zbor KD Žetale pod r; Lil vodstvom zborovodkinje ge. Valen- 500,00 EUR je prispevala Občina tine Vidovič in Moški pevski zbor Žetale. Nagrado je prejel slikar Bog-KD Žetale pod vodstvom g. Silva dan Čobal iz Maribora za likovno Potočnika. delo z naslovom Spomin na Haloze. Žirija letošnjega slikarskega Ex tem- 1. nagrado v višini 420,00 EUR je pora, ki so jo sestavljali Mario prispevalo Cestno podjetje Ptuj d.d. Berdič, likovni kritik, Tea Kotnik, Nagrado je prejel slikar Petar umetnostna zgodovinarka, in Sašo Lazareveč iz Ljubljane za likovno Gajšt, tajnik žirije, je imela zahtevno delo Pod Donačko goro. delo, da je lahko izbrala najboljše. 2. nagrado v višini 350,00 EUR je Nagrade po izboru žirije so prejeli: prispevalo podjetje CASTRO d.o.o. Nagrado GRAND PRIX v višini iz Ptuja. Nagrado je prejel slikar Jože Foltin iz Ptuja za likovno delo Donačka Gora. 3. nagrado v višini 310,00 EUR je prispevala Občina Podlehnik. Nagrado je prejel slikar Vlado Geršek ml. iz Celja za likovno delo Haloze. Nagrado v višini 250,00 EUR je prispevalo podjetje Čisto mesto d.o.o. iz Ptuja. Nagrado je prejel slikar Branko Gajšt iz Sestrž za likovno delo V Nadolah. Nagrado v višini 250,00 EUR je prispevalo podjetje GP PROJECT ING d.o.o. iz Ptuja. Nagrado je prejel slikar Gregor Samastur iz Slap pri Ptujski Gori za likovno delo Ponosna tam stoji. Novice iz Občinske uprave Nagrado v višini 250,00 EUR je prispevalo podjetje TMD INVEST d.o.o. iz Ptuja. Nagrado je prejel slikar Predrag Szilvassy iz Postojne za likovno delo Lepote Žetal. Nagrado v višini 220,00 EUR je prispevala Občina Majšperk. Nagrado je prejel slikar Igor Dolenc iz Ribnice za likovno delo Haloze. Nagrado v višini 220,00 EUR je prispevalo podjetje Ve-olia Tranport iz Maribora. Nagrado je prejel slikar Jože Potokar iz Trbovelj za likovno delo Vukova domačija. Nagrado za likovno delo manjšega formata, vrednostni bon v višini 1 50,00 EUR, je prispevalo podjetje GaOK Sašo GAJšT s.p. iz Sestrž. Nagrado je prejel slikar Vinko Bogataj iz Lesc za likovno delo Klanec. Priznanje za sodelovanje so prejeli gojenci Zavoda dr. Marjana Borštnarja iz Dornave pod vodstvom mentorja Gregorja Samasturja, ki so ustvarjali likovna dela izven konkurence. To so bili: Drago Fijačko, Milan Fašink in Marjan Petrovič. Kratko obrazložitev nagrajenih likovnih del je podal predsednik žirije likovni kritik Mario Berdič. Razstavo je uradno odprl župan Občine Žetale g. Anton Butolen. Ob ogledu razstave je bila za vse prisotne pripravljena pogostitev, ki so jo pripravile članice Društva podeželskih žena Žetale. Ob koncu so si bili slikarji edini, da se ponovno srečajo na slikarskem Ex temporu Žetale 2014. Občina Žetale je bila uspešna na razpisu za južno mejo Občina Žetale se je v začetku leta projekt odobren. Za projekt, ki se bo opravil do konca meseca junija, tako 2013 prijavila na 5. javni razpis izvajal v letih 2013 in 2014, so bila da bo pričetek del mogoč v začetku »Razvoj obmejnih območij z R odobrena sredstva s strani države v meseca julija. Letos je predvidena Hrvaško« z dvema projektoma in višini do največ 764.691,17 EUR. rekonstrukcija ceste LC 240200 Stra-sicer: Rekonstrukcija LC 240200 Skupna vrednost projekta znaša po jna - Prekože - Potni Vrh v dolžini Strajna-Prekože-Potni Vrh-Peklača v predračunu 91 8.589,40 EUR. Na 3.500 m in v naslednjem letu rekon-dolžini 3.500 m in LC 240210 Zg. podlagi tega sklepa je bil v mesecu strukcija ceste LC 240210 Zg. Ravno Ravno-Globočec-Potni Vrh v dolžini maju na Portalu javnih naročil ob- - Globočec - Potni Vrh v dolžini 2.600 m. V mesecu aprilu smo pre- javljen javni razpis za izbor najugod- 2.600 m. jeli sklep Ministrstva za gospodarski nejšega izvajalca del. Izbor razvoj in tehnologijo, da je navedeni najugodnejšega ponudnika se bo 13. Redna seja Občinskega sveta Občine Žetale V ponedeljek, 29. aprila 2013, je v sejni sobi Občine Žetale potekala 13. redna seja Občinskega sveta Občine Žetale. Na dnevnem redu seje je bilo tokrat 15 točk. Naprej so svetniki potrdili zapisnike 12. redne, 7. in 8. izredne seje, ter 3. in 4. dopisne seje Občinskega sveta. Zatem je sledila informacija o organiziranosti primarne in zobozdravstvene dejavnosti v Občini Žetale. Pri tej točki je sodelovala namestnica direktorice Zdravstvenega doma Ptuj, ga. Tanja Tantegel. Osnovni problem je, da bi moral splošni zdravnik v Ambulanti Žetale delati večkrat na teden. Sedaj dela samo enkrat tedensko. To je bila tudi rdeča nit razprave. Namestnica direktorice je ob koncu razprave obljubila, da bo Zdravstveni dom Ptuj poiskal rešitev, da bo splošni zdravnik v Ambulanti Žetale delal večkrat tedensko. Zatem je sledila informacija o prehodu na nov način zbiranja komunalnih odpadkov na območju Občine Žetale. Podjetje Čisto mesto iz Ptuja, ki na območju Občine Žetale izvaja odvoz komunalnih odpadkov, po občinah postopoma izvaja nov način zbiranja odpadkov. Namesto posod bodo gospodinjstva odslej posamezne odpadke odlagala v posebne vreče, ki jih bodo prejele od podjetja Čisto mesto. Občinski svet se je seznanil s poročilom Policijske postaje Podlehnik na območju Občine Žetale za leto 2012. Poročilo je predstavil pomočnik komandirja Policijske postaje Podlehnik Stane Pernat, ki je povedal, da je splošno stanje varnosti na območju Občine Žetale zadovoljivo. Občinski svet je sprejel zaključni račun Občine Žetale za leto 2012. V nadaljevanju je Občinski svet sprejel Osnutek odloka o spremembah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj, Pravilnik o spremembah Pravilnika o dodelitvi enkratne denarne nagrade diplomantov v občini Žetale in Pravilnik o spremembah Pravilnika o dodelitvi enkratne denarne pomoči za novorojenca v Občini Žetale. Navedena sprememba pri obeh pravilnikih se nanaša na čas, v katerem je možno podati vlogo za dodelitev enkratne pomoči. Ta čas se iz 6 mesecev podaljša na eno leto. Ob zaključku seje je Občinski svet sprejel Letni program kulture v Občini Žetale za leto 2012 in Letni program športa v Občini Žetale za leto 2012. Jože Krivec Prometna varnost Vožnja poleti in zgostitve prometa v času letne turistične sezone Opozorilo udeležencem v prometu Vožnja poleti se v veliki meri razlikuje od vožnje v drugih obdobjih leta. Poleg vročine in gostejšega prometa (zastojem se tudi letos ne bo moč popolnoma izogniti) se na cestah v večjem številu pojavijo tudi tuji vozniki, ki prihajajo iz različnih socialnih okolij, z različnimi vozniškimi izkušnjami, znanji ter navadami. Te voznike, predvsem iz R Češke in R Slovaške v času turistične sezone vsako dnevno srečujemo tudi na cestah Občine Videm, ko izgubljeni in nepozorni iščejo poti v smeri obmorskih in drugih turističnih krajev. Vse udeležence v cestnem prometu, zato v tem obdobju opozarjamo: • da kljub vročini, gostemu prometu ter morebitnim zastojem ostanete strpni in upoštevate cestno prometne predpise; • da nas do cilja lahko varno pripelje zgolj defenzivna vožnja; • da je tudi poleti problematična utrujenost, ki jo je moč opaziti pri nekaterih voznikih. Pri daljših poto- vanjih je zato izredno priporočljivo načrtovati več postankov, pri tem vozilo dobro prezračiti, narediti nekaj razgibalnih vaj ter uživati osvežilne brezalkoholne pijače; • da utrujenosti ali morebitnih prvih znakov slabega počutja ne gre podcenjevati, saj se znakov velikokrat zavemo prepozno, ko smo že vpleteni v prometno nesrečo; • da ste med vožnjo popolnoma zbrani ter pozorni na dogajanje na in ob cesti, ter da odložite vse nepotrebne opravke v vozilu za čas, ko boste vozilo ustavili; • da pri vožnji poskušate predvideti dogajanje na cesti in ravnanja drugih ter se na to pravočasno pripravite; • da se zavedate, da na cesti niste sami in da od vašega ravnanja ni odvisna zgolj vaša varnost, temveč tudi varnost vseh ostalih udeležencev v prometu; • da pokličete policijo na številko 11 3, če v prometu opazite voznika pod vplivom alkohola, voznika, ki je utrujen ali voznika, ki s svojim ravnanjem na drug način ogroža varen potek prometa. Policisti bomo zoper takšnega voznika izvedli ustrezen ukrep in s tem zagotovili varnost drugih udeležencev in njega samega; • da preko sredstev javnega obveščanja redno spremljate prometne informacije; • da se pred odhodom na pot prepričate o morebitnih zastojih in zgostitvah prometa ter glede na pridobljene informacije, za pot izberete lokalne, regionalne in druge manj obremenjene cestne povezave; (na spletnih straneh so tovrstne informacije na razpolago na www.drsc.si, www.amzs.si ali www.dars.si , oziroma na tel. številkah (01) 530-5300, GSM 031-64-64-64, Mobitelova glasovna info postaja 182 100) ter preko storitev ostalih mobilnih operaterjev. Vsem želimo srečno vožnjo ter prijetne, predvsem pa varne poletne dni. VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA Damjan BRAČIČ VLOMILCI NISO NA DOPUSTU Glede na to, da je pred vrati poletje in čas dopustov, ko bomo več ali manj odsotni iz svojih domov, vam dajem nekaj nasvetov, kako se v času odsotnosti in na samem oddihu zavarovati pred nepridipravi. • Opozorite sosede na vašo daljšo odsotnost. • Vgradite sodobno ključavnico, prečno zaporo, alarmno napravo, najemite sef... Na samozaščitno ravnanje ne smemo pozabiti niti, ko smo na dopustu v novem okolju, kjer nas ne poznajo. Med letovanjem v tujini je denar najbolje menjati v menjalnicah oz. bankah, in ne na ulici, kjer so turisti izpostavljeni prevaram ali celo roparjem. Pa tudi drugače, npr. med obiski lokalov, ni priporočljivo razkazovati denarja. Posebno pozornost je treba nameniti tudi prtljagi na letališčih, avtobusnih in železniških postajah. Vidno označena prtljaga z imenom in priimkom ter naslovom lahko nepridipravu izda podatek, kje je prazno stanovanje. Prav tako je moramo biti pozorni na predmete, ki jih nosimo s sabo na dopust in so najpogosteje predmet napada: digitalna tehnika (fotoaparati, kamere ...), mobilni telefoni, osebni nakit in ostali predmeti (kolesa, surfi, smuči...). Predvsem je pomembno, da teh predmetov ne puščamo brez nadzora na mestih, kjer so nepridipravom lahko dostopni. Želim vam, da vaš zaslužen dopust preživite varno, brezskrbno in srečno ter se zdravi, zadovoljni in polni energije vrnete na svoje domove. VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA VIDEM Damjan Bračič Spomladi zaživimo tudi v PQD Žetale Današnji članek bo nekoliko obširnejši, saj se je v tem pomladnem času v PGD Žetale dogajalo zelo veliko. Na Florijanovo nedeljo smo se, sedaj že tradicionalno, gasilci udeležili sv. maše, posvečene zavetniku gasilcev, ki je potekala v cerkvi Marije Tolažnice. Po končani maši je župnik blagoslovil gasilska vozila in gasilce. Kljub slabemu vremenu se nam je uspelo maše udeležiti v kar lepem številu. Prav tako smo bili pridni pred prvomajskimi prazniki. Skupaj z občani smo tudi letos organizirali postavitev majskega drevesa. Tradicionalno smo ga, kot vsako leto doslej, tudi letos postavili na najvišjem bregu v samem središču Žetal. Priprave so se začele že nekaj dni prej, saj je bilo potrebno izkopati jamo za drevo, poiskati primerno drevo ter ga pripeljati do mesta postavitve. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem občanom, ki so nas na poti pogostili, in se priporočamo še v naprej. Letos nam je vreme bolj kot ne služilo, kljub pripekajočemu soncu v začetku, ki pa se je potem skrilo za oblake, da nam ne bi bilo preveč vroče. S skupnimi močmi smo nato, še na star način, z rokami, seveda s pomočjo »žvepel«, postavili majsko drevo. Zbralo se nas je kar nekaj, zato sama postavitev ni bila pretirano težka. Ker pa je navsezadnje to družaben dogodek, smo večer nadaljevali v sproščeni debati, ob dobri hrani in pijači. Da nam skozi noč ne bi bilo prevroče, smo prižgali tudi majski kres in tako ohranili tradicijo kurjenja kresov in postavitve majskega drevesa ob prvem maju. Letos smo pripravili sedaj že 7. tekmovanje moških in ženskih desetin za prehodni pokal Občine Žetale. Že kak dan prej smo nervozno pogledovali v nebo, saj napovedi niso bil preveč lepe. Vseeno smo se odločili, da bomo tekmovanje izpeljali po predvidenem planu. Na žalost so se napovedi vremenoslovcev v sobotnem jutru uresničile. Ampak smo gasilci in nič nas ne sme presenetiti, zato smo se odločili, da tekmovanja ne prekinemo in ga kljub obilnim padavinam poskušamo kar se da uspešno izpeljati. Zaradi vremenskih razmer smo ga bili letos primorani organizacijsko drugače izpeljati. Tako je sam tekmovalni del potekal na asfaltnem igrišču ob Osnovni šoli Žetale, družabni del pa smo letos prestavili pred in v prostore gasilskega doma. Domači smo začeli s pripravami že zgodaj zjutraj. Po uradnem začetku tekmovanja smo nestrpno pričakovali prve tekmovalne enote, sprijaznili smo se, da bo morda letos zaradi slabega vremena nekoliko manj enot. Ampak gasilci smo dokazali že prej omenjeno, da nam tudi dež ne more nič, počasi so začele prihajati enota za enoto. Tudi vreme se je počasi umirilo. Tako je bilo kljub premočenim uniformam splošno vzdušje zelo pozitivno. Proti pričakovanju se je tekmovanja udeležilo veliko število desetin gasilskih društev. Po končanem tekmovalnem delu smo domačini pospravili prizorišče, gosti pa so se lahko okrepčali na tak in drugačen način v prostorih gasilskega doma. Če nam je dež zagodel v tekmovalnem delu, smo ga s pozitivnim vzdušjem uspeli pregnati do družabnega dela. Tako smo lahko v izmenjavi medsebojnih izkušenj, pogovoru, dobri hrani in pijači uživali še pozno v noč. Kljub vsem težavam zaradi vremena menim, da je bilo letošnje tekmovanje eno izmed uspešnejših. Pozitivno me je presenetil obisk domačinov, ki so si prišli ogledati samo tekmovanje ali pa so se nam kasneje pridružili. Vabimo tudi vse ostale, ki si želite ogledati, kako potekajo tovrstna tekmovanja, da se nam pridružite že naslednje leto ob približno istem času na istem mestu. Morda se nekateri sprašujete, zakaj se gasilci med seboj naslavljamo z tovariši? Ne, to ni, kot mnogi zmotno mislijo, posledica propadlega družbenega sistema. Tovarištvo je razmerje med tovariši, ki lahko preraste v zavest o povezanosti z njimi in v pripravljenost pomagati jim, pri čemer pod pojmom tovariš razumemo človeka, s katerim nas povezuje enak poklicni položaj ali pripadnost isti skupini. Biti tovariš pomeni ne gledati samo nase, temveč poznati tudi obveze do drugih, čeprav niso zapisane s pravnimi, temveč zgolj z moralnimi pravili. Z bližnjimi tovariši nas povezuje tudi naklonjenost, čeprav pred njim ne razkrivamo svojih čustev. Zato je tovarištvo v gasilstvu zelo pomembno. V gasilskem društvu se zavedamo, da smo danes tukaj zaradi naših predhodnikov, ki so postavili temelje gasilskih društev, tako fizične kot organizacijske. Vsako leto tako našim, lahko bi rekli, operativno upokojenim tovarišem -gasilskim veteranom v okviru Gasilske zveze pripravimo srečanje. Letos je to srečanje potekalo v organizaciji našega gasilskega društva. Kot sami vidite, nam letos vreme ne služi najbolje. Tako je bilo tudi na dan, ko so se zbrali naši veterani iz celotne Gasilske zveze Videm pri Ptuju. Še enkrat so dokazali, da so korenine, ki jih malenkost, kot je vreme, ne more spraviti v slabo voljo. Zbrali so se v prostorih gasilskega društva PGD Žetale, kjer jih je nagovoril predsednik tovariš Janez Vogrinc, ki jim je na kratko predstavil delovanje našega društva ter potek srečanja. Nato so se z vozili odpeljali do turistične kmetije jelenji špic - Kodrič, kjer jih je pričakala zakuska in degustacija žlahtne kapljice. Pridružil se jim je tudi župan Občine Žetale Anton Bu-tolen. Ne, ni še veteran, ampak jih je prišel pozdravit in zaželet dobrodošlico v Občini Žetale. Uživali so v pogledu na prebujeno naravo, posebej zanimivo pa je bilo pogledati trop srnjadi, ki se pase na ograjenih bregovih okrog. Ker so se po dolgem času ponovno videli, so imeli veterani za izmenjati zelo veliko besed, dogodivščin, ki jim je bilo izredno zanimivo prisluhniti. Da so še vedno vesele narave, so pokazali ob pesmi, ki so jo pospremili z igranjem na harmoniko. Pot jih je nato proti večeru vodila na turistično kmetijo Bedenik, kjer jih je pričakala večerja. Ro večerji so sledili pogovori, za razmiganje kosti pa so poskrbeli tudi s plesom. Svoje druženje so zaključili pozno zvečer. Ro besedah, ki so si jih izmenjali ob slovesu, je bilo sklepati, da so se imeli zelo lepo in komaj čakajo na naslednje snidenje. V soboto, 25. maja, se je nekaj članov PGD Žetale, skupaj s tovariši iz sosednjih gasilskih društev Gasilske zveze Videm pri Ptuju, udeležilo XVI. kongresa Gasilske zveze Slovenije. Svojo pot smo začeli rano zjutraj okrog pol sedme ure pred gasilskim domom v Žetalah, nato smo se skupaj z društvi PGD Tržeč in PGD Sela zbrali pred gasilskim domom v Tržcu. Naš »konvoj« vozil je krenil proti Primorski. Ker smo udeležbo na kongresu vzeli kot neke vrste ekskurzijo, je vse potekalo v bolj sproščenem vzdušju. Na poti do Primorske smo naredili več postankov za malico in kavo. Po prihodu v Koper, kjer je potekal kongres, so nam svoja vrata odprli tovariši iz Gasilske brigade Koper, sledil je ogled njihovih novih prostorov, opreme, avtomobilov. Tovariši poklicni gasilci so tudi odgovorili na vsa naša vprašanja ter nam z veseljem pokazali, kar smo želeli videti. Nato je sledila kratka pavza, ki smo jo izkoristili za sprehod po mestu ter si privoščili kak sladoled. Ob treh smo bili najavljeni na ogledu vinske kleti Vina Koper, kjer smo lahko videli eno izmed večjih kleti v Sloveniji s trenutno kapaciteto kar sedem milijonov litrov vina. Pokazali so nam tudi naj večji sod v Sloveniji, ki drži kar 43.000 litrov in je trenutno samo razstavni eksponat. Na koncu ogleda so nam pripravili tudi degustacijo žlahtnih vin. Po končanem ogledu smo se odpravili nazaj v Koper na slovesnost ob kongresu z gasilsko parado skozi mesto Koper, na kateri je sodelovalo skoraj 5.000 uniformiranih gasilcev. Parada se je zaključila z zborovanjem na stadionu Bonifika. Kot se letošnjemu vremenu spodobi, nam tudi tukaj ni prizaneslo. Premočeni in utrujeni smo počakali na povelje »prosto«, da smo se lahko vrnili na suho v svoja vozila. Kaj sploh je gasilski kongres? Gre za neke vrste volitve v najvišje organe Gasilske zveze Slovenije, ki potekajo vsakih 5 let. Letos nam je kongres prinesel tudi novo vodstvo, tako organizacijsko kot operativno. Slovenske gasilce bo tako vsaj naslednjih pet let vodil tovariš Jošt Jakša, poveljeval pa nam bo tovariš Franci Petek. Izvoljeni so bili tudi najožji sodelavci obeh vodilnih mož Gasilske zveze Slovenije in drugi vodstveni organi. Med pomembnimi gosti so se kongresa udeležili tudi Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade Republike Slovenije, Roman Jakič, minister za obrambo, Janko Veber, predsednik Državnega zbora, Danijel Cep, podžupan Mestne občine Koper, ter številni drugi visoki gostje. V večernih urah je sledil povratek proti domu, ki pa je zaradi vseh aktivnostih čez dan potekal v bolj zaspanem vzdušju. Tako je bil za nami še en kongres in s pozitivnimi mislimi in željami gledamo v prihodnost gasilstva na Slovenskem. No, pa smo prišli na konec tega članka. Na kratko sem vam želel predstaviti aktivnosti PGD Žetale v teh pomladanskih mesecih. Pridno nadaljujemo tudi z deli v, na in okrog gasilskega doma, da bo vse nared za slavnostno predajo. Že nekaj časa namreč tečejo priprave na slovesnost ob 60-letnici PGD Žetale in predaji gasilskega doma svojemu namenu. Če sem skozi celoten prispevek jamral in se pritoževal nad vremenom, pa upam, da nas v prihodnjih mesecih čaka tudi tisto pravo poletje (čeprav nekako še ne kaže na to -malo za šalo, malo za res). Ne smemo pa pozabiti, da se bo z lepšim vremenom začelo delo zunaj, kar pa prinese tudi kurjenje na prostem. Tako vas že na tem mestu prosimo za visoko stopnjo previdnosti pri kurjenju in upoštevanje prepovedi kurjenja v bolj suhih mesecih - saj le tako lahko poskrbimo za varnost vseh nas. Če pa se kurjenju ne morete izogniti, sami pa se zavedate, da morda ognja ne boste mogli ukrotiti sami, nas brez skrbi pred tem pokličite, do sedaj smo še vsem rade volje priskočili na pomoč. V primeru, da pa vam ogenj uide izpod nadzora, nemudoma pokličite 112 in podajte čim bolj točne podatke o lokaciji, napredovanju ognja ter poskušajte pričeti z gašenjem. V službi ljudstva NA POMOČ! Za PGD Žetale, Nejc Sakelšek Uganke Pozimi cveti, poleti hladi, na soncu se joka in v senci strdi. Vem, da ga poznaš: srka iz vseh čaš, ziblje se ves dan, a vendar ni pijan. fpuiD 'pa T~' V* Ziga-žaga, je pela žaga Na praznični dan, 27. aprila letos, se je v Žetalah pod taktirko Strojnega krožka Žetalanec izvedlo 15. gozdarsko tekmovanje lastnikov gozdov. K temu dogodku, ki ga imenujemo tudi »Gozdarski praznik v Žetalah«, smo v društvu pristopili že v začetku aprila, tako da se je uspelo organizirati vse potrebno za izvedbo tega zahtevnega projekta. Prireditev je bila potrjena na zadnjem občnem zboru članov društva v okviru letnega delovnega plana za leto župana g. Antona Butolna in Andreja Kovačiča, vodje 2013. Ker je bila 1 5. po vrsti, smo sklenili, da jo temu KE-ZGS iz Ptuja, se je 25 tekmovalk in tekmovalcev za-primerno tudi izpeljemo. Na podlagi sodelovanja z podilo na odlično pripravljen tekmovalni poligon. Pod ZGS-KE Ptuj, Občino Žetale, OŠ Žetale, podjetjem Gas- budnimi očmi sodnikov se je tekma pričela... tro ter nekaterimi društvi nam je to tudi v celoti uspelo. In kaj se je ta dan dogajalo? To veste najbolje povedati tisti, ki ste si dogodke ogledali na v živo in se ob tem na koncu dneva še prijetno poveselili. Za vse ostale, ki si tega niste ogledali, bom na kratko opisal dogodke tega dne. Pričeli smo že dopoldne, saj nismo vedeli, kako nam bo vreme ta dan v pomoč. Po pozdravnih besedah predsednika društva, zatem pa še po besedah spodbude To pa ni bilo vse. Ob tekmovališču in ob velikem šotoru za šolo se je nahajalo precej stvari. V mislih imam gozdarsko opremo podjetij Vitli Krpan, Mehanizacija Miler, TCenter Krajnc ter gostinsko ponudbo podjetja Castro, ki pa ni bila zgolj na ogled. Možno je bilo tudi preizkusiti delovanje opreme in od predstaviteljev pridobiti informacije iz prve roke. Kmetijsko svetovalna služba iz Ptuja je izvedla predavanje za ukrepe KOP-a. S svojim prispevkom se je predavanju pridružil še naš gost, g. Marjan Dolenšek, tajnik Zveze strojnih krožkov Slovenije. Za dobro slišnost je poskrbel ZGS s svojim kombi ozvočenjem ter stojnico s strokovnim gradivom na temo gozdarstva. Poldan je že odbilo in v šotoru je Petra vneto vnašala rezultate iz sodniških pol v računalnik. Napetost se je stopnjevala... Vreme nas je ubogalo, tako da se je tekma odvijala v prijetni klimi, kar je dobro vplivalo tudi na rezultate. Prvi podatki so bili zelo spodbudni. Ob treh, ko smo malico spravili »pod streho«, so bili rezultati že znani. Dobili smo zmagovalne ekipe ter posameznike. Ker je to tekmovanje štelo za izbirno tekmo, kjer so se imenovale ekipe za nastop na državnem prvenstvu, je bila radovednost glede zmagovalcev razumljiva. Pa vendar smo rezultat nekako J pričakovali. Težko bi kdo izmaknil zmago našima »starima« zmagovalnima ekipama iz prejšnjih let, le vrstni red znotraj njih se je nekaj spremenil. Vseeno pa bi želel izpostaviti še ostale tekmovalce, saj so njihovi seštevki točk le malo zaostajali. V tem se posredno kaže tudi prispevek društva na področju izobraževanja v tej gospodarski panogi. Razglasitev rezultatov je najavila gostujoča pihalna godba iz Podlehnika, ki nam je zaigrala dve poskočni koračnici in požela naš krepak aplavz. Rezultati posamezno; - moški: 1. Slavko Širec, 2. Izidor Štajnberger, 3. Viki Žerak - ženske: 1. Veronika Furman, 2. Marjana Podgoršek, 3. Kristina Štajnberger Rezultati ekipno in s tem uvrstitev na državno prvenstvo; -ženska ekipa Grčice (3935 točk) v sestavi Veronika Furman, Marjana Podgoršek in Kristina Štajnberger -moška ekipa Cepini (4690 točk) v sestavi Slavko Širec, Izidor Štajnberger in Toni Butolen Drugo- in tretjeuvrščeni moški ekipi sta bili ekipa Gozdni obrat Ptuj (4562 točk) v sestavi Viki Žerak, Avgust Pulko in Gregor Mlakar ter ekipa Grče (4163 točk) v sestavi Klemen Butolen, Mitja Širec in Franc Stojnšek. Za konec pa ne smem pozabiti izreči besede zahvale vsem sponzorjem te prireditve, saj brez njih ne bi bila takšna in nam v ponos, kot je sedaj. Zahvala tudi PGD Žetale, DPŽ Žetale za sodelovanje in Vam, članicam in članom SK, ki ste nesebično žrtvovali svoj čas za pripravo vsega potrebnega ob tem. Vse Vas, ki ste dogajanje spremljali »na licu mesta«, vabim na obisk naših dejavnosti še v bodoče. Če ste ta dan preživeli v prijetnem vzdušju ter ga podaljšali še v noč pod šotorom in ob glasbi Ptujskih pet, pa upam, da Vam bo ostal v lepem spominu. SK Žetalanec, Franc Stojnšek VROČE FESTIVALSKO POLETJE Letošnje poletje bo na destinaciji Ptuj, Jeruzalem, Ormož, Haloze in Slovenske gorice vroče in predvsem kulturno obarvano. Koncertov, gledaliških predstav, glasbenikov in umetnikov v času od junija do avgusta zagotovo ne bo manjkalo! Prva festivalska vrata se bodo odprla v Ormožu. V poletnih večerih se bodo na prostem v okrilju grajskih zidov odvijale gledališke predstave, koncerti ter otroške predstave za najmlajše. Nastopili bodo Oto Pestner, Klapa Kampanel, Juan Vasle, Vlado Kreslin, skupina Partibrejkers. Ogledali si boste lahko tudi predstave Slovenska muska od A-Ž, Trojček, Janko in Metka sta packona ter z otroci zaplesali ob čopkomeru... Tako si boste v Ormožu lahko ogledali dela umetnikov, ki jih ni moč pogosto videti v teh krajih. Vabljeni v Ormož od 20. junija do 25. avgusta. Pestro bo tudi v Lenartu, kjer bo letos že osmič zapored potekal LEN-ART. Prva prireditev bo v Slovenskih goricah potekala že 28. junija z nastopom tuje folklorne skupine, ki nastopa tudi na Folkartu. Ostali dogodki se bodo zvrstili vse do konca avgusta. Ob vikendih bo na odru predstavljenih približno 20 prireditev - komedij, koncertov, od etno glasbe do rocka in prireditev za otroke. Z vsemi temi dogodki bodo tudi v Lenartu poskrbeli za smeh, zabavo, užitke ob klasični glasbi, udarne rock ritme in stik s tujimi kulturami. Ptujske ulice se bodo prebudile v juliju. Od 14. do 21. julija bo namreč potekal prvi dogodek, mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival. Zgodba Parzivala pomembno zaznamuje tukajšnje okolje, saj je delo postavljeno v te kraje. VVolfram von Eschenbach je v prvi polovici 13. stoletja ustvaril visoki srednjeveški ep v 24.600 verzih. Poleg Božanske komedije je to najpomembnejše literarno delo tistega časa, ki predstavlja plemenite cilje v družbi, ki zmore imeti ideale. S pripovedovanjem oziroma storytellingom se bomo tako vračali v svoje bistvo, k ljudem, ki želijo poslušati in pripovedovati. Društvo za glasbeno umetnost Arsana bo med 24. julijem in 2. avgustom izvedlo največje festivalsko dogajanje v mestu, ki vsako leto privabi blizu 25.000 obiskovalcev in postaja prepoznaven utrip mesta v Sloveniji in Evropi. Gre za 5. mednarodni glasbeni festival Arsana - A rt Ptuj 2013 pod sloganom " EKSPLOZIJA UMETNOSTI". V 10 dneh bo na vseh zunanjih in notranjih prizoriščih mesta na več kot 30 dogodkih ustvarjalo in nastopilo preko 260 glasbenih umetnikov s področja klasične, pop, jazz in etno, vokalne in instrumentalne glasbene umetnosti. V istem obdobju bo potekal tudi A rt Stays, ki je na področju sodobne umetnosti ena najaktivnejših organizacij v Sloveniji. Že od leta 2003 poskušajo z mednarodnim festivalom sodobne umetnosti A rt Stays v najstarejšem slovenskem mestu ustvariti živahno mednarodno umetniško okolje in platformo za izmenjavo izkušenj, idej in mnenj o sodobni umetnosti. V okviru A rt Stays so se v Sloveniji prvič predstavili umetniki, kot so Fernando Prats, Ivan Navarro, Voko Ono, Leo Ferdinand Demetz, Regina Jose Galindo, llona Nemeth Elisa Rossi, Kensuke Koike in mnogi drugi. Avgust bo minil predvsem v znamenju mednarodnega pesniškega festivala Dnevi poezije in vina, ki se bo letos poleti na Ptuju zgodil že četrtič. Med 21. in 24. avgustom bo mesto gostilo več kot dvajset pesnikov z vsega sveta, na čelu s častnimi gosti Vangom Lianom, Michelom Deguyem in Josipom Ostijem. Poleg večernih branj bodo za vedoželjne tu še številni pogovori in okrogle mize, za ljubitelje glasbe pester izbor koncertov, pravljični program za najmlajše, gledališke impro predstave za najdrznejše in seveda velika ponudba izbranih lokalnih vin za vse sladokusce. Podrobnejše informacije o vseh festivalih lahko najdete na www.visitptuj.eu. Tanja Srečkovič, ZRS Bistra Ptuj Aktivna pomlad v ŠD Rim Pomlad se je v našem športnem društvu kljub slabemu vremenu začela zelo intenzivno na več ih področjih našega delovanja. Na kratko bomo predstavili dva naj večja spomladanska projekta, ki smo ju z veliko vnemo in pridnimi rokami naših članov že spravili pod streho. Prvi projekt je bila ureditev oziroma tlakovanje okolice športnega objekta v našem športnem parku, ki je bila v planu dela že v jeseni 2012, vendar nam je slabo jesensko vreme onemogočilo začetek del. Člani različnih generacij ŠD Rim smo stopili skupaj in dokončali infrastrukturne projekte v športnem parku Rim. Pobud ni manjkalo. Entuzi-azma in odgovornosti do družbeno-društvenega udejstvovanja tudi ne. Prav ti dejavniki so aprila in maja pripomogli, da smo, kot društven kolektiv, nastopili in dokončali gradbene projekte, ki so vitalnega pomena za celovit izgled športnega parka. Izvedli smo tlakovanje dvorišča, ki obdaja že skoraj kultni objekt športnega parka Rim. Za tlakovanje pa vemo, da je proces, ki za izvedbo zahteva veliko število delovnih ur. Delovne ure, ki so se ob izvajanju nabrale, bazirajo na prostovoljnosti in prav prostovoljnost je eden izmed glavnih atributov, da smo do 25.5. dokončali tisto, kar smo začeli. Dolgo načrtovan in v delovnih planili zastavljen projekt smo z zagnanostjo in delovno vnemo, predvsem pa s pomočjo veselja, ki je spremljalo dogajanje ob naših snidenjih, tudi uspešno zaključili. Delovne akcije, ki so potekale, so bile mešanica vsega. In prav ta mešanica je bila ključnega pomena, da smo dela smiselno pripeljali v zaključno fazo. Na samem objektu in njegovi okolici nas čaka še kar nekaj projektov, ki so aktualni in zahtevajo dokončanje. S pristopom, ki je krasil letošnjo pomlad, in pozitivno naravnanim kolektivnim mišljenjem, ki udejstvuje oziroma osmišljuje delovanje ŠD Rim, se nam za dokončanje teh projektov ni potrebno bati. Drugi večji projekt je bila organizacija in izvedba enodnevnega izleta za vse člane športnega društva in njegove simpatizerje. To leto smo se odločili obiskati območje Bele krajine z njenim središčem Črnomljem. Prelepa pokrajina, prijaznost ljudi in vpetost v naravno okolje so, tako kot pri nas v Žetalah, tudi v Beli krajini prisotni na vsakem koraku. Zaradi teh dejstev in zaradi izredno zanimivega m poučnega vodenja vodičke Tatjane smo Belo krajino doživeli v najlepši možni luči. Naš izlet po Beli krajini se je pričel v Črnomlju, kjer nas je na dogovorjenem mestu pričakala lokalna turistična vodička vedrega nasmeha. Skupaj smo se sprehodili in si ogledali staro mestno jedro Črnomlja. Ogled smo nadaljevali v Primožičev! hiši oziroma hiši belokranjskih rokodelcev. Tu smo na zelo zanimiv način spoznali belokranjsko pisanico, izdelke iz lanu in značilne izdelke domače obrti Bele krajine. Sprehodili smo se do cerkvice Sv. Duha in do sotočja rek Lahinje in Dobličice. Pot smo nato nadaljevali do Krajinskega parka Lahinja, kjer smo namesto vstopnice dobili košček ajdove potice, nekateri celo dva. Tam smo si ogledali informacijski center parka - hišo, staro okoli 200 let, s črno kuhinjo ter galerijo domače obrti. Peš smo se nato podali ob reki Lahinji in po cca 1 uri prispeli v Pusti Gradac. Tam smo si ogledali še delujoči Klepčev mlin, staro žago venecijanko in cerkvico Vseh svetnikov, katere graditelj se je podpisal z odtisom svoje roke v fasadi. Za konec našega potepanja po Beli krajini smo se v znanem gostišču okrepčali z belokranjskim kosilom. Zastavljenih projektov vsekakor ne bi mogli uresničiti brez sodelovanja in pomoči naših članov. Pripravljenost članov za pomoč pri tovrstnih projektih nam kaže, da se zastavljenih ciljev lotevamo pravilno, zato se že veselimo novih izzivov v tem in vseh nadaljnjih letih. Športni pozdrav, ŠD RIM Kolesarski maraton, uvod v pestro poletje V sklopu projekta Slovenija kolesari se je pod organizacijo Turističnega društva Žetale in športnega društva Rim v soboto, 25. maja, odvil že drugi rekreativni kolesarski maraton Tour de Žetale. Udeleženci so se odločali med dvema zahtevnostnima progama - ne glede na to, na katero so se odpravili, pa so uživali ob pristni haloški pokrajini s pogledom na Donačko goro. Kljub slabi vremenski napovedi so se kolesarji z nekaj močnejšimi pritiski na pedala na cilj uspeli vrniti še pred dežjem, kjer je sledil zaključni dogodek s težko zasluženim golažem in domačo gibanico. Če ste nas konec maja srečali na dveh kolesih, pa se danes po Halozah prevažamo na štirih. Društvo je namreč investiralo v novo pridobitev, in sicer v društveni kombi, ki se je po tehtnem premisleku o smiselnosti te investicije vendarle znašel v Žetalah. S prostovoljnimi prispevki članov je bila pot od ideje do realizacije le mogoča. Konec julija nas čaka še en organizacijski zalogaj, to je že četrta mednarodna mladinska izmenjava »Taste the success« (v prevodu »Okus uspeha«), ki bo v Žetale ponovno pripeljala 30 mladih Evropejcev iz šestih evropskih držav. Priprave so že v polnem teku, progam je spisan in dogovarjanje o izpeljavi projekta že poteka. Izmenjava bo tokrat zajemala temi razvoja podjetništva in pomena aktivnega evropskega državljanstva. Veseli bomo vsakega, ki se bi nam želel pridružiti, z nami doživel nepozaben teden in s svojimi talenti in znanjem dodal svoj delček k projektu. Društvo počasi raste in se razvija. Idej je ogromno, prav tako ne manjka delovnega elana, zato bodo poti nedvomno vedno daljše in hitrejše, ker pa je zdaj tudi prostora več, se lahko v naš kombi usede še kdo. Vida Božičko Visoka šola na Ptuju obvešča, da bo v študijskem letu 2013/2014 pričela izvajati izredni visokošolski strokovni program Bionika v tehniki Vičava 1,2250 Ptuj BIONIKA DIPLOMIRANI INŽENIR/KA BIONIKE V TEHNIKI znanje za prihodnost! poklic prihodnosti! Informativni dnevi bodo organizirani v prostorih Šolskega centra Ptuj (lokacija Vičava - bivša vojašnica) • 27. 05. 2013 ob 16.00 • 06. 06. 2013 ob 16.00 • 29. 08. 2013 ob 16.00 • 12.09. 2013 ob 16.00 S http://vsp.scptuj.si % 02 78 71 829 ali 031 614 024 • info-vsp@scptuj.si Qore in njihov pomen za zdravje V samem razmišljanju in pripravah na ta članek sem začel razmišljati o zdravju in pomenu gibanja ter vplivu gora na naše telo. Za začetek bi rad predstavil zgodbe nekaj izjemnih ljudi, ki so dokaz, česa vsega je človek sposoben, če ima dovolj volje, da to uresniči. Na 24ur.com sem zasledil uradno najstarejšega posameznika, ki je stopil na streho sveta. To je Japonec Juičiro Miura, nekdaj ekstremni smučar, ki je v svojem 70. letu starosti prvič stopil na Mount Ever-est, drugič pet let kasneje, pred nedavnim pa se je vrnil z Mount Everesta v osemdesetem letu starosti. Njegov komentar je bil, da si želi le počitka. Pri svojem rednem prebiranju revije Planinski vestnik sem prebral članek o Aljažu Hrvatinu. Ta 19-letnik je dijak 4. letnika gimnazije v Ljubljani in ima dedno genetsko bolezen cistično fibrozo. Zaradi le-te so mu morali presaditi pljuča. Ker je že prej rad zahajal v gore, je po uspešni rehabilitaciji spet začel, sprva z lažjimi turami in nato postopoma dvigoval zahtevnost le-teh. Njegova vztrajnost in volja sta ga kljub bolezni popeljala na vse vrhove slovenske planinske poti. Za njim so vrhovi Jalovec, Bavški Grintavec, Prisojnik, Skuta, Mangart in kot krona vsega, njegova največja želja, na koncu Triglav. Tudi v našem planinskem društvu imamo posameznike, ki kljub težavam z zdravjem osvajajo vrhove in se pridno gibajo. Ena od teh je Majda Stojkovič. Osvajala je Raduho, Kamniško sedlo, nazadnje je za prvi maj v Žetalah prehodila celotno pot Žetalskega Jožeta. Majda ima umetno srčno zaklopko, pa vendar ne kaže, da bi jo to oviralo preveč, vztrajno in s svojim tempom pride na cilj. In kaj nam pravijo vse te zgodbe? Da starost ni ovira in je človek sposoben marsičesa kljub letom. V primeru Aljaža, da je vsak dih življenje in pri naši Majdi, da je vsak korak potrditev, da zmore. Kaj nam dajejo gore v pomenu zdravja? Pozitivno miselnost zagotovo. V gorah in na poti ljudje iščemo meje svojih sposobnosti in jih z rednim zahajanjem in gibanjem tudi dvigujemo. Osebno mislim, da gore blagodejno vplivajo na stres; vse skrbi pustimo v dolini, lahko se pogovarjamo med sabo, drug drugega vzpodbujamo. Pri za- služenem počitku na vrhu se lahko poglobimo sami vase, v miru, brez prevelikega stresnega vpliva okolja. Na vrhovih je mir, misli nam lahko mirno odtavajo onkraj vesolja. Ljudje v gorah krepimo medsebojne vezi , preganjamo odtujenost, ki se naseljuje med nami zaradi današnjega tempa življenja. Moja osebna izkušnja, kot tudi mnogih ostalih ljudi, katere sem spoznal na svojih planinskih tečajih in v gorah, je, da tukaj najdemo in spoznamo vrsto zares iskrenih prijateljev. Torej v naravi nekako najdemo stik z samim seboj, ko dosežemo in presežemo svoje osebne cilje, nam to dvigne samozavest in osebno zadovoljstvo in ne rabimo pozornosti drugih, saj to naredimo sami zase. Na samih turah sem velikokrat opazil, kako so ljudje prijazni in vedno razpoloženi za kratek klepet. Pogovarjamo se o vremenu, pogojih na poti, morda o kakšnih drugih turah, kje je že kdo bil in se tako izmenjujejo informacije, izkušnje. Človek včasih kar ne more verjeti, kako zlahka lahko navežeš pogovor, po drugi strani pa na ulici samo nemo hodimo eden mimo drugega. V planinah smo ljudje bolj družabni, prijazni in seveda še bolj pripravljeni pomagati drug drugemu. Za mene osebno je tudi posebno doživetje ob večerih na planinskih kočah, ko se ljudje pripravljajo na počitek. Čeprav to niso hoteli s petimi zvezdicami, se vedno lepo naspim in zjutraj z užitkom opazujem, kako začnejo sončni žarki božati vrhove, na katere smo namenjeni. Z vsake ture se redno vračam domov prijetno utrujen in duševno izpolnjen. Kljub utrujenosti čutim eno veliko pozitivno energijo in se mnogo lažje spopadam s problemi vsakdana. Proti koncu pa bi citiral mnenje mnogih, ki trdijo, da je v gorah prijetno v dobri družbi. Sam se ne bi mogel bolj strinjati. menom smo morali odpovedati pohod po Pohorju v Za sam konec tega prispevka bi omenil še naše a k- aprilu, pohod na Golico pa nas čaka te dni. Upamo na tivnosti v društvu. Franc Bukšek se je te dni, ko je nas- ugoden vikend z vremenom. tajal ta članek, pridno pripravljal na sprejemno turo za Za konec bi dejal, da nam gore ne bodo dale zdravja, planinskega vodnika. Držimo pesti za njega! Društvo ampak nam ponujajo lepo možnost, da si ga sami tako izpolnjuje cilje v smeri izobraževanja. Udeležili poiščemo tam nekje zgoraj po poti proti vrhu. smo se prvomajskega pohoda. Zaradi težav z vre- Jože Kamenšek-Jos Obnova lovske koče Tisovec Lovska koča Tisovec je v svojih 160 letih doživela že kar nekaj prezidav in obnov, v letošnjem letu pa bo doživela prav gotovo največji preporod po svoji postavitvi okrog leta 1850. Ravno v tem mesecu se namreč končuje obnova ostrešja in fasade, katero Lovska družina Žetale izvaja ob pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Občine Žetale. Lovsko kočo Tisovec oz. Jagerhaus je okrog leta 1850 za potrebe lovsko čuvajske službe in upravljanja z gozdnimi posestmi zgradil grof VVindischgraetz. Od takrat pa do danes je koča služila svojemu prvotnemu namenu, saj so jo uporabljali bodisi gozdarji bodisi lovci. Do druge svetovne vojne so v njej živeli gozdni upravniki, po koncu vojne pa je prešla pod takratno gozdno gospodarstvo, ki jo je uporabljalo za nastanitev svojih revirnih gozdarjev. Tako je ostalo vse do leta 2000, ko je t.i. logarnico Tisovec odkupila Lovska družina Žetale. Lovska družina je prvo fazo obnove začela že leta 2008, ko smo prenovili notranjost koče. Za obnovo ostrešja, ki je bilo najbolj načeto, in fasade pa nikakor nismo zbrali dovolj sredstev. Lani nas je gospod župan Anton Butolen na občnem zboru vzpodbudil, naj kandidiramo na razpisu LAS Haloze, kjer se kandidira za evropska sredstva iz programa LEADER. Gospod župan nam je ponudil pomoč pri pripravi na razpis in tudi partnerstvo pri izvedbi samega projekta. Seveda smo županov nasvet upoštevali in tudi on je v celoti držal svojo obljubo ter nam ob pomoči občinskega sveta nudil vso obljubljeno pomoč. Na razpisu smo bili v celoti uspešni, saj smo za projekt obnove fasade in ostrešja pridobili 85 % upravičenih stroškov oz. 70 % vrednosti projekta iz programa LEADER. Kot partner pri projektu je Občina Žetale zagotovila 20 % vrednosti projekta iz občinskega proračuna, ostalih 10 % smo zagotovili sami. V začetku leta 2013 je bila podpisana pogodba o sofinanciranju in tako smo lahko že meseca aprila začeli s prvimi deli. Kot izvajalca del smo izbrali Gradbeništvo in avtoprevozništvo Roman Bele iz Žetal ter Kleparstvo in krovstvo Bukvič Stanko. Bele je prevzel izvedbo vseh del pri obnovi fasade in izdelavi lesene konstrukcije ostrešja, Bukvič pa je opravil vsa krovska in kleparska dela. Ob začetku same obnove so se pokazale potrebe po nekaterih dodatnih posegih, ki niso bili všteti v prvotni projekt in jih je lovska družina opravila z lastnimi sredstvi. Tako smo zamenjali dotrajana okna in vhodna vrata, uredili odvodnjavanje meteornih vod in kanalizacije ter na novo izvedli dotrajan električni priklop in zgradbo dodatno statično utrdili. Omenjena dela so projekt podražila za cca. 30 %. Ob izrednem angažiranju izvajalcev vseh del se tako ravno v teh dneh končujejo zadnja dela pri izdelavi zaključnega fasadnega sloja in temeljita obnova zunanjosti koče bo v dobrem mesecu končana. O podrobnostih same obnove pa bomo še kaj povedali, ko bodo izpolnjeni tudi drugi členi pogodbe o sofinanciranju (predvsem tisti finančni). Za L D Žetale, Korez Silvo Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov April je mesec, ki najbolj zaznamuje ostali obiskovalci srečajo, družijo in delavsko društvo hribovskih kmetij povrh tega prinesejo na ocenjevanje in podeželja. Društvo namreč v suhomesnate izdelke. Na koncu aprilu redno organizira OCENJE- sledi pokušina izdelkov vseh prisot-VANJE SUHOMESTNATIH nih. IZDELKOV. Na ta dan se člani ter Letošnje ocenjevanje smo v društvu izvedli 20. aprila od 15. ure dalje. Na ocenjevanju je bilo 16 izdelkov, od tega 14 salam in 2 bunki. Za strokovnost ocenjevanja je poskrbela strokovna komisija iz Kmetijskega gozdarskega zavoda Ptuj. Tudi letos je komisija strokovno prevzela ocenjevanje, na koncu pa je razglasila rezultate. Srebrno diplomo za salamo je dobil Daniel Bukšek, bronasto diplomo za salamo Karmen Dobrina, bronasto diplomo za haloško bunko sta prejela Janez Kodrič in Jože Širovnik. Na koncu je bilo veselo druženje vseh prisotnih na prireditvi z mislijo na naslednje leto. Zato vas v društvu vabimo, da se nam naslednje leto pridružite. Lepo pozdravljeni! Za DHKP: Jože C. Vičava 1,2250 Ptuj N VISOKA SOLA NA PTUJU vmmvms v v prostorih Šolskega centra Ptuj (lokacija Vičava - bivša vojašnica) %27. 05. 2013 ob 16.00 %06. 06. 2013 ob 16.00 %29. 08. 2013 ob 16.00 %12. 09. 2013 ob 16.00 Informacije %http://vsp.scptuj.si %02 78 71 829 ali 031 614 024 info-vsp@scptuj.si Kulturno društvo Žetale tudi v juniju aktivno Bliža se poletje, čas počitnic. Tudi prizadevni člani Ženskega in Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Žetale bodo čez slab mesec odšli na zaslužen oddih. Mesec junij pa je bogat s prireditvami. Za nami je že 13. Ex tempore Žetale 2013. Na tej tradicionalni prireditvi ob otvoritvi razstave 13. Ex tempora sta nastopila oba naša zbora. Po reakciji občinstva je bil pevski nastop zborov zelo uspešen. S tem sta se na nek način predstavila tudi širše, saj so bili na otvoritvi zbrani slikarji iz celotne Slovenije. Naše pevke in pevce čaka še en pomemben nastop, to je sodelovanje na osrednji prireditvi ob 60-letnici uspešnega delovanja PGD Žetale. V mesecu aprilu se je Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale udeležil Območne revije pevskih zborov na Ptuju z naslovom: »VEČERNA PESEM«. Pevke so suvereno opravile svoj nastop, za kar si zaslužijo pohvalo in iskrene čestitke. Konec meseca avgusta bomo pripravili izlet z ogledom delčka lepot naše Slovenije, septembra pa bomo nadaljevali z delom sekcij Kulturnega društva Žetale skladno s sprejetim programom dela. Jože Krivec Srečanje z nekdanjimi osnovnošolci Nekoč DAN MLADOSTI, 25. maj, v Zajšek z vso pozornostjo do pov-Žetalah visok, zanimiv kres, prižgan abljenih, čeprav je bil obisk skrom-z baklami, petje, ples okrog nejši, a vseeno veselih obrazov: iskrečega kupa žetalskih letnih os- Dragice, Kristine, Vere, Brigite, tankov, letošnji 25. maj - hladen, Cilke, dveh možakarjev, Hermana oblačen nebesni obok, veter, a kljub in Karlija, nekdanje dobre temu prijeten sobotni večer. Zakaj? pedagoške matematičarke Angelce Zato! Pripravila ga je gospa Mira Pernek in razredničarke Marije V času pomladnih dni Iz naših krajev j Krušič v prijetnem ambientu v Žetalah 24. Z lepo oblikovanim nagovorom gospe Mire, ki nam je razložila, od kod gube na obrazu, je potekal zanimiv večer. Gospa Mira je rekla, da gube na obraz riše smeh in dobra volja, ki je ta večer zaznamovala prijetno družbo desetih ljudi, saj je minilo natančno 40 let od osnovnega šolanja. Ponavljalo se je vprašanje: »Kdaj je minil ta čas?« A čas hitro mine, minilo je že več kot 140 dni tega leta in v spominu je že sobotni majski večer ob dobri večerji in rujni kapljici pri Vogrinc Bedenikovih. Gospa Mira, iskrena hvala tebi in tvojemu pomočniku gospodu Hermanu za odlično organiziran večer. Čez pet kratkih let na veselo srečanje v večjem številu na kmetiji v Žetalah 24. M. K. Starejši smo, bolj se z mislimi zatekamo k preteklosti. Tako se dogaja tudi meni, ko spletam besede v sestavek o aktivnosti članic Društva podeželskih žena občine Žetale. Dela in skrbi je za vsako članico dovolj, kot dobro gospodinjo, mamo, babico in ljubiteljico naše lepe besede. Izobraževanja so mimo, individualnih zaposlitev dovolj, tudi sodelovanje na tradicionalni prireditvi Ex tempore je že mimo. S sladicami in obloženimi kruhki smo sodelovale na zaključni prireditvi te slikarske umetnosti 9. junija v prostorih prosvetne dvorane Žetale. Naša predsednica, ga. Bernarda Kolarjeva, je poskrbela za pravočasno oddajo dokumentacije, na podlagi katere nam bodo nakazana občinska denarna sredstva za delovanje našega društva. Izdelan je že tudi program za letno ekskurzijo, ki jo bomo izvedle v začetku julija. Tudi letos so se že znane članice našega društva izkazale v žaganju, vsem iskreno čestitamo. Naša članica, ga. Darinka Vogrinc, je sodelovala na razstavi Dobrote slovenskih kmetij v Ptuju in prejela že 8. zlato priznanje na 24. razstavi, ki je trajala od 1 6. do 19. maja 201 3. Podelitev priznanj za pekovske mojstrovine je bila v nedeljo, 19. maja. Prijavljenih je bilo 11 73 izdelkov, ocenjeni pa 1003 izdelki. Razstavljeni sta bili dve pletenici in tri srca, vsi so bili nagrajeni z zlatim priznanjem. Tudi ob prireditvi Razstava - dobrote slovenskih kmetij se pozna kriza, saj ni bilo srečanj, le proslava in podelitve za vino, mlečne izdelke in krušne specialitete ter mesne dobrote. Gospo Darinko naslednje leto čaka že tretji kipec - znak kakovosti za pletenico, spekla jih je blizu 100, če bo pa ravno za 100. dobila kipec, bo to najlepši spomin in dosežek za spletanje štirih kit v zlato rumeno zapečeno pletenico -štruco. Ga. Darinka, še enkrat iskrene čestitke in mnogo uspeha v prihodnosti. Spoštovani bralci in bralke naših Žetalskih novic, preberite zanimive članke v 49. številke, kulinarika vam naj bo hobi, uspešno preživljajte poletni čas, v jeseni vam povemo, kako je bilo na izletu po Sloveniji, dotlej lepo pozdravljeni v imenu Društva podeželskih žena naše občine. Za društvo, M.K. Župnija Žetale - junij 2013 Na pragu poletja, ko že vsi pričakujemo sonce in lepo vreme, se bom sprehodil skozi dogodke, ki so se zgodili v naši župniji in so za kristjana pomembni, saj pomenijo potrditev v veri, zlasti birma, ki je letos potekala v naši župniji. Po veliki noči, ki je bila letos razmeroma kmalu, smo se v župniji pričeli pripravljati na slovesnosti, ki so se zgodile v mesecu maju. Mesec maj je posvečen Mariji, zato smo obhajali šmarnice. V domači župnijski cerkvi so se vsak večer zbirali otroci in prisluhnili zgodbam, ki sojih prebirali, delali domače naloge in prepevali, po maši in šmarnicah pa zaigrali tudi kakšno igro. Veroučenci tretjega razreda so bili najbolj srečni 18. maja. Ta dan smo obhajali slovesnost prvega svetega obhajila, ki so ga prejeli v cerkvi Marije Tolažnice. Otroci so kar žareli od veselja, bilo jih je lepo videti, vse v belem, nasmejane in v pričakovanju, da bodo lahko prvič prejeli obhajilo. Drugi dan smo obhajali birmo, ko je bilo 25 birmancev potrjenih v veri. Na ta dan so se birmanci pripravljali več let, letos pa imeli intenzivne priprave. V sklopu priprav so opravili duhovne vaje, nad katerimi so bili navdušeni in jim bodo ostale v lepem spominu. Opravili so devetdnevnim, pri verouku pa utrjevali znanje in pomen, kaj birma pomeni za njih in cerkvi Marije Tolažnice. Tokrat so se njihovo prihodnje življenje. Samo zahvalili za skupno prehojeno pot slovesnost je vodil kanonik Bernard jubilanti, ki so letos obhajali okrogle Ceršak in je potekala v cerkvi Marije obletnice poroke. Zbralo se je devet-Tolažnice, ki smo jo verniki lepo naj st parov, ki so letos obhajali pet napolnili. Upamo, da so se besede in več skupnih let poroke. Mašo so pomagali oblikovati učenci četrtega razreda, ki so pripravili lepo družinsko mašo. Zakonci so se po maši zbrali na skupnem kosilu na kmetiji Bedenik in uživali v prijetnem druženju in melodijah družine For-man. Ta mesec se je zaključil verouk, otroci odhajajo na zaslužene počitnice, ko bodo šolske in veroučne obveznosti postavili na stranski tir in se posvetili drugim, za njih bolj zanimivim stvarem. Bojim pa se, da bodo v teh mesecih najbolj trpeli računalniki, saj so otroci pravi mojstri obvladovanja te naprave. Vsem počitnikarjem želim prijetne počitnice, kjer koli jih bodo preživeli, naj birmovalca dotaknile birmancev in se spočijejo in si naberejo novih jih bodo spremljale v njihovem živi- moči za jesenske dni, ko jih bodo jenju. zopet sprejele šolske klopi. 26. maja smo se zopet zbrali v S. G. /Sin* Iz vasi v vas Na Vildonu pri g. Skledarju Polsončen četrtkov junijski imeli na kmetiji krave, kokoši, sv-dopoldan, misli me vodijo k že od inje, različno zrnje, ni bilo čutiti nekdaj ugledni kmetiji, rekli so lakote, le delavni smo morali biti.« VILDONSKI SKLEDARJI. Na Zgovorni gospod Janko je povedal, dvorišču me pričakata mlada, da je obiskoval osnovno šolo v brhka gospodinja - hči Renata in Narapljah, pouk se je začel ob pol pravi kmečki možakar, gospod devetih. Dobro se spominja, kako Janko Skledar. Živahen, nasmejan je moral kot otrok v veliki sod, ki je stisk rok, vesel nasmeh in že sed- bil poln tropin, vse je bilo tiho, imo v lepo urejenem prostoru, z prisotni so začeli kričati, kje je gospodom kramljava. Zadiši po dobri kavi Janko, izvlekli so ga iz soda, ki je in zlatoru- bil poln plinov, gospod Janko pa ga je tudi njegova z vsemi učenci tega razreda. Po štirinajstih dneh je oz- meno pečeni gibanici in pogovor omotičen. Prispel je zdravnik s Ptu-teče. Gospod Janko se je rodil na jske Gore, počasi je Janko okreval, tej kmetiji, ki jo ima rad, saj še pri Obiskala tej starosti pomaga pri delu in je učiteljica zadovoljen, če je še lahko koristen. V družini Skledarjevih je bil četrti dravel. po vrsti, rodilo se je šest otrok. »Ko V času druge svetovne vojne pol sem bil star tri leta, mi je umrla leta ni bilo pouka. Ko so zopet mama. 1952. leta mi je umrl brat, sedeli v šolskih klopeh, se je slišala ki je bil v vojski v Beogradu. Izva- samo nemška beseda. Bilo je jali so marš in rekli so, da ga je težko, a oče je znal nemško in je zadela kap. Tri sestre so odšle od otrokom lahko pomagal. V času doma, se poročile, sestra Tilika še vojne je bila na Skledarjevem pos-živi v Lancovi vasi. tojanka, kjer so se ustavljali parti- Zdaj je to spomin, pri mojih treh zani, pa tudi nemški vojaki, letih sem slišal, kako je umrla moja Gospod Janko se spominja: »Pol mati. Bila je že visoko noseča, naše stavbe je služilo kot kuhinja, odpravila se je k pozni maši, oče je Na Janškem Vrhu je bila nekoč bil že pri rani maši. Mama se je maša in nemški duhovnik je bil pri pred časom zbodla na zarjavelem nas na kosilu, bilo je leta 1942, žeblju, dobila zastrupitev in umrla zbrana družba je bila pri večerji, na Rogatnici, kjer so praznovali nekdo je potrkal na okno in rekel: »godovno«. Umrl je tudi dojenček. »Osvobodilna fronta je tu!« Gostje To so bili strašni časi za očeta. so imeli uniforme, partizani so jih Po nekaj letih smo dobili otroci vsem odvzeli, zaslišali so očeta, mačeho Urško, ki je bila zelo nato pa odšli. K sreči se je ta večer dobra in skrbna. Po očetovi smrti je dobro končal. Partizani so se preživela starost v župnišču v Že- zadrževali na tej postojanki trideset talah. Moj oče je bil krojač, daleč dni, kuhali so za 32 partizanov, naokoli je bil znan in priljubljen. Živo se spominjam, kako sva s Pri naši hiši smo vedno imeli vole, sosedom, oba sva bila 13-letnika, ki so vozili krmo za živali, drva, z voli odšla na Slape, kjer so nama preorali so hribovske njive doma in naložili na vozove pšeničnega in še kje. Za težkimi voli so rasli že koruznega zdroba. Ena vreča se je mladi. Tudi krave smo imeli, še preluknjala in med vožnjo se je danes se jih sedem pase po naših stresal zdrob na tla. Partizani so hribih. Že nekoč je bilo značilno naju obdolžili, da sva puščala sled, za haloške kraje naslednje: «Če so zaslišali so naju in vse se je dobro končalo. Zanimiva je tudi zgodba s cigareti, pa tudi tista s kravo, ki sva jo z očetom peljala na Ptuj na sejem in so nama jo med potjo vzeli partizani. Spominjam se tudi prvega radijskega sprejemnika na našem domu. Prinesli so ga partizani, bil je baterijski in je služil za poslušanje novic iz sveta. Mnogo strahu in zasliševanj smo doživeli na naši kmetiji v času vojne. Bil sem še mlad, a vseeno so ostali v meni različni spomini. Ob delu in svobodi sem odraščal, odhajal sem na Slape, kjer je bila kovačija in smo v popravilo nosili razno orodje. Iz Dravinje smo nosili pesek, s samokolnico sem ga nalagal na kup, potem pa ga je mlada Slavica odpeljala do ceste, kjer smo vpregli naše vole in odpeljal sem pesek proti domu. Odpeljal sem tudi prepovedan sadež, mlado Slavico, ki je postala moja žena in gospodinja ter mati na Skledarjevem. Rodili so se nama štirje otroci. Sinova sta že pokojna. Eden je umrl pri vojakih leta 1983, drugi pa je bil žrtev prometne nesreče 1988. To so bili žalostni časi. Vesel sem, ker imata hčerki lepo urejeno življenje. Erna je poročena v Stogovcih, mlajša Renata pa je dobra gospodinja, mama in žena Kodričevemu Franciju iz Pšetne Grabe. Živimo lepo življenje. Radujem se z vnukom Albinom. Pomagam pri delu, kolikor zmorem, nekoč sem se dobro spoznal na zdravljenje živine in pomagal ljudem pri nesrečah. Največjo nesrečo pa je doživela naša družina leta 1966, ko nam je do tal pogorela domačija. Takrat smo vsi delali od jutra do večera, jaz sem tistega dne vozil vaščanu les za ostrešje, vrnil sem se pozno, utrujeni smo zaspali. Ženo je prebudilo pokanje, slišalo se je, kakor da bi se zunaj odvijala huda ura. Iz vasi v vas Hitro je pobrala otroke, jaz sem spustil živino iz hleva, svinje so zgorele, krave, voli so se razbežale po bregu. Bilo je grozno, ničesar nismo imeli, a so pridne roke vse nadomestile. Zdaj stoji na ravnici sredi brega lepa hiša, gospodarsko poslopje, na dvorišču se bohotijo rože, na vrhu lep vinograd, diši po suhem senu. Pri Skledarjevih je resnično lepo. Lepo je bilo, ko sva z ženo skupno kmetovala, hodila na romanja, se udeleževala izletov, ki so jih prirejali upokojenci iz Dolene.« Gospod Janko je še vedno včlanjen v Društvu upokojencev Dolena. »V življenju smo tudi plesali, peli so drugi, jaz sem rad poslušal. Razveselimo se tudi zdaj, veselo je ob kolinah, ob doživljanju domačih praznikov.« Kot mladenič je bil gospod Janko šestkrat »brotfuhrer«. Pa še tisti utrinek iz časa začetne ljubezni: »Zasnubil sem mlado Slavico, pa je rekla, da se vsepovsod da živeti! Pa je prišla. Ko sva bila mlada, sva neko PRI QOSPE VERONIKI zvezdnato julijsko noč kosila, ob svitu je bil breg pokošen in so rekli sosedovi: Ja, kdaj so imeli pri Skledarjevih kosce? Lepo živim na rojstni domačiji, vsi imamo pridne roke, se razumemo; da bi nam le služilo zdravje. Nekoč sem bil tri tedne na zdravljenju v bolnišnici, ker me je v gozdu poškodoval ploh. Ljudje se premalo družimo, včasih je prisotna nevoščljivost, nihče ne ve, kdaj ga lahko obišče stiska, bolezen. Hribovske kmetije bi morale biti bolj cenjene.« Čas teče naprej, riše spomine. Tudi M. K. imam najlepši spomin na Skledar-Kodričeve, hvaležna sem tebi, g. Franci, da si me odpeljal na dvorišče gospe Veronike, kjer sva se z nasmejano gospo sprehodili skozi njeno življenje. Hvala Skledar-Kodričevi za gostoljubnost in prijaznost. »Gospa Veronika, dober dan! Kako ste kaj?« Življenje ni bilo lahko, obdelovalne zemlje malo, »Dobro! Zdaj ste me dobili pri mojem najljubšem živeža tudi manj, a se je le obrnilo na bolje. Vojni opravilu; kvačkam, poglejte ta vzorec, tak prtiček časi so bili težki, nevarni. V času vojne sem bila načrtujem skvačkati. V svojem življenju sem spletla tudi aktivna. Saj sem vam že rekla, da sem bila povrni nogo jopic, puloverjev in še marsikaj za dobre sod, celo v Bosni, kjer sem delala kot brigadirka na ljudi, znance. Prebrala sem tudi mnogo knjig, še avtocesti, pa sem se zopet vrnila v domači kraj. V vedno rada berem. Mnogo neprespanih noči sem vojnih časih sem bila toliko aktivna, da imam preživela ob pletenju. Rodila sem se v Peklači, danes nekaj evrov za boljše življenje. V življenju Kočice 32. Že pri 12 letih sem morala gospodinjiti, sem se naučila, da je največ vredno zdravje, da Živela sem v družini, kjer se je rodilo 14 otrok, od rasteš pri dobrih starših, da te imajo v rokah živih nas je sedem. Jaz sem najstarejša, živijo še dobri učitelji. Ob mami sem spoznala, kako ženska Mimika, Trezika, Lojzika, Emica, Stanko in Janko, trpi, če ima mnogo otrok, a malo oblek in kruha. Na ta hrib sem se omožila, vzela sem vdovca, ki je Danes mi je lepo, vstajam ob šestih, si skuham čaj bil eno leto starejši od mojega očeta. Jaz sem bila iz domačih zelišč. Zajtrkujem, se uredim, redno kot muha enodnevnica, zdaj tu, zdaj tam, povsod jemljem tablete, pospravim svojo sobo in nadalju-in samo na tem hribu. Poročila sem se leta 1957. jem z včerajšnjim delom. Včasih gledam televizijo, Prvorojenka je Micika, rojena 1958. leta, nato se je poslušam radio, se malo sprehodim, počivam, še rodil Franci, leta 1963 Verica, nato še Celica, dva vedno rada kaj preberem, to navado sem dobila od otroka sta mi umrla. Če se malo pohecam, bi vam očeta. Napolnim se z dobrimi mislimi, slabe opus-rekla, da imam dva angelčka in štiri rogačeke! Saj tim, družim se s svojimi in tako preživljam leta, ki pravijo, če se hecaš, raka preganjaš. Tako sem pre- jih štejem od tretjega januarja 1929.« brala v knjigah.« Z gospo Veroniko sva na kratko poklepetali, si za- A v njenem življenju ni bilo toliko šale. Kot želeli zdravja in moj dopoldan je minil, mladenka je služila na kmetiji nekje na Pohorju. Ni Kdor ljubi naravo, se naj sprehodi po Vildonu in bilo lahko. Opravila je tudi trgovski tečaj. Gospa Vinarjah. Spoznal bo, kako lepo je urejeno okolje, pravi: »Nesla sem svojo pamet po svetu, a sem je kako marljivi morajo biti ljudje, da pokosijo prinesla vedno dovolj nazaj v domači kraj. Z bregove, obdelajo njive in radi živijo haloško možem sem živela do leta 1970, ko mi je umrl. življenje. Spoštovani častni občan, g. Avgust Bedenik Dragi naš Gustek! Izguba ljudi, ki smo jih spoštovali, cenili in imeli radi, nas vedno preseneti, razžalosti in ovije v razmišljanje o smislu življenja, o našem poslanstvu in kakovosti medsebojnih odnosov. Bilo mi je dano, da sem vaše skromno, a vendar intenzivno in polno življenje, obogateno z neverjetno energijo in voljo služiti ljudem v njihovem prizadevanju za boljše življenje, spremljal več kot petdeset let. Bilo mi je dano, da sem bil vaš učenec, bili ste izjemen, tako rekoč rojen učitelj. Bilo mi je dano, da sem bil vaš sodelavec, vedno ste bili pripravljeni z nasvetom izkušenega učitelja pomagati začetniku. Bilo mi je dano, da sem bil vaš župan, kot častni občan občine ste mi bili v veliko moralno oporo. Bilo mi je dano, da ste me kljub razliki v letih vzeli za svojega prijatelja. Vsako srečanje z vami, danes z žalostjo ugotavljam, da jih je bilo premalo, me je duhovno bogatilo, mi odpiralo nove razsežnosti in mi dajalo novih moči za številne obveznosti. Zato vam v tem trenutku z globoko bolečino, a z velikim spoštovanjem in hvaležnostjo izrekam zadnje besede v slovo. V Občini Žetale živi ali se je rodilo mnogo ljudi, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju kraja, ali širše skupnosti, vendar je ali je bil malokdo tako, kot ste bili vi naš »Gustek« simbol za večno borbo Haložana, za boljši jutri. Delili ste usodo mnogih generacij rojenih v času največje gospodarske krize, ko za številne otroke ni bilo dovolj kruha pri domači mizi, delili ste usodo z mnogimi nasilno mobiliziranimi na prisilno delo in v nemško vojsko. Vključili ste se v osvobodilno vojno, se po vojni izšolali. Vendar ste za razliko od mnogo drugih vrnili v svoj domači kraj. Kot rojen učitelj, ste se zavedali, da se bomo iz revščine in zaostalosti izkopali predvsem znanjem. Z izjemnim občutkom ste znali najti pravo pot med zahtevami šolskih oblasti na eni strani in realnimi možnostmi, sicer nadarjenih, otrok v nespodbudnem okolju. Bili ste izjemen učitelj, otroci smo vas imeli radi in vas spoštovali, podajanje učne snovi smo pogosto spremljali z odprtimi usti od navdušenja. Čeprav ste bili izjemen govornik, nas niste prepričali z besedami, pač pa ste s skromnostjo in osebnim vzgledom osvojili naša srca. Življenje ste posvetili delu z ljudmi, predvsem otroci. To je najlepše in najbolj plemenito delo na svetu, vendar tudi izjemno zahtevno. Opravljali ste ga z ljubeznijo in potrpežljivostjo. Generacije vaših učencev in celotna skupnost vam je hvaležna za to. Hvala vam. Čeprav se je v tistih časih v šoli poučevalo v dveh ali celo treh izmenah, ste vendarle našli čas in energijo, da ste se aktivno vključili v delo skupnosti. Bili ste ustanovni član in 16 let prvi predsednik Prostovoljnega gasilskega društva. Na žalost bo šestdeset letnica delovanja društva, ki bo letos junija, potekala brez vas. Vodili sta pevski zbor in se tudi sicer vključevali v delo skupnosti kjerkoli je bilo potrebno. Predvsem pa ste s svojo izjemno osebnostjo, s svojim odnosom do bližnjega, s svojo skromnostjo in pripravljenostjo pomagati sočloveku ter s svojo duhovitostjo in smislom za zdrav humor, širili pozitivno energijo in vero v boljše življenje. Skromnost, poštenost, predanost svojemu poslanstvu in pripravljenost storiti več, kot se od človeka pričakuje so vrednote, ki so danes v družbi redke. Vas so krasile celo življenje in vam dajale moč, da vztrajate na svoji poti. Ko smo se borili za samostojno občino, ste nam dajali moralno podporo in se skupaj z nami veselili njenega nastanka. Predvsem pa ste nam bili vzgled, da se z vztrajnostjo, potrpežljivostjo in močno voljo, da doseči uspehe. Naziv častnega občana je bil le zunanji simbol naše hvaležnosti. Resnično hvaležnost in globoko spoštovanje do vašega dela in odnosa do Občine Žetale nosimo globoko v srcu. Naziv prvega častnega občana Občine Žetale ste nosili dostojanstveno in odgovorno, kot moralna avtoriteta, ki združuje ljudi. S svojo neizmerno ljubeznijo in navezanostjo na domači kraj pa ste bili najboljši ambasador Občine Žetale. Zelo vas bomo pogrešali. Želeli smo, da še dolgo ostanete med nami. Še bi potrebovali vašo moralno avtoriteto. Na žalost ste se v četrtek tiho in skromno, tako kot ste živeli, tudi poslovili. Prepričan sem, da vaše srce ni moglo preboleti spoznanja, da po operativnem posegu ne boste več mogli živeti v kraju, ki ste ga neizmerno ljubili celo življenje. Nam pa je ostalo izjemno sporočilo vašega življenja. Z vsem svojim življenjem in delom ste nam sporočali, da sreča ni v bogastvu in pehanju za materialnimi dobrinami. Sreča je, če tisto, kar delamo, delamo zares s srcem in predanostjo in ljubeznijo. Sreča je, če lahko pripomoremo, da so zaradi našega dela srečni ljudje, ki nas obdajajo. Spoštovani častni občan, g. Avgust Bedenik, dragi naš »Gustek«. »Hvala vam za vse, kar ste storili za nas. Spominjali se vas bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo. Počivajte v miru.!« Župan, Anton Butolen rh? Iz nase župnije NA RAZSTAVI Razstava likovnih del v dvorani je priložnost, da tudi naši mali osnovnošolci doživijo del kulturnega utripa v Žetalah. Pred odhodom se pogovorimo, kam gremo in kaj bomo videli. V dvorani si domišljamo, da smo v galeriji. Kulturno se obnašamo in se sprehodimo med razstavljenimi slikami. Z večjim in tudi manjšim navdušenjem si ogledujemo stvaritve likovnih umetnikov. Težko se je odločiti in izbrati sliko, ki nam je všeč, ki se nam zdi nekaj posebnega. Večini otrok so ljubša tista dela, ki so že na pogled bolj podobna resničnemu svetu. Razmišljajo, kako bi sami ustvarjali, kakšne barve bi uporabili, kakšen motiv bi izbrali. Na vprašanje, zakaj jim je določena slika všeč, so odgovorili: - ker zgleda kot resnična - modri in zeleni odtenki so lepo razpršeni - rad imam modro, tista modra mi je najlepša - doma sem videla mak, ta rdeči mak in malo rumenega vmes, to mi je všeč - deščice rumeno zelene barve se lepo prelivajo - barve se mešajo, zgleda kot planet, kot vesolje - natančno je naslikana - gora, spredaj gorica, zadaj dve očesi - krasno - srnica se zdi kot da je živa. Kultura, kulturno obnašanje, kulturni odnosi. Tudi to je potrebno v današnjem svetu. Ob vsem hitenju se pozabimo ustaviti, pozdraviti, se nasmehniti. Pa vendar smo veseli, če nas v trgovini, na uradu, v službi ali šoli sprejme prijazen nasmeh in topel pozdrav. Prav je, da to vrnemo. Šola je predvsem ustanova za učenje, a pozabljamo, da tudi za vzgajanje. Namen obiska likovne razstave ni samo ogled slik, temveč tudi lepo obnašanje, spoštovanje tistih, ki so se trudili s pripravo razstave in vseh, ki so ustvarili likovna dela. M.S. Poslovila se je generacija marljivih, vestnih, sposobnih osnovnošolcev. Želimo vam srečno uspešno ustvarjalno pot za dosego življenskih ciljev. Misli Kadar love k naredi dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol, se nasmehne in pravi: »Že samo za ta trenutek je bilo vredno ustvariti svet.« Talmud Pobahala se je žitna bilka sosedi: »Jaz nosim glavo bolj pokonci kakor ti!« »To ni ni udnega,«odgovori soseda bilka, »tvoja glava je prazna, brez zrna.« Renard Imam tebe, da pazi' name, in ti ima' mene, da pazim nate... Imava drug drugega in to pove vse o naju. John Steinbeck , , PGD ŽETALE www.pgd-zetale.si PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŽETALE in GASILSKA ZVEZA VIDEM VAS VABITA NA 60. OBLETNICO PGD ŽETALE in 17. DAN GASILCEV GZ VIDEM. Sobota, 29. jpnij 2013, ob 15.30 pred gasilskim domom v Žetalah. « OB 15.30 SPREJEM GOSTOV * OB 16.00 PARADA GASILCEV IN GASILSKIH VOZIL • OB 16.15 PRIČETEK SLOVESNOSTI: POZDRAV GOSTOV GOVOR PREDSEDNIKA PGD ŽETALE GOVOR PREDSEDNIKA GZ VIDEM SLAVNOSTNI GOVORNIK KRONIKA DRUŠTVA, PODELITEV ZAHVAL BESEDA GOSTOV. KULTURNI PROGRAM BLAGOSLOV GASILSKEGA DOMA PREDAJA GASILSKEGA DOMA DRUŽABNO SREČANJE Z ANSAMBLOM TONETA RUSA VLJUDNO VABLJENI!