! GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v AmerikL TELEFON: CHelsea 3—1242 Enteral as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offlee at Mew York, K. Y, ■ ■dar Act of Oongrtsa of March 3. 1879. TELEFON: OHelMt S—1241 No. 213. — Stev. 213. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 11, I937—SOBOTA, II. SEPTEMBRA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. UTVINOV JE MUSS0UN1JU PAR POŠTENIH POVEDAL Mahinacije kapitalistov prihajajo na dan LITVINOVE BESEDE UČINKOVALE KOT BOMBAIN SO VSE PREPRIČALE DA SE RUSIJA NE MISLI ŠALITI Nemčija in Italija sta odrekli udeležbo na konferenci. — Anglija in Francija stafizdelali mobi-br.izacijski načrt. — "Vsakdo ve za ime države, ki zasleduje politiko roparstva," pravi Litvinov. NYON. ovica, 10. septembra. — V Nyonu se je pričela konferenca desetih držav, na katerih bo sprejet načrt za boj proti roparskim submarinom v Sredozemskem morju. Na predlog angleškega vnanjega ministra Anthony Edena je bil za predsednika konference izvoljen francoski vnanji minister Yvon Delbos. — Delbos je povdarjal, da je neobhodno potrebno Jcočati neznosni položaj ter ukreniti vse, da bodo mednarodne pravice spoštovane. Sovjetski delegat, vnani minister Maksim Litvi nov, je rabil zelo ostre besede, ko je obsojal roparske napa'de na trgovske ladje v Sredozemskem morju. Ne da bi imenoval Italije, je vsak delegat vedel, katero državo misli, ko je zaklical: 'Vsakdo ve za ime države, ki zasleduje politiko roparstva — ime je na ustnicah vsakega, četudi ne bo imenovano v tej dvorani. — Rusija mora in tudi bo storila potrebne korake, ako se nadaljujejo napadi na njene trgovske ladje. Sovjetska vlada nikakor ne more dovoliti, da bi bila uničevana njena državna lastnina." Na zemljevidu, katerega je izdelala angleška admiraliteta, so bile s svinčnikom začrtane zone, v katerih bodo bojne ladje posameznih držav prevzele zasledovanje roparskih submarinov. Anglija in Francija boste imeli v svojem območju zono od Gibraltarja pa do Sicilije, vzhodni del Sredozemskega pa bodo prevzele ostale države, vključno Rusijo. LONDON, Anglija, 10. septembra. — Angleški in francoski mornariški strokovnjaki so izdelali mobilizacijski načrt za največjo mornariško demonstracijo, ko bodo mornarice devetih držav plule v Sredozemsko morje, da prično vojno proti "rparskim" submarinom. Mobilizacijski načrt je bil izdelan po telefonskem razgovoru med admiralitetami devetih držav ter bo predložen na konferenci v Nyonu ob Ženevskem jezeru. Anglija in Francija ste pripravljeni s svojimi močnimi bojnimi ladjami varovati trgovsko plovbo po Sredozemskem morju, ne glede na izid nyon-ske konference. Poleg Anglije in Francije bodo šle v boj proti "roparskim" submarinom še naslednje države: — Jugoslavija, Romunska, Bolgarska, Grška, Turčija, Egipt in Rusija. Da pa bo odvrnjeno vsako sumničenje. da je bila s tem postavljena protifašistična fronta, ste j Francija in Anglija pustili Italiji in Nemčiji odprta, vrata, da se pridružite ostalim državam v boju proti "roparskim" submarinom. Po skupnem mobilizacijskem načrtu, katerega bo na konferenci predložil angleški vnanji minister Anthony Eden, bo vsaka država dala svojim bojnim ladjam pravico, da streljajo na vsak sub-rnarin, ki bi oviral mirno plovbo. Adolf Hitler in Mussolini v svojih dogovorih, ki sta bila izročena v Londonu in Parizu, pravita, da nc moreta sedeti na konferenci, v kateri je zastopana država, ki je "žalila Italijo s tako nesramnimi obdolžit vami Ta država je Rusija, ki je žalila Italijo s tem, da jo je obdolžila, da so njeni sub-marini potopili dva ruska tovorna parni]ca. * > T AMER. NAZIJI PRIPRAVLJAJO REVOLUCIJO Čikaški list je razkril na-zijsko delovanje v Ameriki. — Nazi ji bi se dvignili, kadar bi hoteli komunisti prevzeti vlado. CHICAGO. III., 10. nep. — Čikaški list "Times" je v svoji včerajšnji izdaji prinesel članek, ki tnli, da je v Združenih državah pod vodstvom Berlina organiziranih 20,000 nazijev, ki pripravljajo revolucijo, kakor.šno je izvedel v Nemčiji Hitler. "Times" je objavil ta članek, ko so mu trije njegovi poročevalci predložili natančno poročilo o nazijskem delovanju v Združenih državah. Trije poročevalci lista — James Metcolfe, njegov brat John Metcalfe in William Mueller so v različnih krajih dežele pristopili k nazijski organizaciji ter so natančno zasledovali nazijsko delovanje. Brata Metcalfe sta pristopila k nemškim društvom pod napačnim imenom. James Metcalfe je pristopil k "Deutscher Volksbund" v Chicagu, njego\ brat John pa k "Amerika -deutscher Bund'' v New Yorku ter je postal nazijski agita tor po celi deželi. Mueller pravi v svojem poročilu : "Tiinesovi raziskovalci so našli, da se nemški fašizem širi po celi deželi. Voditelji tega gibanja pravijo, da bodo prevzeli oblast nad Združenimi državami, toda ne prej, dokler se ne prične komunistična revolucija. "Organizacija je neločljiv del Hitlerjevega gibanja v Nemčiji. Voditelji so v stalni zvezi ž njim. "Židje in komunisti so po mnenju nemškega "bumla" eno in isto. Voditelji pravijo, da bo prišel dan prelivanja krvi, kadar se bodo židje in komunisti skušali polastiti vlade, kot so storili v Nemčiji." Kot voditelja v Chicagu navaja Mueller Fritza Heberlin-ga. ki je rekel: "Smo samo pod enim možem — Hitlerjem. Delujemo s posredovanjem nemškega generalnega konzula v Združenih državah. Povelja prejemamo od Hitlerja — pa od nikogar drugega." Ameriški Hitler pa je Fritz Kuhn, ki je bil kot kemist v služftri Henryja Forda in General Motors. KITAJCI SO USTAVILI JAPONCE Kitajci so vstavili japonsko prodiranje na treh frontah. — Japonci bodo bombardirali vse železnice in ceste. ŠANGHAJ, Kitajska, 10. septembra. — Kitajci so vstavili močno japonsko prodiranje na treh frontah. Velika 'japonska ofenziva pri Šangha-ju, ki se je pričela pred petimi dnevi, je bila zlomljena z močnimi kitajskimi protinapadi. Nek japonski častnik je priznal, da Im) vzelo najmanj 10 dni predno bodo mogli Japonci zopet pričeti ofenzivo. V severni Kitajski je general Kijoši Kacuki, ki pritiska proti jugu ob Tienein-Namking železnici proti provinci San-tung, tudi zadel na močno steno kitajskih branilcev. Ravno tako so bili vstavljeni Japonci jugozapadno od Peipinga ob Peiping - Hankov železnici. Samo ob Peiping - Suijan železnici, severozapadno od Peipinga, se japonski vojaški stroj še pomika naprej, toda proti njim pripravljajo Kitajci v severnem deuu Sansi province močno protiofenzivo. ŠANGHAJ, Kitajska, 10. septembra. — Japonske oblasti so naznanile, da bodo japonski letalci v veliki razsežnosti bombardirali vse železnice, ceste, prekope in reke med ttanghajem, Nankingom i n Hangčovom, ker se jih poslužuje kitajska vojska. Za varen prevoz Kitajcev iz Sanghaja mora vsakikrat japonske vojaške oblasti prositi kaka nevtralna država. Japonsko vojaško poveljstvo je na vprašanje, ako bi jamčilo za varen prevoz 1200 Ameri-kancev iz Hankova, sporočilo ameriškemu konzulu, da mora naznaniti dan, čas in železniško progo, po kateri bodo vozili vlaki z ameriškimi begunci in japonsko poveljstvo bo jamčilo za varen prevoz. NANKING, Kitajska, 10. septembra. — Kitajska osrednja vlada je postavila najvišji vojni .svet, toda imena članov niso bila objavljena. Potrjeno pa je bilo, da je bil general Pajčungsi imenovan za vrhovnega poveljnika vseh kitajskih armad na šang-hajski fronti. FAŠISTI SE PRIBLIŽUJEJO MESTO G1J0N Fašistični topovi že obstreljujejo vnanje utrdbe mesta. — Na severni fronti so fašisti vjeli 75,000 republikanskih vojakov. HENDAYE, Francija, 10. sep. — Topovi španskih fašistov obstreljujejo vnanje utrdbe Gijona, zadnjega mesta, ki je še v vladnih rokah na severu. Republikanci so po gorah o-koli mesta naglo zgradili utrd-dbe. Umikajoči se Asturci so se tudi vstavili ob teh utrdbah ter pobili -nad 1000 fašistov. Vlada \ Valenciji pa priznava, da fašistično prodiranje ni bilo vstavljeno. Fašistična armada, ki prodira ob Biskajskem zalivu, je dospela do Cape Pietro, 10 milj vzhodno od Ribadasellc, kjer so republikanski zgradili močno obrambno črto med mestom in reko Hello. Druga armada prodira proti severu iz Ovieda, tretja pa od Pravi je. S suhega so fašisti takorekoč popolnoma obkolili Gijon in njegovi hranilnici imajo odprto pot samo na morje. LLANES, Španska, 10. sep. — General Franco mora zavzeti še 1700 kvadratnih milj ozemlja, da se polasti cele severne Španske. Veliko vojaško koncentracijsko taborišče v bližini Santan-dra dobiva vedno več prebivalcev. Odkar so fa«isti pred dvema tednoma zavzeli Reino-so, je bilo ujetih nad 75,000 republikanskih vojakov. HENDAYE, Francija, 10. septembra. — Vsled velikega deževja na tisoče ranjencev na asturskem bojišču ne more dobiti pomoči. Ranjenci leže po dolinah, republikanci in fašisti pomešani med seboj. Vladno poročilo pravi, da so imeli fašisti v zadnjih 48 urah nad 1000 izgub. Fašisti poročajo, da so imeli na vseh a-sturskih frontah zadovoljive uspehe in da so imeli republikanci velikanske izgube. Asturci poročajo, da so zvabili v zasedo 400 fašistov v nekem gorskem prelazu ter so jih uničili s strojnicami. DELAVEC BETHEHEM STEEL PRIČA PRED LAB0RRELATI0NS BOARD JOHNSTOWN, Pa., 10. septembra. — Uradniki National Labor Relations Board že par dni preiskujejo stališče, ki ga je zavzela Bethlehem Steel Company napram 9vojim delavcem in napram Wagnerjevi postavi. Pri tem prihajajo na dan naravnost neverjetne stvari. naroČite se na 4 4 glas NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEvHIS. V AMERIKI STANOVANJE V VATIKANU OKRADENO VATIKAN, 10. sep. — Papežev komonnik, nadškof Mel-Ia di Sant* Ella je po vrnitvi s počitnic našel svoje stanovanje, ki se nahaja tik papeževih so(b. okradeno. Tatovi so odnesli plena v vrednosti več tisoč lir, - Včeraj je bil naprimer zaslišan član konrpanijske unije George Fetzko, ki je pričal, o stvar dobra za delavce. Ker je bila Betlehem Steel Company proti predlogi, se mi je zdelo, da skuša senator Wagner pomagati delavcem. Nadalje je pričal, da so imeli člani kompanijske unije velike ugodnosti. Foremeni so jim dali pri delu prednost, in nobenih prispevkov jim ni bilo treba plačevati. — Leta 1935, — je nadaljeval Fetzko, — smo sklenili, da vprašamo za všije plače. — Ali vam je bila povišana, — ga je vprašal zastopnik Laibor Relations Boanla. — Ne, nismo je dobili, — je odvrnil Fetzko in nadaljeval: — Malo kasneje me je pa poklical v pisarno Mr. Howells, e••••• 9AB0 2a inonemstvo aa orio lato »-«.... f7.00 Za pol leto....................fefio AdnrtboMBt on UtvU bna pod pi«« la oaetaoad m aa prioMoJeJo. Denar naj w blagovoli peSOJatJ po Money Order. Pri sprensembl kraj« nnroCntkor, prooimo, da M »w rodl prejlnjo btraLUKe nuoaol, da hitreje najdemo naslovnika. Snbacriptlon Yearly 96.00 "Ulas Naroda1* lakaja vsaki dan nedelj la praanlkef "«IAB NARODA". 21« W. 18th Street. New Yak. K T. Telephone: CHelsea 3—1242 New York, Saturday, September 11, 1937 r* TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.SIA. VOJNA NA ŠPANSKEM Vojna na Španskem traja že trinajst mesecev. Spočetka je bila to vojna med pravilno in postarno izvoljeno špansko vlado ter vstaškim fašističnim generalom Francem, polagoma so se pa vmešale v njo tudi druge države, predvsem Italija in Nemčija, ki pomagata Francu, ter Francija in Rusija, ki skušata španski vladi pripomoči k zmagi. Vojna sreča se noče obrniti niti na to niti na ono stran. General Franco ne more doseči ndbene pomembnejše zmag?. Na severu je zavzel pristaniško mesto Santander. Me sto se ni moglo vzdržati, ker so fašisti obkolili in deloma zavzeli vse ozemlje, v katerem prebivajo Baski. Franco je tudi že neštetokrat skušal zavzeti Madrid in prodreti proti Kataloniji, toda vsi njegovi tozadevni poskusi so bili brezuspešni. Vladni vojaki, oziroma vojaki Ljudske fronte, so na raznih točkah že ponovno pognali fašiste v beg, niso pa mogli izvojevati nobene odločilne zmage. Vladni vojaki se junaško branijo, toda boriti se proti armadi, ki jo preskrbujeta Italija in Nemčija z vsem potrebnim, ni nikakšna malenkost. Nevmeševalni odibor, čigar svrlia je bila preprečiti državam vmešavanje v špansko državljansko vojno, je začasno prenehal izzivati zaničevanje vsega sveta. Odbor je imel vsega skupaj triinšesetdeset sej, toda nobena «eja ni imela niti najmanjšega uspeha. Franco dobiva še nadalje orožje in municijo od Italije in Nemčije, pa tudi Francija in Rusija nista še pustili vladnih čet na cedilu. Navzlic temu se pa zdi, da si fašistične sile niso tako sveete zmage kot so je bile sveste spočetka. Tako naprimer ni nič več slišati o petnajstih divizijah, ki jih je Franco brezpogojno zahteval od Nemčije in Italije. Konci meseca septembra bo baje Mussolini obiskal svojega posnemovalca Hitlerja v Berlinu in pri oni priliki bpsta razpravljala tudi o španskem vprašanju. Najbrže bosta sprevidela nesmiselnost svojega početja, in v španski državljanski vojni se bo završila politična izpre-memba, katere zaenkrat še ni mogoče predvidevati. Denarne pošiljatve KPTriTTI l^tl Iffi fB!f ffl^Tlil 1BB !H iiWlgfflnillHBHBBmBllimHPWIIlHHI ■RHHMMHMH DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU f JUGOSLAVIJO tlltu -- Din. IN $ fcj« _ Dia tU I 1 JI__Din. Ml 9IL7I__Dh. HI V ITALIJO I 151 * 12.25 t 3I.M 9 67.60 fllLM 1117 JI 1H tH Ur Ur Lir m lit 1 m Ur tm Ur SOM KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ca Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali firah dovoljujemo le boljie pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih ^ Za 'tpla&lo f S.— morate poslati * " $15.— " " ________$ 5.75 _________JlfJB " * ____________________ - - ZZ____»M Prejemnik dobi t starem kraja Izplačilo v dolarjih. , NUJNA NAEASILA OVBSCJDIO PO C&BU UBITO SA PRISTOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" flf WE8T ltth STREET NEW YOU, N. IL NAPAD NA STARO ZENICO V Poljanah pri Toplicah je bil izvršen na 70-letno posest-nico Zofijo Murnovo ponoči napad, pri katerem bi jo mladi zločinec kmahi pobil do smrti. Popoldne je prišla k Murnovi v vas njena hči, ki je poročena z uglednim posestnikom Zami-do. Proti večeru se je hčerka od svoje matere poslovila in odšla na možev dom. Kos pota jo je spremila mati Zofija. Ko sta med pogovorom dospeli do nekfc goščave, je naenkrat skočil iz grma proti njima mlad fant, oborožen s kolom, s katerim je pričel neusmiljeno udrihati po Murnovi. Že po par udarcih, ki jih je dobila po glavi, se je nesrečna žena zgrudila brez glasu na tla S tem pa napadalec oči vidno ni bil zadovoljen. Z gorjačo je udrihal še naprej po Murnovi. llči je vsa prestrašena pričela vpiti, nato pa je stekla nazaj proti vasi, kjer je o napadu obvestila va-ščane. Ljudje, ki so prihiteli na kraj napada, so našli le na pol mrtvo Murnovo, dočim j«1 napadalec pob« gnil. Vso razbito so ženo prinesli na njen dom kamor sta bila poklicana duhovnik in topliški zdravnik. Ker ni bila za prevoz v bolnišnico sposobna, je ostala v domači oskrbi. Orožniki iz Toplic so takoj izvršili obširne poizvedbe, ki so že drugi dan po zločinu dovedle na sled napadalcu, 20-lrtnemu fantu Janezu Prinskole. Areti ranee je orožnikom priznal zločin. 15 LETNI POŽIG A-LEC 23. avgusta dopoldne okoli pol 9. se je vnelo gospodarsko poslopje posestnika Mirka Eis-perja v Spodnjem Rad vanju. Požar se je pojavil na zadnjem delu velikega poslopja ter je hitro zavzel katastrofalno obliko. Gospodarsko poslopje je bilo v nekaj minutah zavito v plamene, ki so se prijeli tudi stanovanjske hiše. Na mesto požara so prihiteli prvi domači radvanski gasilci, kmalu potem se je pojavila razvanjska četa s svojo motorko, nato je prišla pomoč iz Maribora in iz Studencev. Z združenimi močmi so gasilai naskočili požar ter se jim je v trdem boju posrečilo, da so ga omejili. Ogenj je vpepelil gospodarsko pošlo- "—I ž "GLAS NARODA- 4 pje popolnoma, da je ostalo samo ogorelo zidovje, na hiši pa je uničil polovico strehe. Zgoreli so tudi vsi letošnji pridelki in vse orodje z vozovi vred. Škodo cenijo na 60,000 din. Sprva so sumili, da je zažgal kak brezdomec, ki je prenočeval na skednju in je vrgel o-gorek cigarete v seno. Tekom popoldneva pa je energična o-rožniška preiskava spravila na dan, da je zanetil požar 15-letni Jože Podgoršek. Fant je bil od 5. julija do 12. avgusta za pastirja pri posestniku Eisnerju, ker pa je izgubil nagobčnik za kravo, ga je posestnik odpustil, obenem pa mu je odtegnil za izgubo nagolK-nika 10 din od plače. Fant je potom zahteval, da mu mora posestnik plačati hlače, ki mu jih je krava požr !a, ker pa tudi s tem ni uspel, je iz maščevanja zanetil požar SALJAPIN NA BLEDU IN V LJUBLJANf Pred dnevi je prišel na Bled na kratek oddih sloviti pevec basist Fedor Šaljapin Nastanil se je v hotelu "Toplice" a slabo vreme in neprestani dež ga je pregnal z Bleda. Odpotoval j<* preko Ljubljane v Opatijo. V Ljubljani je znamenitega pevca spoznalo več ljudi. Šalja-pin se je ustavil tudi v trafiki Sever v Šelenburgovi ulici, kjer je kupil več listov. NA CESPLJEVE KO-SCICE JE ODGOVORILA S PUŠKO V Jelovou nad Mariborom so pri posestniku Antonu Če-pelu želi žito. Ko so šli domači in delavci k južini, je prišlo med Jožefom Klenošekom in Jožefo Žunko-do prepira. Žun-kova je metala Klenošeku ko-ščice od sliv v obraz, ta pa se je razsrdil ter ji je zapretil, da jo bo pretepel. Na te besede pa jt» odšla Zunkova v svojo nekaj 100 m oddaljeno hišo ter se jo vrnila nazaj na njivo z lov-'sko puško, jo tam nabila ter I sprožila strel proti Klenovšku. | »Strel pa je tega zgrešil, pač pa je zadel in ranil Marijo Čepe, ki je stala kakih 10 metrov od Klenovška. Oepejevo so morali spraviti v mariborsko bolnišnico. Žunkovo pa so orožniki a-retirali. Izgovarja se, da je v jezi hotela Klenovška samo o-strašiti. A pošiljamo v staro do- A 4 movino. Kdor ga ho- S p Če naročiti za svoje ^ 4 sorodnike ali pri jate- ^ f Ije, to lahko stori. — 4 i Naročnina za s t a r i p j kraj stane $7. — V jj ^ Italijo lista ne poši- S 5 ljamo. , v . . - i Kdo vodi angleško politiko. ■s ZA ROP 120 DIN — 10 MESECEV Pred malim kazenskim sena tom je bil Anton Završnik, livar iz Spod. Pirnič, obsojen zaradi ropa 120 din na 10 mesecev stroge ječe. Obtožen je bil da je 3. julija zvečer na cesti v Tacnu podrl na tla kolesarja Ivana Rotarja, ga tiščal k tlom in mu iz žepa vzel zaslužčk 120 din z raznimi drugimi stvarmi. Završnik je rop odločno zanikal trdeč, da je bil omenjeni dan ves dan doma, navajal je v podkrepitev svojega alibi razne priče, sorodnike in domače. Oropani Kolar pa je pod prisego potrdil, da je bil prav obtoženec oni, ki ga je bil na cesti napadel, ko se je vračal z dela proti domu v Jame pri Kranju. Sodišče je verjelo Kolarju. Za-vršnikovim pričam, ki niso bile v svojih izpovedbah točne, ni pripisovalo popolne verodostojnosti. V SMRT ZARADI NESREČNE LJUBEZNI V krčmi v medjimurski vasi Tisanovac si je končal življenje 6241 etni Josip Jakšič; O-besil se je na podstrešju. Pred leti je umrla Jakšiču žena in kmalu se je zaljubil v mlado vdovo, s katero se je tudi zaročil. Toda vdovina ljubezen se je zadnje čase ohladila in končno vdova sploh ni več ho tela starega zaljubljenca. Jakšič je obupal in se obesil. V javnosti, ki se zanima za svetovno politiko in posebej za politiko Anglije, so znana štiri imena angleških politikov: Chamberlain, Eden, Sir Robert Vansittart in Lord Halifax. V resnici ne vodijo angleške politike le ti možje, tem več dobiva pravi obraz šele z imeni v svetu neznanih angleških politikov, ki so: Maurice Hankev, „ POROKA . — 'i Prejšnjo soboto zjutraj se je vlak počasi pomaknil iz Albany, glavnega mesta Newyor-ške države. V vsaki vasi se je ustavil in čakal, čakal. Bil sem nestrpen, kajti vožnja utrudi človeka. Navzlic temu pa zadovoljen, kajti kakšna razlika! Z bučne, prometne in kriče- lord Wigram in lord Tweeds-|ce oreWamljene 42. ceste v muir. Dva izmed njih sta taj-'New Ybrk sem sedel v v,ak in nika, vendar na podrejena Sir zatoPl1 v sv°je mish' Po ne_ Maurice Hankey je tajnik angleške vlade od leta 1919, pozna ves razvoj angleške politike in njeno ozadje najmanj ta- kaj urah sem pa v jutranji zori uzrl ob sobi mirno, drema-jočo* pokrajino. Farmerji še niso pomolzli. ko dobro, kakor ministrskil0zka> tlakovana cesta ob že-predsednik. Nobene tajne po.jlezniškem tinl je bila prazna, litične debate v zadnjih 18 letih V vagonu razen mene in Kani ibilo, da bi ne vedel za njojspanega konduktorja nobene- NAZNANILO IZ KITAJSKO JAPONSKE VOJNE Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskol naš novi potovalni zastopnjV FRANK AHLTN Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda Kot niradnik kraljevskega sveta je informiran vedno aprej o odnosih med krono in vlado. V buckinghamski palači pa vlada lord Wigram, ki ga je svet spnenal šele iz listov tedaj, ko je kralj Edward VIII. odpustil zasebnega tajnika svojega očeta. Jurij V. ga je vzel v službo pred 25 leti. Jurij VI. je pa tega zaupnika krone sprejel v dvorno službo in ga povišal s položaja drugega kraljevega tajnika na prvega. Njegov politični vpliv je zelo velik. Razume se zelo dobro na visoko politiko in njegov svet odločuje pri odločitvah kralja. Sir Hankev in lord Wigram Ista sitrokovnjaka, tretji, neznani angleški politik T\veeds-muir je pa izraziti outsider. Najprej je bil advokat, potem vojak, vohun in pisatelj. Angleški čitatelji prav dobro poznajo njegove številne krimi nalne romane, ki jih je spisal pod pseudonimom John Bu-clian_ Priznanje Jurija V. si je pridobil kot generalni guverner Kanade. Razen tega pa ima mož še mnogo političnih izkušenj, kar je znal upoštevati Jurij V. Posebno njegove pravilne politične vesti o Kanadi in Združenih državah so odločilne za akcijo angleške vlade prti Ameriki. Ker/uživa lord TSveedsmuir v Ameriki veliko priznanje, je najboljši posrednik med Anglijo in A-merilfo NAROČITE SE NA "OLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNA V AMERIKI • v• i. • • * : v:! I vljj , "S- > - ' " It i Japonski vojaki opazujejo s streh v Sanghtfju, kakšen učinek so napravili njihovi izstrelki v kitajskem delu me-- sta. - V ozadju je videti vec velikih poslopij v plamenih. Važno za Kdor Je omenjen potovati f stari kraj ali dobiti ktfa od ta«, Je potrebno, Aa Je poofen v vselr »tvareh. Vrfed nato dolfo-letne tkutaje Van i ininm dati najboljta pojasnila in tndl vie potrebno preskrbeti, da Je potovanju ooobno ta iitie. »*to m t* ovne obrnite na nas xa vta pojasnila. Ni preskrbiaso vse, bodisi postaje sa povratna dovoljenja, potni list* vizeje In Sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v Caan, in kar Je glav no, za najinanjle stroike. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predpo so dobi Iz Waahiantona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, Pilite torel takoj sa bnaplataa navodila in zagotavljano Vam, paced in ndobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York N. Y, sa človeka. Dasi imam rad samoto, sem zahrepenel po ljudeh. Ob osmih sem izstopil na prazni postaji. Le taksi je čakal. [Menda me je šofer poznal, ker mi je molče odprl vrata iu zavil proti Žiberšam. 4439 Danube Street," mu pravim, on pa zamrmra: "I know.'' Vsa vožnja od New Yorka pa do littlefallških Žiberš je bila skoroda pusta, na Žiber-šah je bilo pa življenje. In še kakšno, kajti v resnično življenje sta stopala dva. Ceste so obrobljale ženske in otroci. Vsa pestra množica je mirno in zvedavo čakala. Oči vse so bile vprte v hišo na klancu. Preko ceste šranga, po'eg šrange dva mlaja, vse pa v ameriških in slovenskih zastavah. Pomešal sem se med množico, opazoval in čakal. — No, kaj še ne bo? — so začele gordnjati ženske. — Pu-šeljca čaka, pušeljca. Puseljca ji še niso prinesli. Možje in fantje so stali ob šrangi. resno in odločno. V pogledih in kretnjah jim je 'bil sklep: — Ce neveste primerno ne odkupi, ne bo užival nocoj zakonskih sladkosti. Slednjič se pojavijo na pragu in stopijo v kare: nevesta, ženin, družica in priče. Toda šranga jim je zaprla pot. Začelo se je kratko pričkanje, in ženin je odrajtal odkupnino kot se spodobi. Sam ne vem, odkod so privlekli moški mizo. Na nji liter vina in potica. Nazdravili so ženinu in nevesti, nevestinim in ženinovim s.tarišem, v-ej slovenski naselbini. vsem Slovencem, kar jih živi in kar jih bo živelo v Ameriki, ter vsem dobrim in poštenim ljudem. Oglasila se je harmonika. Nato so se odpeljali. Lani na Delavski praznik sem videl sobotno nevesto. Na žiberskem mostu je stala, šopek poljskih rož je imela v Toki in zrla proti New Yorku. In ko sem se mimo pripeljal ter jo vprašal, če ima kaj rada Svašnikovega Franka, mi je odkritosrčno zatrdila: — O, rada ga imam ko taVžent hudiče t. Prejšnjo soboto se ji je pa izpolnila želja, in hči rojaka Kr^merja se je poročila s Svašnikovim Frankom. Qba sta mlada, zdrava iu čedna. Komu bi želel vso srečo. če bi je ne želel takemu paru. )to me je popoldne že kot uovoporočenka prijateljsko poljubila, mi je resntf zabiČila: Pa ne, da bi kaj pisal, Žga- Kakor vidite, se nisem mogel polcoriti njemu povelju. rti- * . w 4. L K^'tahO^.joi aaMsssssssa ! — ♦ —» Wlfw« .w'l _■■.....■ t , "GLAS N ARO DA New York, Saturday, September II, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.S J, 558 C. JAKOVUEV: Po poklicu sem slikar, ki slikam srvete podobe. Toda slikarjem zdaj huda prede. Tedaj mi je šinila v glavo imenitna misel: Pojdi, lSemjon, pojdi na deželo, — sem si dejal, — boš slikal bogate posestnike. Rečeno — storjeno. V štirih vaseh so me zapodili, šele v peti se je dal nekdo ujeti, neki pravi pravcati bogataš. "Dobro," je rekel, "kar vse po vrsti boš naslikal, kar vsi naj visijo po stenah." In začela sva se pogajati za ceno. J«az sem zahteval vrečo moke in 30 jajc za vsako sliko. On mi je odvrnil: ^ "čemu ti bo toliko moke? Slikaj za hrano, do sitega se boš nažrl — pa pika." "To je pa izžemanje!" sem mu rekel. "Vi ne znate ceniti umetnosti! Ali veste, da je slav ni Rafael dobil za vsak portret dvajset vreč moke?" "Kaj mi briga tvoj Rafael, požvižgam se nanj! On je bil Rafael, jaz sem pa Kozlov. Če nočeš, pa ne! Poberi svoje stvari in glej, da izgineš." Kaj sem hotel? Privolil sem in začel sem slikati tega vra-žj< ga dedca. Neznansko je bilo vroče. Skoraj vsi vaški psi so od vročine dobili steklino. Temu oderuhu sem dejal, naj se obleče v kožnih in kučmo naj da na glavo in sem ga postavil pred vrata, kamor je sonce naj- SKOPUH teem poiskal kotiček v senci. | "Ne, ne," sem dejal, "ne gre Zadovoljno si ga ogledujem, a(pri najboljši volji ne." on se kar cedi od masti in puhu. "No, slikar, zakaj pa ne slikaš?" \ . "Vaso; fiziognomijo študiram, kar dostojanstveni ste, naravnost ko kak general." Pri teh besedah si je pogladil brado in izbočil - prsi. "Nikar, Dimitrij Konstanti-novič, premikati se ne smete, sicer bom vse zmazal." Odgovoril je: "Bolha me grize." Rekel sem mu: "Tudi govoriti ne smete nič, še mežikati ne, sicer boste čisto po strani na sliki. Taki boste kot kaka pokveka. Sedeti morate ko mrtvi, drugače bo vse moje delo zaman. Pazite: ena, dve tri in — zdaj začiiem." Nenadoma se mu usede muha na nos. Plašno je začel škiliti, gufoančil je nos, kar videl sem, kako je v diuhu psoval muho. Pravim mu: "Ne zmenite se za muho. Malo bo lazila okoli po vas in nato bo odletela. Niti zganiti se ne smete, drugače mi vse pokvarite in bom moral napraviti drugo sliko." Videl sem ga, kako ja našo-bil ustnice in je hotel muho odpihniti. A muha je bila videti občutljive sorte, ki ni mogla bolj pripekalo in je bilo najbolj P™a*ati ^ in™ je zbežala 1 na desno oko. Tedaj je kmet zamežiknil in — puf — lopnil je po njej -z debelo roko in muha je koj izginila. "Tako," sem rekel, "ta je pa moška! Vso to lepo sliko ste mi zdaj pokvarili. Zdaj morava i znova začeti." vroče. "Ti slikar, ali me ne bi slikal rajši tako, da sem v srajci!" Odvrnil sem mu: "V kožuhu ste videti mogočnejši, bogatejši. Vsi visoki gospodje se dajo slikati v kožuhu in kučmi; tudi Ivan Grozni." "0e je tako, je pa tudi meni prav." Sedi, sotpiha od vročine Ln znoj mu curlja s čela. Sebi "Slišite, slikar," je zaječal. kmet, "alii ne moreva iti v senco! Strašno je vroče in oči me grozno pečejo v tej sončni luči." «5353 VAŽNO ZA NAROČNIKE ■ i.. r ■ •..!.> : • • * ••• Pole« naslov«. Je z t* vidno do bdaj Imatfe plačano naročnino. Ptrr •Wlk* pomeni meaee, druga ti to in tretja p* »te. L>a sam prlhr* nit* nepotrebnega dela ln stroSkav, Vas prosimo, da IknMte narofini-au pravočasne poravnati. PoSlJlte naročnino naravnost nam aU Jo p* plačajte naSenra zastopniku v Vaftem -trajft ali-pa katerann laauM msroplkwv, kojlh Imena ao tiskana a deMtari Črkami, ker so upravi-Ceni obiskati tudi droge naselbine, kjer je kaj oklih rojakov naseljenih. k _ 1 u :«it r i* * • ' - T^ VEČINA TEH ZASTOPNIKOM DU V ZALOGI TUDI KOLEDARJE iN PRATIKE; ČE NE *W PA ZA VAS NAROCE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA -ČE'KAJ POTREBUJETE **•• 'A-'* CALIPORNJk: Ran Francisco. Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Cull*. A. Sartl« Walsenburg, U. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Pr. Tnp—HI ILLINOIS: Chicago, J. B^v^Jč. J. Lukankn Cicero, J. FaMaa (Chicago, Ck In niloola) Jollet, Mary Bambich U 8alla, J. ftpellch -Mascoutsb, Frank Aujnurtin North Chicago ln Waakegar , A» thias Wariek • Uk 4 MAHILAND: , KltamUler. Fr. Vodoplvee MICHIGAN: Detroit, L. Piankar MINljfiWOT^ Chlshatm, Frank Oooie Ely. Jos. J. Peabai -Bvaleth, Louis OottAt Gilbert. Loola Vessel Hibblng, JoUl Pom Vlrgina. Frank Rrvatlck MONTANA: .....<+ •Mfaddp. M. Mr Paalaa L NEBRASKA: Omaka, p. • / KBW-JOJIK Govtnda, linger. Jamb Resnlk John Slapnlb GlrunJ, Anton Narode Lorain, Loola BalauL, John Krvw Yon/igstown. Anton Klkelj )Ri5GON: v Oregon city, Or«. J. Koblar • * * • ■■■ PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar Brooghton, Anton Ipavea Oonrtnaogh, J. Bresavee Coverdale In okolica. Mrs. t>ana Rupnik :-..(* A Export. Laoia Sapanflt Farret J^rry OtoHk'C*' Nat Matt KaaU Greetofharg, Frank Nnvel Homer City, Fr, Ferenc(i k \ Johnstown. John ^slants Kra/n. Ant. TaaAdJ Ltiaerne. Frank Ballwto MM*4y. John flnw Pittabnigh in okonca. Philip Prorv JtiDI^PNcv Btcf^ltoh. A. Hren- . .. Tnrtle Creek. PV. Srklfrar West Newton, JfWph Jovaa '..'.'" (i1 4 '^rj ' • i ■».■• WISCONSIN: Milwaukee, Wast Ailla, Pr. Sksk Sheboygan. WYOMING) M Dtamoadvtlte, Joe *oHebf-•» i -M ■5fSSSJk- ^ «ai t| NARODA*1 Šele čez štiri nre sem mu dovolil odmor. Kmet je planil k ribniku, »spotoma zalučal kučmo in kožuh na tla in brez •sramu vpričo dnngifo ljudi, si je obleko kar strgal s telesa in se potopil pod vodo, ko kak morski pes. Ko se je malo oddahnil, so pravkar nosili kosilo na mizt^, Jedel sem in si mislil. "Le čakaj, jaz te bom že naučil kozjih molitvic in izgnal skoparjenje iz tebe." Mahoma se je zarc-žal kmet vame in me vprašal: " No, ti koliko bi pa stalo, če bi me naslikal brez kučme?" "Dve vreoi moke in 50 jajc za Vsako sliko; za manj pa .^loh nič. Saj moram še enkrat vse začeti." "Saj si hotel imeti prej samo eno vrečo in 30 jajc za vsako sliko." "Bes je: s kučmo stane le ono vrečo in 30 jajc — brez nje pa — kakor sem rekel. Če niste za to, pa .zbogom. Ne pozabite pa, da sem eden najslavnejših slikarjev. Naslikal sem že vse velike kneze, veliko sko fov, da celo onega slavnega carjevega ljubimca — Grišo Ran kakor da mi hoče dati zaušnico A potem se je premislil, šel je .v hišo b kmetici, nekaj sta šepetala in se je Čez čas vrnil, rekoč: "Velja! Riši, slepar!" Tako , Odgovoril sem mu: . "Drugič pa nikar ne bodite tako skopi." Doma. sem pa opazil, da mi je kmet peska nasal v moko. Razne vesti. MEDVEDI V. PGDKAILPAT SKI RUSIJI. V pragozdovih Podka^-ptske Rusije, domu je še teakih 150 medvedov, ki jih ne sme nihče streljati, , in ki so zavoljo tega svojega privilegija postali menda malo objestni Prejšnji teden je medved v dolini Strim-be napadel voz z dvema konjema in je oba konja raztrgal. Nekoliko dni za tem je drug medved napadel dve osebi v o-kolici Turčsanskega Sv. Martina.-.Pastir Andrej Goleeky iz Bistrice je v gozdu iskal koze. ki iso se mu zatekle ko je planil iz goščave nanj medved, ga vrgel na tja in ga smrtno nevarno poškodoval. V gorah Va-laske je delavko Ivano Maver-jevo iz Turčanlsfcega Sv. Martina, ko je iskala gob, napadla medvedka, ki je imela pri sebi dva mladiča. Ženska je simulirala nezavest, na kar jo je medvedka izpustila. Čim pa je hotela delavka pobegniti, je stekla žiral za njo in jo hudo ranila. Pastirja in delavko so morali prepeljati v bolnišnico, i Liudje so izavoljo teh napadov tako prestrašeni, da si ne upajo več niti na polja. L. Ganghofer; Grad Hubertus :: Roman :: 189 "Potem bodiva odkrita. Med nama, doktor, L'utim — k meni sili žena, ki nima nič mesa in preveč kosti. Nič ne prikrivajte! Tudi to bom prebavil. Smrt? Trda beseda. Toda priti mor« za vsakim življenjem, kakor za vsakim strelom prisad. In boljše dolga noč, ko ta majhna -_>red mojimi očmi. Na tajite, doktor! Orel mi ie zadal s svojimi kremplji zadnji sunek! Tuli lovska smrt. Toda nič lepa! Govorite vendar!" "Toda ljubi gospod grof —" se je branil zdravnik. "A tako, nežni postajate? No, potem vem, ■la gre za zadnje ifatrone! Pokličite župnika! Rad bi prišel pravočasno z Bogom na čisto, cirugače mi bo tam v onih revirjih slaba prečila. In povejte mi—" grof Bgge je umolknil, nato pa spremenil glas. "Kdo diha tu? Čujem ga čisto razločno. In težko srce ima!" Grof te lepo lovišče razpadlo in opustelo. Obljubi mi. Tas, da boš ohranil moj lov v dobrem stanju." "Da oče!" "Na besedo?" "Zdaj zahtevaj vse kar hočeš, vse boš dobil." Besede so se mu vlekle in bile komaj razumljive. "Kaj — bi — hotel?" "Nič zase. Da *va se zmirila je bilo vse, česar sem si želel. Toda za eno vem, ki bi te rada prosila za nekaj velikega. Za srečo svojega življenja!" "Meniš — malo — košutico?" Grof Egge je s težavo prikimal. "Kaj hoče?" Ganjen in potrt v svoji bolečini še je začel Tasilo toplo zavzemati za srečo svoje sestre. Ko je pripovedoval, kako sta se Kiti in For-beek spoznala, ko je govoril o poštenem značaju mladega umetnika, o njegovi veliki nadai>-jeriosti, o njegovi lepi bodočnosti, je grof Egge Egge je prisluškoval. Cul je zdravnika, ki je ;>ričal s svojim izrazom na licu, da posluša in odhajal iz sobe. Ko so se zaprla vrata, je po-j razume. Po malem je pa Tasilo čutil, kako so WOELELINGOVA T02l HABSBURŽANE. Deželno sodišče za civilne zadeve na Dunaju je razglasilo razsodbo v civilni tožbi Vilje-mine Woelflingove, vdove po bivšem nadvojvodi Leopoldu Ferdinandu proti Jožefu Ferdinandu Habsburgskemu za rento, ki bi ji je moral izplačevati po moževem dogovoru. Nadvojvoda Leopold Ferdinand se je zaljubil v preprosto dekle Viljemino Adamičevo in je vztrajal trdovratno, da se z njo oženi ne glede na odpor Franca Jožefa in tudi ne glede na žrtev, da se bo moral odreči družinskim pravicam in oditi v tujino. Leopold Ferdinand je odpotoval v Švico in se tam z Adamičevo oženil. Po pogodbi med Habsburžani bi morala dobivati 40,000 zlatih kron na leto. I^eopold Ferdinand se je z mlado ženo razšel že po štirih letih in je lani umrl v Berlinu v veliki bedi. Tudi njegova žena živi v bedi. Dobiva le iz usmiljenja neko rento, 47 šilingov na mesec. Zato je tožila, da bi ji Habsburžani izplačali del iz vsote, ki so jo obljubili njenemu možu in sicer za državno rento 16,000 šilingov in nadalje po 1000 šilingov wa mesec. Zastopnik Habsburzanov je dokazoval, da je bila renta obljubljena le Leopoldu Ferdinandu in ne njegovi ženi niti za primer, •če bi z njim živela do smrti. Ker se je pa z možem razšla, je ne ne morejo smatrati za "Woelflingovo vdovo in torej nima pravice do rente. oSdišče je to3bo zavrnilo. tipal grof Egge z levico v prazno in zamrmral: "Pridi k meni, Tas. Vem, da si ti!" "Oče!" Tasilo se je zgrudil pred posteljo na kolena in obsul uvelo roko s poljubi. Grof Egge ga je dvignil in se pomaknil k steni. "K meni! Sedi k meni! Na kratko bova obračunala. Križ čez vse! Povej mi samo eno: Ali si srečen?" "O, oče! Kar mi je še manjkalo, držim sedaj v svoji roki." ;nu očetovi suhi, vroči prsti ponehavali stiskati roko. — Prestrašen je umolknil in pogledal očetu v obraz. Grof Egge je ležal mirno in je težko dihal. Rdeče veke so mu napol zaprle o-trple oči in neki okamenjeni smehljaj mu je bžal okoli ustnic. "Oče?" "Nič se ni zdrznilo v utrujenem obrazu. --Grof Egge je spal. Mrzel strah je prešinil Tasilovo srce. Vedel je, kaj ta spanec pomenja. Vedel, da se bliža "Ali je prišla s teboj tudi tvoja žena? Ne?.konec, in v bolečino za očeta se je mešalo brid-Naj pride! Toda ne. Raje ne! Cul sem, da ima |ko spoznanje, da se ne bo več vrnila ura. ko bi okus. Slabo bi ji ugajal." Grof Egge je omah-jmogel grof Egge z jasnim razumom sprego-nil nazaj na blazine in ga glas mu je zmedlel. voriti o bodočnosti svoje hčere. Tasilo si je pri- "Grdo me je izdelal lov. Prišlo je, kakor si rekel, Tas. Moje otroke mi je vzel, mojo moč, ^oje oči, mojo roko in zdaj me bo požrl vsega s kožo in kostmi. A nič ne de! Vendar mi je drag. In veruj mi, Tasilo, lov je plemenito veselje. Bil je čas. ko sem ga občutil in užival tako tudi jaz. Toda nikoli mi ga ni bilo dovolj in njegovo lepo podobo sem izmaličil v pošast. Naj te ne straši ta moj zgled! Res si lovec, da tisnil drhtečo* roko na čelo. Ali naj sestrino življenjsko pot greni misel, da uživa srečo, ki v njo ni privolil oče?" Tasilo je vstal Sestro je našel v veži. Tiho ihteč je sedela blizu vrat. Pri njej je stal Mo-ser in jo skušal tolažiti. Ko-je uzrla brata, se mu je opotekla v naročje, "Cula sem tvoj glus — in njegov." Objel jo je in ji zašepetal v uho: "Spr?- Bog usmili. Pa si mož, ki zmore, kar hoče« * l ., .. f i • • * A „ , v . .. . I nla sva se. In govoril sem z njim o tebi in o l,e se potrudiš, utegneš postati se imeniten lo- ^^ ^ .p ^^ jn uasme)l_ Uin... 4 vk-v ! M.-« 1 niK/v Tn r. T \T,» m/\rvAl Iti vee. Stori to, meni na ljubo, Tas! Ne mogel bi leči mimo v grob, če bi moral čutiti, da bo me- nil. Govoriti ni več mogel/ VALJE PRIDE 7 AKT. A T) C ARKTIČNIH BANK IVA DNU MORJA. V romunsko pristanišče Kon-sbanco je priplula sovjetska potapljaška ladja s tremi pomožnimi ladjami in vlačilcem iz Odese. Poveljnik tega brodo v ja se pogaja i .romunskimi oblastmi, da bi mogel s temi ladjami dvigniti parnik "Peter Veliki" ki leži potopljen na dnu morja pri Balčiku ob južni obali Do-brudže. Ko so boljševiki leta 1920 porazili belo revolucijo igeilerala Wrangla, je skušal ta s "Petrom Velikim" odpeljati ves zlati zaklad carističnih bank v Sebastopolu in Odesi. Pri Balčiku pa je parnik zadel na mino in se je potopil. Zavoljo tega zaklada bi hotela sovjetska vlgfiji parnik sedaj dvigniti. ll^A^ailUIIIIHIIUIIS^A^'IIWHHlIHMIiagA^IIIIII NAROČITE SE NA "GLAS NAHODA" NAJSTAREJŠI ŠLOVEKSKI DtffcVtfEK V ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne Kotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU I I IZ BAGUADA ? STAMBtJL i knjige, « Bilkami, 827 »tnal Vsebina: r Smrt Mohamed fimina; Karavana smrti; Na begu t Goropa; Dražba En Nat Gen _____________111 KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige. W Hrani, a allkaml Vsebina: ,'L • Jezero smrti; MoJ.roman ob Nlln; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarih; Med Jertdf Cena_______1M PO DIVJEM KIJRDISTANU „, 4 knjige, S»4 strani, s sUkaml Vsebina: < AmadUak Beg h Ječe; fjona sveta; Med dvema ognjema Omm ------------ PO DEŽELI SKIPETARJEV . 4 knjige, s slikami, 571 stani Vsebina: ~ . Brata Aladiija; Koča soteski; Mlrldlt; Ob Vardarjn Cen ________i_1J9 SATAN IN iSKARIOT U knjig, i sfikami, 1714 stal Vsebina: Isselju.d; Toma letar; ,Na sleda; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delib neta; Izdajalec; Na lova; Spet n» divjem xapada; Rešeni milijoni; Dedič! Cen______IN V GORAH BALKANA 4 knjige, • slikami, 578 strani Vsebina: " KovaC Slmen; Zarota s zaprekami: V go.'-»th tijuku • Mobamedaoskl svetnik AM WINETO? 12 knjig, s sUkaml, 1753 Vsebina. Prvikrat na divjem otpadn; Za ilvljenje; NSo-61, lepa Indljanka; Prokleatvo slata; Za detektiva ; Med Koman« ln Apafl; Na nevarntb potih; Wlnnetovov roman; Ban« Bar; Pri Komantih; Wlnnetova smrt; Win* netova oporoka Ž C T 1 . 4 knjige, a olikami, 5*7 Vsebina: Boj a,medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, ln njegova poalednja pot •m Naročite jih lahko pri: . KNJIGARNI U 216 West 18th Street iMKiM "Glas (toda" 1 vS an i, \ MfwSork, H u GLAS N A RO D'An New York, Saturday, September II, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. ME MOREM TI RflZODETI i* VI ROMAN tz ŽIVLJENJA <0 U "6LAS NARODA" PRIREDIL; I. H. Ill a33f 3 O AMERIŠKI VOJAKI SE ODPRAVLJAJO floooo o o oooosooooo^sosoooe. "Kako!" "Ne vera, če .smem izgovoriti." 44Prosim, proti meni morate biti vedno odkriti." "Torej, to si mortini razlagati samo na ta način, da ste j voj«' srce podarili možu, katerega iz kakoršnegakoli razloga ni mogoče doseči in da svojega srca komu drugemu ne mo-lete podariti." (iarda se |>ogla
  • trebujem še mnogo časa. Da bi vam to razkrila, vas poznam še premalo časa — prav težko se bo izvilo skozi moje ustnice. Samo s potrpežljivostjo čakajte na to. In — skušajte me malo rada imeti, Rena — potrebujem mnogo ljubezni, mnogo razumevanja, in — verjmite mi, zelo sem pomilovanja vredna." Renata jo začnideno pogleda. Obe sedite na terasi pod pisanim sončnim šotorom. 4'Ne morem si misliti, če vas pogledam, da bi sploh po-trdboval'j kakega človeškega pomilovanja. Toda — meni -e ni šele treba prizadevati vas rada imeti, samo če mi hočete dovoliti, vam že danes povem, da mi razum mojih starišev še nikdo ni bil tako ljub, kot vi. In vem, čutim, vi zaslu-z;te to ljubezen; še nikdar nisem videla tako 1 jubeznivo,Hako plemenito misleče ženske, kot ste vi. Za božjo voljo vas prosim, ne smatrajte tega kot kak poklon, prihaja mi od srca, prosim, verjemite mi." (Iarda z mokro lesketajoči mi očmi prime njeno roko. 44Mogoče boste morali še nekega dne dokazati, da me imate rada, Rena. Hvala vam, da ste mi to povedali. In — sedaj pa o tej stvari ne bove več- govorili." Garda zavije pogovor na drugi predmet in takoj nato .ste (/lm* zopet v veselem razgovoru. Naslednje jutro, ko se zopet peljete na polje, kjer se je ravno priči la košnja, pravi (tarda Reni: Ali se ne bi hoteli meni na ljubo učiti jahati Rena? Zelo sem navajena daleč jahati in ne bi rada pogrešala vaše družbe, kadar bi jahala na polje. Rena se smeje. 4'Tega se mi ni treba šele učiti, ker že znam jahati; pogosto sem svojega očtna spremljala na konju." "Toda Rena, zakaj mi tei?a niste že prej povedali?" 4tIS;»j vendar nisem mogla%vedeti, ako bi se vam mogoče« zamerila, ako bi vam povedala, da sem strastna jahalka. Tukaj ima človek z jahanjem mnogo več zabave, kot v Berlinu. Pa tudi nisem vedel«, ako imate kakega konja za jahanje." "Seveda ga imam, imam celo dva in me bo veselilo, ako bo tudi drugi vsak dan moral iz hleva. Torej od jutri dalje bove polja nadzorovale na konjih." Rena se zopet smeje. 44 Kako se bo msama sebi zdela: ponosno na konju in z mogočnim izrazom kot nadzornica! Mislim, da bi se, ko bi bila moški, popolnoma vdala poljedelstvu." Garda prikima. "Zelo me veseli, da sedaj sama oskrbujem Ranek. Dokler je tukaj .stric vihtel svoje žezlo, sem bila do gotove meje <>d njega odvisna, da si kar nisem zaupala, da bi kaj tflkega mogla opravljati. Vedno je kazal čuden obraz, ako sem se kaj brigala za gospodarstvo, kot da tega ne bi hotela resno. Zato sem si že domišljala, da sploh nisem sposobna za polje-deljstvo in moj oskrbnik Neuman je moral porabiti vse svoje '/možnosti, da me je zopet nekoliko navdušil." "Jaz pa se vam čudim, da tako gotovo držite v svojih rokah vse vrvi velikega obrata. Rada bi — oprostite mi, da vam to odkrito povem — rada bi spoznala vaše sorodnike. Po mojem mnenju so vas nekoliko zanemarili." Garda se bridko zasmeje. 44Pozneje boste to boljše razumeli; mogoče ima moj stric prav, da mi prisoja tako malo svobode," pravi tiho. Rena jo od strani pogleda in se vpraša, kaj vendar hoče njena mlada gospodinja s svojimi nainigavanji povedati. Da .le bila v svojem popolnem razvoju ovirana, je že davno opazila. Ali je to bila posledic« napačne vzgoje? V Gardinem bitju je bilo mnogo nasprotstev, katerih Rena ni mogla razumeti Toda ljubezniva se ji je zdela vedno. In njeno mlado srce se je Garde oklenilo ravno tako, kot se je Gardino fcrce oklenilo nje. Nekaj časa se molče vozite dalje_nato pa pravi Garda: ^Prihodnje dni bomo napravili izlet na Goseg; z avtomobilom smo tam v eni uri. Tedaj se boste spoznali z mojimi sorodniki in >i boste vstvarili sodbo o njih. Potem pa bom zelo radovedna, kak utis bodo napravili na vas. Vi ste zelo raxumna in imate odprte oči. In brez vsakega olepšanja mi boste morali povedati svoje mnenje." l)a Gardi njeni sorodniki niso bili nič kaj pri srcu, je Rena vedela od nje in bila trdno odločena, da ji svojega mnenja ne" bo prikrivala. Naslednjega jutra jahate na poli je! Predno za jahate konja, je Garda vnavzočnosti Riene poklicala Burgoverben. Sluga, ki se je oglasil na telefonu, je odgovoril, da je doma «amo Klaus in ga je poklical k tdefonii "Hallo, Klaus, ali ste vi?" "Da, Garda, veseli me, da zopet enkrat slišim vaš glas. Ali je to prijateljstvo, da smo bili tako dolgo pregnani od vašega obličja? Zelo smo radovedni, kakšna je vaša tajnica." "Ta rado vednost bo danes izpolnjena, ako imate kaj časa. Prosim, prid i ta z bratom danes popoldne na čaj. Poznejše bomo igrali tenis. GospiCa Holl izborno igra, o tem sem se že prepričala." 44All right! To bomo napravili. Ali ste zadovoljni s svojo tajnico?" "Zelo! Boljše nisem mogla izbrati. Boste videli. Torej na svidenje popoldne! Prosim, lepo pozdravite Wernerja." ",To 'bo preskrbljeno. Seveda mi bo zavidal, ke* 0cm bil doma in sem imel srečo, da ste me poklicali." Klaus seveda ni mogel videti, kako je Garda -pri njegovih besedah zardela. . (Dalje pnhodsi^.} Slike je bila posneta v San Bi ego, Cal., ter predstavlja ameriške vojake, ki se vkrca vajo na parnik "Chaumont ', kateri jih bo povedal v Šanghaj. Tamkajšnja ameriška posadka baje potrebuje ojačenj. . MAli«* niiai z* cece vianlb II 4ov. rewrvarljo knhln tu po JaMiila za potuvau]«*. SLUZMI rtltUMtlLNd COMPANY .Travrt Bureau) 216 W. 1Mb CH-, New \«rk Padel je stari hrast. KRETANJE PARNIKOY SHIPPING NEWS 15. septembra : Normnmlie v Havre Aquitupiu v Cherbourg 18. Beptembra: Vu/cania v Trst ."J. septembra: Queen Mary v Cherbourg Bremen v Itremcu "24. september: Lafayii Savoia v Getio Z EMLJEVIDI čila to nizozemsko "egiptovsko" nadlogo MOŽEVA PRAVICA DO ŽENINEGA NOSU. KNJIGARNA "GLAS NARODA" ft »j UA!*l' i >' n m 'tM> O' ii i ) iiJ_ii.li U IU '■ Zanimivo sodno obravnavo so imeli oni dan v Lille. Šlo je za pravico moža do ženinega nosu. Ali si sme dati žena narediti nov no's, če mož s tem ni zadovoljen? Take operacije spadajo v področje plastične kirurgije. Gospa Duvalova, omožena že 20 let, je nekega jutra povedala svojemu možu, da je sklenila zateči se h kirurgu ,d>a bi ji o-periral in popravil ne baš lep nos. Mož je menil, da stroškov za tako operacijo bolniška blagajna ne bo hotela nositi. Žena je pa odgovorila, da nepo- ina, drugo bo pa doplačal mož. Tega se je pa mož kot skopuh silno ustrašil. Dvajset let je bil nos njegove žene dober, v tem času se ga je že navadil, zdaj pa hoče žena naenkrat nov rintski nos, povrhu še fašističen, čeprav ji je zadostoval 20 let francoski, revolucionarni zavihan navrzgor Zakonca sta se sprla. Žena je seveda pretakala solze, češ, dokler sem bila mlada, je že še šlo s takim nosom, zdaj, ko sem se postarala, pa lie morem imeti več grdega nosu. Prepiri so se nadaljevali, dokler ni prišel spor med zakoncema pred sodišče, kjer so dali prav možu. Zakon je "bil ločeA po ženski krivdi. Sodnik se je postavil na stališče, da žena nima pravice dati si operirati nos, če ji mož tega ne dovoli. stenski zemljevidi jugoslavije Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7.50 pokrajni ročni zemljevidi: Jugoslavija---30 Dravska Banovina............30 .40 canada združenih držav VELIKI .................40 MALI ....................16 nova evropa .00 zemljevidi posameznih držav: Alabama. Arkansas, Arizona. Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, ' West Virginia, Ohio, New York. Virginia ............ .40 Naročilom Je priloiiti denar, bodi si w gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 1 enta. Ce pošljete gotovino, rekomandi raj te pismo. KNJIGARNA ' GLAS NARODA" 2ie W. 18 Street New York, H. T.