Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafijeva ul. št. 5 II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice oodruž v Ljubljani š» 10 711 Izhaja vsak četrtek Naročnino to ruzemstvo: četrtletno 9 polletno 16. celo letno 36 din; za inozemstvo razen Amerik«; četrtletno polletno 24 celoletno 48 din. — Ameriko letno 1 dola?* Leto ,— . -----------—^ ' Jt*rmzae-zna 5fevlj&& itin Vas Štev. 8» Hazpuščena obrtnika združenja vlagajo pritožb® Ljuba Datfdovii t Ljubljana, 22. februarja £$40 .. HM.MBiiiMI > Nedavno je bilo z odlokom Zbora ce za trgov no, obrt in industrijo v Ljubljani razpu-ščenih v Sloveniji nad_100 ob tnukih združenj. .Razpust je povzročil med obrtniki veliko nejevoljo. Res se raznust oira na razpis min sira za trgovino in industrijo, ki je zahteval preosnovo združenj in za okoliš ljubljanske zbornice še posebej, da nai se število združenj zniža na polovico, toda jasno je da se more taka creosnova izvršiti s?mo sporazumno med zbornico in posameznimi združenji, in sicer po krajevnih potrebah 'n v s':ladu z obrtniškimi koristmi. Na podlagi mi-ti's rskega razpisa se je preosnavljanie že pričelo in se je o tem razpravljalo tudi na sejah zborničneg . obrtnega odseka, dokler •'e njegov preo inik še skliceval odsekove se;'e. ~\.o je bil izdan omenjeni razpis, je bilo v Sloveniji 176 združenj in bi se niihovo šte-v lo moralo znižati za 88. Po enole'nem prizadevanju se je tudi posrečilo zmanjšat' število od 176 na 152, potem na je delo zas'alo, zakaj od marca lanskega leta ob tni odsek n imel več sej. Zato je toliko bolj oresenetil obrtnike ukrep predsedn:ka obrtnega odseka, po katerem je bilo prisilno razpuščeno nad 10^ združenj. Nekatera izmed razpuščemh združenj so de ovala že več desetletij, nekateri celo nad pol stoletja, kar pomeni, da ne bi živela tako dolgo če ne bi imela unravičenosti ob- stoja. Z eno potezo peresa se je zdaj njih delo ustavilo. Obrtnikom ne more biti vseeno, ali njihova društva, ki so hrbtenica obrtniške stanovske zavesti, obstojijo ali ne. Nova skupna združenja jim ne bodo mogla v vseh primerih nadomestiti to, kar so izgubili, zlasti na deželi ne, kjer krajevne potrebe terjajo drugačno ureditev, kakor se sedaj vsiljuje obrtništvu. Preosnova bi'se lahko do konca izvedla sporazumno. Pri razpuščenih združenjih tudi ne drže dokazila, ki so po razpisu odločilna za razrust. V nedeljo je bila v Štrukljevi restavraciji v Ljubljani seja celotnega odbora Zveze obrtnih društev za dravsko banovino. Na to sejo so prispeli tudi številni odposlanci združenj, ki pa sa seje niso mogli udeležiti. Prav tako se ni moglo vršiti napovedano predavanje o preosnavljanju združenj. Vsega je bilo na-vzočnih 200 odposlancev iz vse Slovenije, ki so zastopali 80 združenj. V sosedni sobi se je mudil tudi predsednik zborničnega obrtnega odseka, ki je menda prišel, da bi zagovarjal prisilni razpust. Številna razpuščena združenja so vložila na bansko upravo pritožbe proti razpustu. V pritožbah se sklicujejo predvsem na to, da za razpust ni pravne podlage, ker so o razcuslu pristojni odločati občni zbori združenj :n ker o razpustu ni razpravljal zbornični obrtni odsek. Predsednik o svojih sklepih ni obvestil n'ti članov odseka. @k za popolno vseh Južnih Slovanov Bolgarski dnevnik »Utro«, ki izhaja v So-fiji, priobčuje izjavo, ki jo ie dal podpredsednik vlade dr Maček njegovemu oosebne-mu doDisniku o odnosih med Jugoslavijo in Bo'gariio. V začetku svoje izjave je dr. Maček poudaril da vsi v Jugoslaviji iskreno žele sporazum z Bolgarijo nato pa ie izjavil: ■»Osebno mislim, da v zdaišnem mednarodnem položaju nobena žrtev ni 'aman, ako je za to. da se napravi nonolno ed nstvovseh Južnih Slovanov od Jadrana do Črnega morja To teriajo zemljepisne in narodopisne okolnosti kakor tudi politični oziri « Dr Maček ie dalje naglasi! vciiki pomen .v.;. ustanovitve Jugoslovensiko-bolgarske gospodarske zbornice, ki ima važno nalogo. Omenil je latinski pregovor: Najprej živeti, potem pa modrovati in politizirati. Kadar je želodec naroda in države zadovoljen, potem se ostala vprašanja lahko rešujejo. Ob koncu svoje izjave se je dotaknil dr. Maček tudi sporazuma med Hrvati in Srbi in je rekel„ da se soorazum, ki je prišel kot posledica odstranitve vseh nesporazumov in krčev, v redu razvija v duhu dogovnra od 26. avgusta 1. 1939. Vrnitve ni več. Čeprav je vsak začetek težaven, vendar bo ta sporazum osnova za novo Jugoslavijo, za po-mirjenje in medsebojno razumevanje na znotraj in na zunaj z vsemi bratskimi narodi. v* Še nedavno je bila ena svinjam povprečno po 9 do 10 din za kilogram teže, a zadne dni ie cena padla že na 7 din. Kaj je vzrok temu? Kakor donavamo od raznih strani, je cene vrgla prevelika ponudba. Ponudba je zaradi tega tako velika, ker primanjkuje svinjske kakor sploh vse živinske krme. Kmetje so sc *'< ;ni slabo založili s peso, repo, korenjem in krompirjem in enako slabo z govejo krmo; po vrhu pa se obljublja še dolga zima, tako da bo živina še precej čas pogrešala presno travo. Pri nas je zdaj uvedeno nadzorovanje cen, kar je pravilno, vendar pa bi bilo tudi potrebno, da se cene sivnjam in goveji živini ne znižajo krivično, saj mora kmet vse, kar kupi. draže plačati. Kmet po nesreči ni pridelal dovolj krme, zato ne gre, da bi b'l zdaj nagrajen še z nizkimi cenami živina. Obla-stva morajo nastopiti, da ne bodo brezvest--Asži izkoriščali kmečko nesrečo. V ponedeljek 19. t, m. z,.,u.x«i e umrl v svojem stanovanju v Beogradu g. Ljuba Da-vidovič, eden izmed velikih vediteljev srb-sikega naroda. Bolehal je že dalje časa na srcu, a v zadnjem času se mu je bo"ezen tako poslabšala, da je postala usodna. Rainki se je rodil v Vlaški blizu Beograda 1. 1863. Gimnazijo in vseučilišče je kenčal v Beogradu ter je potem kot proiesor matematike in priro-doslovja služboval na raznih gimnazijah. Politiki se je posvet il bolj pozno, saj je bil prvič izvoljen za poslanca v narodno skupščino, ko je štel že 33 let. Bil je spočetka radikal, a 1. 1902. se je .'učil od rad kalov n us.anovil s svojimi prijatelji Stranko samo-stalcev, ki je zavoljo Davidovičeve vel ke poštenosti pridobivala Sodalje več som š e-nikov. L. 1904. ja bil Davidovič prvič minister in sicer minister za prosveto. Leto zatem je postal podpredsednik narodna skupščine. ,Tik pred balkausiko vojno so bili sani oetalci spet v opoziciji. V tem času je bil Davidovič beograjski ' pan. V svetovni vojni, ko ;: bila potrebna slega vseh strank, je Davide .ič v koncentracijski Pašičevi vladi spet prevzel prosve no m:ni-strstvo, katero je vodil od 1. 1)14, do 1. 1917. V prvi vladi po osvobojenju mu je b lo prosvetno ministrstvo poverjeno že 'retjič. Po svetovni vojni ,e Stranka samostal-cev razširila na napro;' -.jtrke iz nevin :,o :ra-jin. Nova stranka se .ji; i iovala De ""' ska in ji je bil Ljub . ..vdovi* predsednik. Avgusta 1. 1919. je Da\ dovg $rvič predsednik vlade, ki so ser avlfaK demokrati in socialisti. Ta vlada , jala do februarja 1. 1920. V 1. 1924. je :: 1 d, igift predsednik vlade, ki pa je bila .. .vc vi jena iz tp'0 r~z-ličnh ljudi, da ji ni biLo . ojeno dolgo življenje. Ta vlada je iiaeia .. ien doseči sporazum s Stjepanom V tem času se je od Davidoviča le C.: > ':čev:čeva skupina in ustanovila Saniost: , 3 demokratsko stranko. Nasproti šeste.; m -ki vladavini je bil Davidovič t opoziciji,- v b temu pa j» STR AN 2 imel še zmerom veliko veljavo, Saj je bil mož poštenjak in zaslužen za razvoj Jugoslavije Zlasti velike zasluge ima Davidovič za naše šolstvo. Slovenija mu je dolžna še posebno zahvalo. Ko je bil po vojhi v vladi Stojana Protiča minister za prosveto, je predložil zakon o ustanovitvi ljubljanskega vseučilišča. Pokojnika, ki je bil demokrat v polnem smislu besede, bo vsa Jugoslavija ohranila v častnem spominu! * Med prvimi, ki so brzojavno izrazili so-žalje rodbini pokojnika, sta bila oba kraljeva namestnika Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič. Prav tako so brzojavno izrazili So-žalje predsednik vlada Dragiša Cvetkovič, patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo, minister za vojsko .in mornarico general Ne-dič, razni drugi ministri in druge ugledne Vsako žimo, kadar leži sneg dalje časa, se čuie stara pesem: Kljub temu, da so mlada sadna drevesa zavarovana, so pr;,šli zajci do njih,in jih oglodali Razume se, da prihajajo v letošnji izredno hudi Zimi tožbe proti zajcem od vseh strani. Na tisoče in tisoče najžlahtnejših mladih jablan je letos uničeno in na tisoče poškodovano, da bo potrebno več let, preden se bodo rane zarasle. Kadar je zima izredno huda, sadjar he ve, kako bki se ubranil zajca. Zavarovanje, ki v milih zimah zadošča, v hudih zimah nič ne zaleže. Vsaj ne v sadovnjakih, ki so bolj oddaljeni od Človeških bivališč. Škoda, ki jo napravi zajec, se ne da preceniti, ker nimaš merila žahjo. Vzemimo, da je mlado drevo raslo že deset let, pa ga je zdai zajec ugonobil. Res lahko kupiš novo V »Službenih novinah« dne 14. t. m. je objavljena uredba o nadzorovanju cen, kije ■s tem dnem stopila v veljavo. Uredba določa med drugim, da bosta minister za trgovino in industrijo in minister ža socialno politiko in narodno -zdravje določila, kateri predmeti so podvrženi nadzorovanju cen. Oba ministra sta kmalu nato podpisala odlok, po katerem se mora nadzorovanje Cen izvajati za: kruh, moko (razen za Ogg), otrobe, domače testenine, riž, kavo in njeni nadometke čaj iidilno dlje, (razen za olje v steklenicah m ročkah do 5 kg), mast, sirovo meso, milo (razen za luksuzno), sveče vseh vrst, parafin, drva, premog, molino, srbsko platno, bombažno platno belieno. pravi gradi Velika sankaSka tekma v BohTnfn Češnjifea, februarja UruštVO 'kmečkih fantov deklet v Cfcš-njici je izvedlo v ■nedeljo 1«. t. m veliko «an-teško .tekmo na progi Uskovnica—Srednja vas Tekma, ki ie bila dobro pripravljena, je zbudila med Bohinjci veliko zanimanje. Zato je bila udeležba izredno številna. Vse vodstvo tekme je imel predsednik društva Sodja Anton, ki mu gre vsa zahvala, da se je prireditev izvedla v najlepšem redu. Takoj poeoldne so začeli prihareti tekmovalci v Uskovnico in so bili ob 1<4. že vsi zbrani -v lepem planinskem domu Tam se je vsak malo okrepčal in pripravil za tekmo. Nato je Sodja Anton tekmovatce pozdravi! in jim dal navodila za tekmo Vseh tekmovalcev je bilo 44 Tekme so bile dvosedežne In enOsedežne Ob 15 uri se re Slovesno začela tekma in sicer s tem. da se je ^ed igranjem godbe prvi spustil s starta na lepo mummmmmmmammmmmrnsammmmmmmmmm osebnosti. Nekateri so osebno izrekli svojcem rajnkega šožalje. Tako minister za socialno politiko in narodno zdravje di. Srdjan Budi-savljevič, podpredsednik Narodne radikalske stranke Mihajlo Trifunovič, predsadnik Ju-goslovenske nacionalne stranke Peter Zivko-vič in drugi. Dr. Albert Kramer je poslal podpredsedniku Demokratske stranke Milanu Grolu brzojavko, v kateri pravi med drugim, da vsa napredna in nacionalna javnost v Sloveniji obžaluje smrt velikega pokojnika, katerega ime bo za zmerom povezano z našo svobodo in našim edinstvom. Predsednik Jugoslovenske nacionalne tsranke je izjavil novinarjem, da je v rajnkem spoštoval iskrenega in nesebičnega rodoljuba, pripravljenega na vse žrtve za dobro domovine. drevesce, toda kdo ti bo povrnil deset let? Potrebno bi bilo, da bi strokovnjaki izračunali, koliko znaša škoda, ki jo ima sadjar od zajca, ter jo primerjali s koristjo, ki jo imajo lovci od zajcev, odnesno občine od najemnine za lovišča. Ni dvoma, da bi pri takšni primerjavi zajčja korist izgubila pravdo. Pri nas lov ni drugo kakor zabava imo-vitejših ljudi. Nismo prav nič proti tej zabavi, toda smo proti zabavi na delni račun sadjarjev Potrebno bi torej bilo, da se najde pravo razmerje med sadjarjem in lovcem. Kdor se hoče pečati z lovsko zabavo, naj zanio več žrtvuje, da ne bo naša važna sadjarska panoga titpela take velike škode, kije ne more sadjarju nihče povrniti. Lovske postave so nujno potrebne izboljšanja v korist sadjarstva. mmmDOMOVINA St. 8 štrigov&ki SukolI zoorovaii biiiguva, februarja V lastnem domu so se te um zbran s trgovski Sokoli, aa poiože obračun oera v pie-leKicm letu in se porazgovore o aeiu v tekočem letu. Veseli zaraui lastne suehe, Ki je v zadnjem času v tonKo riapuije trankov-cem, so se zbran številni ciam in citunce ter opravili letošnji zbor pred orzavno trooojn.-cu, ki je visela oo sliki prvega staresine l\ij. Vel. kralja Petra 11,, kateremu je na poziV starešine v uvoou zaklicalo cransivo krepki »Zdravo«. ž-cior je vodil ustanovitelj društva zaslužni starosta br. Tormsiav Kovač in v svojem poročilu poudarjal vaznosi sokoiske in ,u-gosiovenske misli v ten nezanesljivih čas.n. pozval je Sokole, naj stoje krepko na svojih mestih Vsak Sokol mora na poziv domovine storiti -svojo vzvišeno ooižijusi, nasproti društvu pa mora vsak član izvrševati prevzete dolžnosti. Sokol je piosiuvoijno dru-štvo, toda kdoi se je prostovoljno javil društvu, mora biti Sokoi. aukolstvo pa tei,a delo in spet delo, ker le na ta način bo ,u-gosiovenska misel zasidrana v našem naiouu. Obširno poročilo bi. staroste, ki je o.io prežeto od ljubezni do mile nam Jugus.a-vije, je članstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Sledila so poročila tajnika br uoKikV-.. J,>UilbUU Lv. U..^VV> .. — - . — kih lanujv m oeKiei pridno oeiUjC. priden je dramski odsek. Dne 21. januarja „e odsek uprizoril veseioigro »Zadrega nad zadrego« z najboljšim uspehom. lgraiCi so podali svoje vloge v zadovoljstvo gledalcev. Prišli so gledat naše deio tudi tisti, ki nas sicer zaradi nevednosti nimajo racU, iui_a morali se priznati, da nekaj zmoremo m da ne klonemo v še tako težavnih okolnosu.i. Isto igro ponovi društvo marca v .Pišecan. V neoeljo 25. t. m. bo imelo naše društvo redni občffli zbor. Po občnem zboru bo proslava Matij« Gubca z zgodovinskim govorom, deklamacijami in kmečko himno »Zeleni prapor«. Pridite, da podprete mladi kmečKi rod! GODEŠIC PRI ŠKOF JI LOKI. Gasilska četa bo igrala igro »Dekle z rožmarinom« v nedeljo 25. t. m. ob pol 16. v gasilskem domu Opozarjamo, da bo pričetek točen. Žaro se prosi občinstvo, da točno -zasede svoja mesta. Vse domačine in okoličane ob tej priliki vabimo, naj pridejo gledat to res lepo iz naših krajev vzeto ljudsko igro. — G. Janez Bertoncelj je odložil načeiništvo tukajšn e čete. Bil je v dobro pomoč dramskemu odseku in nam je v vseh težkih časih pomagal z dobrimi nasveti in z delom. G. Bertonclju izrekamo najlepšo zahvalo. PTUJSKA GORA. Tukajšnja protituber-kulozna liga bo .zborovala v nedeljo 25. t. m. ob 15. v gostilni g. Štefancioze. Pod dobrim vodstvom predsednika dr. Pečeta, odbornikov in članstva liga marljivo deluje. Ni to delo samo skrb za j etične bolnike in njih družine, temveč tudi skrb za vse ogrožen^ neimovite ljudi. Želeli bi, da -se tako smotrnemu delu priključi čim več novih članov. Na občnem zboru bo podan pregled dela v preteklem letu in se bo razpravljalo o načrtu dela za bodoče leto. Vsi iskreno vabljeni! Zajci ngonabljajo mlade sadovnjake DOMOVINA št. S m_______■ —.......■ MMHM MHBRH Polifiini Iz Ankare poročajo o izrednih ukrepih v Turčiji. Te dni se je sestal k posvetu vrhovni turški obrambni svet. Posvet bo trajal v celem teden dni in obravnava vprašanja turškega oboroževanja in obrambe. Delno mobilizacijo je Turčija že izvedla in okrepila posadke ob sovjetski meji. V Turčijo so prispeli tudi angleški oficirji, ki sodelujejo pri izpopolnitvi turških obmejnih trdnjav. Po nekih vesteh prispe na Bližnji vzhod tudi češkoslovaška legija, da okrepi zavezniško vojsko Turkov, Angležev in Francozov. V Bolgariji je pretekli teden odstopila vlada dr. Kjoseivanova in je novo bolgarsko vlado sestavil dozdaj-šni prosvetni minister Bogdan Filov. Pravijo, da je prišlo do odstopa stare vlade zaradi nekega spora med predsednikom vlade dr. Kjoseivanovom in kmetijskim ministrom Adrianovom. Po zatrditvah odločujočih politikov bo ostala zunanja politika nove vlade neizpremenjena. Angleški rušilec »Cossack« je pretekli teden ujel nemško tovorno ladjo »Altmark« in osvobodil z nje okrog 200 ujetih angleških mornarjev. Nemški parnik se je hotel ubraniti rušilca, a-se mu ni posrečilo. »Altmark« je bila oborožena s topovi in je služila prej kot spremljevalna in oskrbovalna ladja nemški oklopni-ci »Admiral Graf Spee«, ki se je sama potopila po izgubljeni bitki pri Montevideu. Nemci so ostro protestirali pri norveški vladi, češ da bi Norveška kot nevtralna država morala zaščititi nemški parnik, odnosno ne bi smela dopustiti, da je angleški rušilec vdrl v norveško pristanišče. Na drugi strani pa je protestirala Anglija pri norveški vladi pro- Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli po 5 do 6, poldebeli po 3 75 do 5, plemenski voli po 5 do 6.50, biki za klanje po 3.50 do 4.50, klavne krave debele po 4 do 4.50, plemenske krave po 4 do 5, krave za klobase po 2.25 do 3, molzne krave po 3.50 do 5, breje krave po 3.50 do 4.50, mlada živina po 4 do 5.50, teleta po 3.50 do 5.50 din. Voli so se trgovali za kg žive teže: v Grahovem po 5 do 7.15, v Ljutomeru po 4 do 6, v Litiji po 4 do 6.50, v Krškem po 5 do 6.50, v Kranju po 5 do 6 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljutomeru: špeharji po 7 do 9, pršutarji po 7 do 8, v Litiji: špeharji po 8, pršutarji po 6 do 7, v Mariboru: povprečno po 6.50 do 8 50, v Kranju: špeharji po 9.50 do 10, pršutarji po 8 do 8.50, v Krškem: špeharji do 9, pršutarji po 7 din. V Grahovem so bili prasci, 6 tednov stari, po 150 do 180, v Mariboru pa 3 do 4 mesece stari po 200 do 220 dinarjev. KRMA. V Ljutomeru: lucerna 80, seno 70, 6lama 50, v Litiji: seno 100, slama 50, v Kranju: lucerna in seno 125, slama 75, v Krškem: lucerna 80, seno 75 do 100, slama 25 do 50 din za 100 kg. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: v ljutomerskem okolišu navadno mešano vino po 4 do 6, finejše sortirano vino po 6 do 9, v litijskem okolišu: navadno mešano vino po 4, finejše sortirano po 6, v krškem okolišu: navadno mešano vino po 3.50 do 4.75, finejše sortirano po 5 do 6 din liter. KROMPIR. V Litiji 200, v Ljutomeru 150, V Ljubljani 200, v Krškem 150, v Kranju 150 din za 100 kg. SIROVE KOŽE. V Krškem: goveje 10 do fUi telečje 12 do 15, svinjske 8 dq 10, v Kra- pregled ■■nmnBnaBaiHHBaM I ti temu, da so norveška oblastva dopustila, j da je nemška ladja vozila angleške ujetni-1 ke po norveških vodah. V Rimu pravijo, da sta tako Anglija kakor Nemčija kršili norveško nevtralnost. Domnevajo tudi, da se je to zgodilo nalašč, s čimer naj bi se pritegnila Norveška v vojno z Nemčijo. Poleg Norveške bi bila tako prisiljena stopiti v vojni vrtinec še Švedska. Anglija bi potem preko Norveške in Švedske lahko poslala pomoč Fincem. Iz Osla poročajo, da je finska vojska resno ogrožena. Sovjetski napadi na Fince so čedalje hujši in so zlomili finski odpor v smeri proti Vibor-gu. Na tem odseku sovjeti stalno napredujejo. Severovzhodno od Ladoškega jezera pa je bila te dni po treh tednih hudih bojev čisto uničena 18. sovjetska divizija, a v nevarnosti je tudi 164. sovjetska divizija, ki je napol obkoljena. Ta divizija je razvrščena vzhodno od Kitela. Kljub temu bodo Finci zdaj, ko je v smeri proti Viborgu Mannerheimova črta prebita, težko vzdržali sovjetski naval, če ne dobe pravočasno pomoči. Na zapadnem bojišču so Nemci zadnje dni izvršili nekaj napadov, a so bili po francoskih poročilih vsi napadi odbiti. Zadnje dni so začela živahneje nastopati angleška lovska letala v zaščito angleških trgovskih ladij na Severnem morju. Angleška letala so napadala tudi nemške polagalce min v Severnem morju. V zadnjem tednu je bilo od nemških min in podmornic potopljenih 20 trgovskih ladij. Med njimi je bilo pet angleških, 15 pa nevtralnih. Po angleški vesti- je bilo nretekli teden potoplje-?!b tudi šest nemških podmornic. nju: goveje 14 do 16, telečje 18, svinjske 9 do 12 din. VOLNA. V Kranju: neoprana 26 do 28, oprana 36 do 38, v Krškem: neoprana 16, oprana 20 din za kg. MED. V Kranju 24 do 26, v Krškem 16 do 22 din kg. MOKA. V Kranju: pšenična 375 do 400, turščična 250, ajdova 375 do 600, v Krškem: pšenična 300 do 400, turščična 225 do 250, ajdova 400 do 500, v Litiji: pšenična 400, turščična 250, v Ljutomeru: pšenična 300 do 400, turščična 200 do 275, ajdova 350 din za 100 kg. JAJCA. Po naših krajih se trgujejo 1.25 do 2 din za kos. FIŽOL. V Krškem 400 do 600, v Litiji 700, v Ljutomeru 600, v Kranju 500 do' 700 din za 100 kg. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 20. t. m. v devizah (prve številke pbmenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 174.60 do 177.80 (za 215.68 do 218.88) din; 100 francoskih frankov za 98.75 do 101.05 (za 122.04 do 124.34) din; 1 ameriški dolar za 44.25r do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 holandski goldinar za 23.50 do 23.88 (za 29.02 do 29.40) din; 1 belgijsko belgo za 7.44 do 7.56 (za 9.19 do 9.31) din. Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 428.50 din. Sejm! 25. febr.: Bučka; 26. febr.: Blanca, Rajhenburg (za živino), Beltinci, Cerknica pri Logatcu; 27. febr.: Metlika, Studenec—Ig; 29. febr.: Dolenjske Toplice; L marca: Smuka, Konjice (samo «a živino), Nova .vas (Bloke), Planina pri Sevnici, Drobne vesti * Ljubljanski pomladni veleseiem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. bo letos od 1. do 10. junija. ~ Visoke cene jedilnega olja. Od septembra do decembra so tvornice jedilnih olj z& več kakor tretjino povišale cene jedilnega olja, ki ga prodajajo zdaj po 12.50 din za kg. Seme solnčni« lanskega pridelka so naš« tvornice plačale po 170 do 220 din za 100 kg. Kmetijska zbornica dunavske banovine pravi v svojem glasilu, da tvornice ne bi bile smele zvišati cene za toliko, četudi bi seme plačevale po 220 din za 100 kg. Zaradi tega je zbornica poslala odboru za pobijanje draginje spomenico, v kateri zahteva, da ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje prepreči to navijanje cen, zaradi katerega dosegajo tvornice olja velikanske dobičke na račun pridelovalcev oljnatih rastlin in rabnikov olja. = Veliko zanimanje za velesejme. V na-fcih gospodarskih vrstah -'"da veliko zanimanje za pobudo Nen- da organizira tesnejše sodelovanje ne.- \ velesejmov s podonavskimi in balkanskimi velesejmi. Znano je, da je pred kratkim prišlo do bližnjega sodelovanja jugoslovenskih in nemških vele-sejmov. V zadnjem času so se vodili tudi uspeh obeta joči razgovori o tem, da se poenostavi izdaja vizumov Jugoslovenom, ki bi taradi obiska nemških velesejmov potovali iz Jugoslavije. Kar se posebno tiče Dunajskega velesejma, vlada zanj že zaradi zemljepisne lege večje zanimanje, pri čemer je treba pripomniti, da je to zanimanje morda ie večje v severnem delu države, torej v Sloveniji in Hrvatski, kakor pa v Beogradu. Industrija naše zemlje je v zelo veliki meri, kar se tiče nabavk novih strojev in instalacij, odvisna od tujine, pod katero je v največ primerih razumeti Nemčijo in Ostmarko. Dunajski velesejem je v takih primerih naraven in poklican posredovalec, prav tako kakor za nemške razstavljalce beograjski, zagrebški in ljubljanski velesejem nudijo najboljšo priložnost za pridobitev novih odjemalcev v Jugoslaviji. Ker ima vsak velesejem tako v Nemčiji kakor v Jugoslaviji svoj poseben značaj in svoje zveste vrste odjemalcev, bi bilo želeti, da bi prireditve teh velesejmov po možnosti ne bile v istem času in da bi se Velesejmi dopolnjevali, ne da bi bili drug drugemu v napotje. Takih primerov je bilo v preteklosti več ter so tvrdkam, ki so bile istočasno razstavljala v državi in odjemalci V tujini, onemogočali, da bi izkoristile vse možnosti. Sliši se, da se pripravlja v tem ozi-ru posvet v Budimpešti, in Je upati, da se bo to vprašanje rešilo ugodno in brez težav. Cim večji uspeh velesejmske delovnosti je Želeti posebno letos, ko vojne razmere še bolj kakor kdaj prej silijo narode jugovzhod- Faul Keller DOM x*gora Poslovenil B. R ' Matija Bernik je vedel, da imajo Se zdaj V mnogih hišah stare časnike, kjer je bil Opis razprave radi požiga in kjer je tudi pisalo, kako je moral Berceta prositi odpuščanja. Naposled je tudi izvedel, da so ga dol žili zaradi njegovega denarja. Tedaj se ni mogel premagati in je Bercetu pisal pismo, kjer se mu je »zelo pozno, pa vendar« zahvalil, da mu je pri igri dal zaslužiti tiste krone, ki si je z njimi kupil srečko. Denarja, ki ga je dobil v loteriji, je bilo prav toliko, da je lahko z njim rešil Bukovnikov dom, ki bi bil drugače padel Bercetu v roke, Toliko, da zaradi tega pisma niso nastale nove tožbe. Berce je klel in razgrajal, va-ščani pa niso verjeli z zgodbo o loteriji, ampak so še bolj vneto začeli premišljati, kako Je mogel Bernik kar naenkrat zbrati toliko denarja. Henrik si je zmerom želel, da bi našel pot src svojih sovaščanov, pa je ni mogel- Po- I osto je v obupu samega sebe prepričeval, a njihove družbe ne potrebuje, saj ima dovolj prijateljev doma in so mu ti prijatelji Vsaj zvesti. Toda moral je na sebi izkusiti stari rek, da človek ne more zmerom ostati Samo v družbi istih ljudi. Mornarji, ki prelive cele mesece na ladji, se razgube, ko pridejo na kopno. Iznenada začutijo nekako od- I frratnost do svojih tovarišev, do obrazov, ki ne Evrope, da izmenjavo blaga okrepijo po možnosti ne preko morja, temveč s svojimi sosedi. = Pridelek bombaža v naši državi narašča. Predlanskim je bilo z bombažem posejano 1800 hektarjev, lani pa že 5500 hektar- Novice ♦ Sreska skupščina Jugoslovenske nacionalne stranke v Ptuju je bila v nedeljo. Vodil Jo je predsednik g. Lovro Petovar. Po odobrenih poročilih odbora je bil z malenkostnimi spremembami ponovno izvoljen do-zdajšni sreski odbor s predsednikom g. Pe-tovazjem na čelu. Obširni poročili o političnem položaju sta podala bivši narodni poslanec g. Milan Mravlje in banovinski tajnik nacionalne mladine g. Andrej Uršič. Dotaknila sta se vseh perečih notranjepolitičnih vpraftanj in obrazložila pomen zadnjih sklepov vodstva Jugoslovenske nacionalne stranke, ki gredo za tem, da pospešijo zadovoljivo rešitev vseh velikih političnih vprašanj. Zborovale! so naglašali odločno voljo za enotnost nacionalnega in naprednega življa, v čemer je edino jamstvo, da bodo nacionalne in napredne koristi očuvane pri urejevanju odnosov naše banovine do ostalih bano- so jih morali tako dolgo gledati dan za dnem. In dosti je ljudi, ki delajo skupaj v pisarnah, trgovinah, šolah, prijateljsko in prijazno, pa se ob prostih urah niti videti ne morejo, se ob prostih urah niti vedeti ne marajo, ampak si rajši poiščejo tuje ljudi ali pa ostanejo sami. Bnfrovnikovi so živeli skupaj kakor na veliki, samotni ladji. Pozimi so Časih minevali tedni, ko nihče ni izpregovoril besede z nikomer z vasi. In tako se je zgodilo, da so vsakega obiskovalca sprejeli, kakor bi bili sprejeli najdražjega gosta in ga povpraševali po vsem mogočem Najhuje je trpel v teh mračnih zimskih dneh Janez. Zgodilo se je časih, da je legel na klop pri peči in od same osamelosti na glas tulil. Potem je začel sveto prisegati, da pojde v tujino, takoj pomladi. Če ga je Lenka slišala, mu je ujedJ.jivo svetovala, naj čim prej izgine;17n to ji je seveda vselej hudo zameril. Tudi Matija je trpel zaradi te osamelosti. Časih, kadar je božal starega Plutona, ki je bil še zmerom pri hiši, je premišljal, kako je bilo lepo takrat, ko je bil še cunjar, kako je bil takrat srečen, prost, kako se je vozil po cestah, danes tu, jutri tam, zmerom pri drugih ljudeh, zmerom vesel in povsod dobrodošel. Henrik pa je tiste čase zmerom sedel pri svojih knjigah in se učil- Le en sam človek je bil v hiši srečen in čisto zadovoljen: Lizika. Te samotne ure so bile njen najsrečnejši čas. S svojim šivanjem je s&dela kje v kotu in le časih dvignila pogled, da je pogledal, kje je HenriK. jev. Ker so domače potrebe čedalje večje, so odkupne cene za bombaž tudi višje. Posebno v Povarditrja so ugodna tla za to rastlino. Letos cašunajo, da se bo z bombažem posajena površina povečala najmanj na 10 tisoč, če ne celo na 20 tisoč hektarjev. vin in pri urejevanju njenega lastnega notranjega življenja. Vsestransko dobro uspelo skupščino je zaključil predsednik s pozivom, naj se vsi navzočni odposlanci še z večjo vnemo lotijo utrjevanja naprednih in nacionalnih postojank v s rezu z načrtnim in vztrajnim delom. • Emiliian Lilek, V Celju je za vedno za-tisnil oči v visoki starosti 88 let ugledni zgodovinar. šolnik in znanstvenik vladni svetnik g. Emilijan Lilek. Pokojnik se je rodil !. 1851. v Gornji Voličini pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Gimnazijo Je končal v Mariboru, nato pa " Je študiral modroslovje v Gradcu. Naj0ref Je sfttžbovaf na učiteljišču in višji realki v Dunajskem Novem mestu, nato sc Je spet vpisal na graško vseučilišče, kjer je še napravil izpit za francoščino in nemščino. Leta 1882. je poučeval na Mahrovi šoli v Ljubljani, nato pa je bil profesor v Sarajevu, Dolnji Tuzli, Zadru in v Celju. Novembra leta 1918. mu je narodna vlada v Ljubljani poverila začasno vodstvo celjske državne gimnazije. Ko je bil pozneje imenovan za direktorja je ostal Lilek do svoje Tam na oni strani ceste pa je živelo še eno osamelo bitje, otrok, ki ni imel doma; Bercetova Lota. Nikogar ni imela. Njen oče je hil skoraj vsak dan pijsp, brat bebec. In njena razmerno velika izobrazba je še povečala njeno nesrečo. povečala grozo, ki. Ji jo je zbujal njen dom. Malokdaj je videla koga izmed Bakovnl-kovih. In če je koga srečala, so jo oni kar prezrli. Ponosna Bukovnikova Lenka Ji dvakrat niti odzdravila ni. Večkrat pa je obstala ln jo izzivalno gledala s svojimi črnimi očmi. Bila je kakor njen oče, stari Bukovnik, ki se ga je Lota zmerom nekoliko bala. Bukovnikavega Henrika je Lota le malokdaj videla Govorila z njim nI več od tistega dne, ko mu je podarila šopek in mu pomagala nestl kovčeg. Takrat je bila neumen otrok, toda še zdaj je zardela, če se je spomnila nekdanjih, dni. Da jo je poljubil, da mu Je prigovarjata, naj se vzameta, da je potem vrgel njen šopek na cesto — na to je pogosto mislila. Kadar jo je zdaj srečal, Jo je vljudno pozdravil, ln ona mu je prav tako vljudno odzdravila- Saj Je komaj vedela, kakšen Je na zunaj. Le nekoč je opazila, da ima brke, ¥ Tako je spet prišla pomlad. Zunaj je bil čudovit, mehek večer, pri Be» cetovih pa polno ljudi. Sedeli so v dimu in niso prav nič hrepeneli po prelepem večeru, po slavcih,' ki so peli tam zunaj, po španskem bezgu, ki je cvetel na vrtu, po zvezdah, ki so mežikale s neba. Po sibirskem mrazu se obeta toplejše vreme Po južnem vremenu se je pred dnevi spet vrnila huda zima. Izreden mraz je nastal po vsej Evropi. V Sloveniji je v več krajih toplomer sredi preteklega tedna kazal do 28 .stopinj Celzija pod ničlo. V Zasavju so ponekod zaznamovali celo 30 stopinj. Skoro vse reke in vsi potoki v Sloveniji so zamrzli. Isto velja za druge pokrajine v državi. Večji mraz kakor sicer je tudi v južni Dalmaciji, kjer imajo redkokdaj hudo zimo. Zaradi visokega snega in mrazu zelo trpi divjad- Ker je sneg zmrzel, ne more divjad do ferane, zaradi česar je poginilo že mnogo srn. Po hribih, kjer imajo slabe hleve, zrnr-zuje domača živina. Tako so v nekaterih zasavskih hribovskih naseljih zmrznile ovce. Na jugu države ogražajo živino in ljudi krdela sestradanih volkov. Tudi iz Madžarske in Rumunije poročajo o nevarnih volč- jih krdelih, ki so podavila po hlevih mnogo živine. Se mnogo ostrejši mraz kakor pri nas, jo bil v državah severne Evrope. Tako so v začetku minilega tedna zabeležili v Eldi na Danskem 36 stopinj pod ničlo. Na skrajnem severu je mraz še hujši. Po več državah so pretekli teden divjali silni snežni viharji, ki so terjali tudi mnogo smrtnih žrtev med ljudmi in živalmi. Kakor kažejo zadnji dnevi, se bo zima začela kmalu poslavljati od nas. Najbrž pa niti ne bo dobro. ,če se bo hotela hitro posloviti, ker leži mnogo snega, ki bo dal pri naglem tajanju preveč moče, kar bi imelo za posledico hude povodnji. Nevarne lahko postanejo na rekah tudi ledene plošče, ki bodo v iužnem vremenu odražale slabe mostove. DOMOVINA St. 8 — I lin I ........ upokojitve 1. 1924. na zavodu kot profesor. Pokojnik je bil eden naših najodličnejših šolnikov, ki je napisal več učnih knjig za srednje šole in mnogo znanstvenih razprav v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Pridobil si je tudi mnogo zaslug v borbi za naše pravice na Koroškem in je bil v priznanje za to imenovan za častnega člana Kluba koroških Slovencev. Bodi mu časten spomini * Anton Korošec t. V. Mariboru, je preminil v starosti 74 let' upokojeni načelnik v ministrstvu za kmetijstvo g. Anton Korošec. Pokojnik se je rodil teta 1875. v Slatini Radencih. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, pozneje pa je študiral v Gradcu. Njegova živi-nozdravniška službena pot ga je vodila iz Gradca v Maribor, Slovenj Gradec, "Ljubljano. Zagreb in Beograd, odkoder se je po upokojitvi vrnil v Maribor. Bil .je .v svojem nastopu ljubezniv in prijazen. Bil je zaveden Slovan. Povsod, kjer je slufboval. se je nesebično u dejstvo val v naprednih slovenskih društvih. Njegovo dobro srce pa ni mislilo le na ljudi, ampak tudi na »živali, zlasti na uboge ptice Vsi, ki so pokojnika poznali, ga bodo obranili v lepem spominu! * Stari petdesetaki niso več zakonito plačilno swdstws. Po 16. febr. so prenehali biti .stari srebrni kovanci bo 50 din zakonito plačilno sredstvo in iih bo mogočo v nada'wh šestih mescih to ie do Uo a v f usta zamenjati b-oz vsakega odbitka samo še nri blagajnah Narodne banke in pri državnih finančnih usfanovah * Pri finančni direkciii v Ljubljani ni prostih službenih mest. Dravska finančna direkcija v Ljubi i an t -uradno razglaša da ta čas ni ne pri direkciji ne pri podreienih davčnih ir, katastrskih upravah nobeno mesti v službo zaenkrat ne vlageio. Isto velja za finančno pisarniško in drugo pomožno službo. * Rok za snrejem mladenifev v ?rakoolov-no podčastniško šolo v Novem Sadu, starost od 17. do 21 let ie do 15. marca t L Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Konceskinirana pisarna Per Franjo, krvpetan v p. Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor nrilo^ite kolek za 6 din. * Dunajski nomladsnski *«Vsei*m se vrši od 10 do 16 fTehn:čni v^eseiem do 17.) marca 1940 Po uspehu letošniega Dunajskega mednarodnega jesenskega velesejma — kot prvega vojnega veleseima velikonem- '•'•notje imajo radi* gostilniški voni. dosti r?'ši kakor meščani To je kar čudno saj bi moral? biti razvajeni od svežega zraka, ki 9?o, najbolj pa junakovemu očetu. Oskrbnik je' menil da bi bilo najbolie. če bi si pripravil pošten kol in se postavil za vežna vrata, "da bi lahko takoj planil čez cesto, če bi začel Janez klicati na pomoč Toda Janez ni kričal. Odprl je vrata v^o-stilno in ponosno stopil v izbo. Niegov nenadni prihod ie res dosegel zaželieni učinek. Kmetie so debelo pogledali in tišina je zavladala- > „ Ta učinek je hotel Janez še povečati. Napravil je obraz, ki bi moral biti dostojanstven, v resnici pa je -bil zelo ponesrečen, stopil ie k davkarjevi mizi in malomarno pozdravil: »Klanjam se!« Janez ie namreč mislil, da je v meščanskem »klanjam se« vsa visokost in imepit-nost. ki jo more človek imeti. »Klanjam se!« je ponovil, ker mu nihče ni odgovoril »Kar sem sem prinesel plačat davke Bukovnikove hiše. Saj imam pravico?« domačo hišo pa je nesrečnež padel in ni imel toliko moči, da bi se dvignil ali dal znake za pomoč. Morda si je hotel tudi malo oddahniti, ker je bil precej vinjen, zatem pa prenočiti pri očetu. Toda Kmetec je zaspal in ko ga je drugo jutro oče našel ležečega v snegu, ga ni mogel več prebuditi. Žrtev zime in alkohola objokuje žena s šestimi nepreskrbljenimi otroki. * Smrtna nesreča pri Kringi. Pred nekaj dnevi so našli na cesti, ki drži iz Kringe v Zminj, nezavestnega 501etnega kmeta Andreja Križanca iz Križancev. Podrl ga je bil neznan avtomobil. Po tem dogodku je prišel šofer Ivan Kochmann, ki vozi tovorni avtomobil Italijanske premogovne družbe, ter pobral ponesrečenca, da ga odpelje v bolnišnico v Pulju, vendar pa mu je nesrečni Križanec že med potjo izdihnil. Zminjski kara-binierji so uvedli preiskavo, da bi našli krivca za to smrtno nesrečo, pa ga nikakor niso mogli najti. Na koncu so trdo prijeli Koch-manna samega, ki je pod težo dokazov priznal, da je povoz'l Križanca sam s svojim tovornim avtomobilom. Kochmanna so zaprli. * Huda nesreča v Celju. Na dvorišču palače Mestne hranilnice v Celju se je pripetila huda nesreča. Mestna hranilnica je naročila odtalitev zamrzle cevi na dvorišču. To delo sta. onravliala s talilnim aparatom 35 letni kleparski pomočnik Ivan Jevšenak iz Celja in 17-letni pomožni delavec Viljem Vrus. V talilnem aparatu je montiran parni kotel s pritiskom do šest atmosfer in z varnostnim ventilom za štiri atmosfere. Ko sta končala delo nri odtočni cevi nri srednrh dvori^Tvh vratih sta prenesla aparat k sosedni odtočni cevi. Vse kaže. da se je med tem ventil zamašil in nenadno se ie nami kotel s strahovitim pokom razoočil. Eksplozija ie aparat čisto raznesla. Kos pločevine je priletel s tako silo v Jevšenaka, da mu ie razmesaril in zlomil demo nogo v stegnu. Vrus pa je dobil od pare hude OPeVbne po obrazu in prsih. Zaradi silnega zračnega pritiska je na dvoriščni strani poslopja popokalo okoli 50 šip. Oba ranienca so reševalci preneliali v bolnišnico. kier se zdravniki trudijo, da bi Jev-šenaku reš;li razmesarjeno nogo. Opekline, ki jih je dobil Vrus. so sicer hude. vendar niso smrtno nevarne. * Velik požar sredi Maribora. Nedavno zjutraj ie nastal požar v hiši na Koroški cesti, kjer sta mizarska delavnica in sklad;šee mizarskega moistra Prvina Ogeni se ie tako Nihče mu ni ugovarjal. Sploh mu nihče ni odgovoril. »Koliko pa ie?« je vprašal Janez in počasi izvlekel nrazn;*no denarnico starega Bukov-nika iz žena. Sicer ie vsoto natanko poznal, toda zaradi svoiega vprašmia je imel dovolj časa. da je lahko izzivalno držal denarnico v rokah, ko je davkar preračunaval znesek. »Tako?« ie vprašal, ko je zvedel vsoto in začel počasi naštevati denar, pri tem pa je iz denarnice jemal vsak bankovec zase. Nazadnje pa ie postal iznenada nem;ron, ore^tel ie z očmi naštete bankovce, v zadregi pogledal v denarnico, še enkrat prehitel, obraz mu je zardol in v zadregi je vprašal: »KoVko je?« Davkar ie ponovil. O, vsi svetniki! Janez je imel krono premalo. ne pa preveč Iznenada ga ie obšlo s*->o-znanie, da mu ie Lenka dala tolar namestu nova za pet kron. »No dovoli « je šepnil nekdo med prislu-škuiočimi kmeti in v ozadiu se je nekdo za-hehetal. Janez je jezen dvignil glavo. »Kaj? Ni dovolj? Pri kom ni dovolj?« In obrnil se ie k davkarju. Drobiža res ni dovolj,« je dejal potem in spet spravil našteti znesek. »Ali lahko menjate stotak?« »O. da,« je dejal župan. »To že- Kje ga pa imate?« Tega pa Janez ni pričakoval. V strašno zadrego je prišel.. Ko pa so se začeli zdaj vsi smejati, se je stresel in zakričal: »Stotak? Pri nas jih imamo dovolj! Jaz sem med potjo enega izgubil. Kdor ga najde. naj ga kar obdrži. Ali razumete? Kaf hitro širil, da je obstajala nevarnost za vso hišo, ki je že precej stara. K sreči pa so mariborski gasilci v neposredni bližini; zato so lahko hitro nastopili ter požar omejili. * Smrt neznanega berača. Nedavno je prišel v Delce v gornjegrajskem okraju okrog 65-letni berač majhne postave. Berač, ki je bil videti precej bolan, se je zavlekel v list-njak posestnika Bastla, kjer pa je ponoči umrl. Pri njem so našli samo nekaj drobiža, listin pa nobenih. Ljudje v okolici so pripovedovali, da je berač večkrat pravil, da je doma z Brezij na Gorenjskem. * Smrtna nesreča rudarja. Rudar Zaleznik Alojz iz Podkraja je te dni kakor navadno delal v velenjskem premogovniku. Nedavno pa se je utrgal s stropa težak kos premoga in ga pokopal pod seboj. Najbližji sodelavci so mu priskočili na pomoč. Toda kos premoga, ki je Zaleznika podsul, je bil tako velik, da ga je osem delavcev privzdignilo komaj toliko, da so ponesrečenca potegnili izpod njega. Ponesrečenca so prepeljali v rudniško bolnišnico, kjer je izdihnil. * V duševni razrvanosti je šel v vodo. V bližini Kresnic je našel posestnik Franc Godec truplo neznanca. Godec je javil najdbo orožnikom. Orožniška patrulja je preiskala pokojnika in našla v denarnici rajnkega več pisem z naslovi: »Ribič Ivan, Grače pri Moravčah«. Patrulja je šla v Moravče, kjer so povedali, da pogrešajo Ivana Ribiča že od 16. ianuaria. Ribič se je obnašal zadnje čase precej čudno. S svojim govorjenjem je kazal Ribič znake, da njegovo duševno stanje ni več v starem redu. Vse kaže, da je Ribič izvršil samomor. Ribič je bil znan kot spreten tesar. * Zmrzlega so našli 51-letnega Potrebu-ježa Karla, po domače Nagličevega očeta z Lesnega brda. Prejšni večer je bil malo dobre volje, ko se je vračal s kupčijskih poslov domov Pod klancem na potu na Lesno brdo ga je najbrž dohitela slabost in je mislil počivati, a je zaspal večno spanje. * Skozi okno je ustrelil trgovca. Nedavno zvečer se ie znani trgovec v Stahovici pri Kamniku Prodnik Franc po končanem delu vsedel v svoji sobi k pisalni mizi, da bi uredil svoje račune in napisal nekaj nisem Nenadno pa ie počil skozi okno strel in Prodnik se je brez besede zgrudil mrtev na tla. Strel ga je zadel v prsa. Po mneniu domačinov ie treba zločinca iskati v bližini. * Resnica o Ivanu Poderžaju. Ameriški in francoski listi so zadnje dni obširno pisali o našem rojaku Ivanu Poderžaju, ki naj bi bil pred petimi leti v Ameriki obsojen na dosmrtno ječo, ker je ameriško sodišče domnevalo, da je umoril svojo ženo. Te vesti so močno pretirane. V Ljubljani živi Poderža-jev oče, ki je natančno obveščen o usodi svojega sina. Ivan Poderžaj ni bil leta 1935 obsojen v Ameriki na dosmrtno ječo, pač pa samo radi dvoženstva na pet let. Letos 1. februarja je kazen prestal in je bil izpuščen samo na nekakšen dopust iz kaznilnice. Ni torej resnična vest, da je bil izpuščen. * Odkrita kovačnica za ponarejanje denarja. Pragerski orožniki so nedavno odkrili moderno opremljeno kovačnico za ponarejanje desetdinarskih novcev. Na sled ponare-jalcem so prišli na ta način, da so dobili obvestilo od mariborske policije, da so v Mariboru prijeli nekega razpečevalca ponarejenih desetakov, ki je priznal, da je dobival ponarejen denar s Pragerskega. Na podlagi tega obvestila so orožniki šli na preiskavo, na podlagi katere so aretirali kovača Maksa Dro, ki je bil že zaprt zaradi ponarejanja, njegovega brata ključavničarja Otona Dro, posestnika Ježiča iz Poljčan in nekega Šušniloviča iz Studencev pri Mari- | boru. * Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjašfco izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera 'Ljubljana, Maistrova ulica št. 14), ki vam "ove ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo..Ne zamujaite časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev! * Iz maščevanja je zažgal gospodarsko poslopje. V Kosazah pri Petrovčah je nedavno ponoči zgorelo gospodarsko poslopje celjskega trgovca in gostilničaria Josina Plavca. Orožniki so aretirali 60-letnega Plavčpv^ga hlapca Ledra Roka, ki je zažgal iz maščevanja, ker mu je bila odpovedana služba. D°la pa se neumnega, ker misli, da.mu bo to koristilo. * Ponarejeni kovanci in bankovci. Podjetjem, denarnim zavodom in bankam so oblastva z okrožnico sporočila, da so bile v tuiini ponarejene velike količine jugosTovenskpga denarja, in sicer kovanci po 50 din in bankovci po 100 in 500 din. Ponarejeni denar nrinaSaio v Jugoslaviio Stpviirii notn'ki tpr ga skušajo spraviti v promet s pomočjo tujih bank v Jugoslaviji. Računa se, da je bilo doslej v Jugoslavijo prineseno za okoli 20,000.000 din ponarejenega denarja. Oblastva prosijo vse, naj prijavijo razpečevalce ponarejenega denarja. * Iz zasede ustreljen. 301etni Alojz Zorič iz Ivanaola pri Leskovcu se je ponoči vračal po banovinski cesti iz Ordrega proti domu. Pri gostilni Alojza Gorenca v Ordrem je naenkrat nekdo ustrelil Krogla je zadela Zo-riča v čelo, da je na mestu izdihnil. Umor je bil prijavljen orožnikom in je bila uvedena stroga preiskava Ljudje sumijo, da je Alojzij Zorič padel kot žrtev maščevanja Čez dan je bil v fantovski družbi, pa je morda Koga v pijanosti razžalil in že je sledilo maščevanje Ženski vesfsiite Kako se znebiš ozeblin« Ozebline zdravimo na različne načine <1 so pač bolj ali manj uspešni. Zato je pač na -bolje, če se zavarujemo že v naprej proti nastanku te neprijetnosti To pa dosežemo samo tako. če se pobrigamo za zadostno telesno toploto in zadosten dotok krvi v ude, k; jih ozebline posebno rade napadaio Zlasti če imamo občutljivo kožo, je dobro oa si pred odhodom na prosto natremo obraz, ušesa, nos in roke s slano vodo Kožo ie treba potem, preden odidemo, seveda dobro osušiti Če pa že imaš ozeblino, ti pomorejo naslednje kopeli: V poldrugem litru vode kuhaš 40 gramov hrastove skorje tako dolgo, da tretjina vode izpuhti Nato dodaš pet dekagrarpov galuna. Ta zavretek dodajamo mlačnim kopelim. ki si v niih ozeble ude okopliemo dvakrat na dan Ze tretji dan bomo občutili znatno iz-bolišanje. Dobra je tudi kopel, ki si jo pripravimo iz same hrastove skorje 100 do 200 gramov skorie stresemo v liter hladne vode in io pustimo vreti kakšnih 20 minut Nato doliipmo še dva litra tople vode in v tei kopeli oko-pavamo ozeble dele kakšne četrt ure. Konel mora imeti toplino 45 do 50 stopini Celz^a. Po kopeli si natremo ozeoline z limonovim sokom Lahko si pripravimo tudi primerno mazilo docf rrlif* Vaf»*nvpaa po1 — obdrži nai ga! Jaz grem pa no novega!« Potrudil se je. da je kolikor mogoče do-stoianstveno smet odšel, toda vzlic temu so se kmetie za njim režali. Ves besen je stopal Janez čez cesto, in se ori tem n^VniV^t ozrl kakor bi bil kaj iskal. Za vrati je naletel na svojega očeta, ki je res držal v roki debel kol. »Ali so ti kaj storili?« je šepnil oskrbnik. »Pusti me.« je zarenčal Janez in odcoklial V izbo Tam so ga srvreieli pričakuioči obrazi. »Lepo smo se osmešili!« je vzkliknil joči se poslanec in omahnil na stol. >,Do kosti simo se osmešili Krono premalo sem imel. Lenka mi ie dala tolar namestu petih kron « Oskrbnik ie s kolom udaril po mizi, da je zabobnelo Henrik je nekaj zagodel o neumnosti. Lenka pa se ie smejala. Tedai je Janez planil kvišku- »Lenka « je zasopel. »Ali si mi nalašč naredi?« Dekle ga je hudobno pogledalo. »Ali morda misliš, da ne znam šteti? Ali misliš, da ne poznam denarja?« »Lenka, to je nesramno! To je — to je — grdo — Ne tega oa ne pustim. Stran pojdem' Boste že videli!« »Boste že videli « je pomagal oče in od-dirial za sinom iz izbe Na tleh je ležala praznična denarnica starega Bukovnika. Brat in sestra sta ostala sama. Tudi Henrik je bil jezen. »Zakaj si to storila, Lenka? Zakaj si osme-žila niega in nas?« Dekle ga je jezno pogledalo. ■ »Nihče od naših ljudi ne sme hoditi tia. Če nihče ne razume tega. razumem jaz. Takšen osel! Prav se mu je zgodilo!« Z nogo ie odrinila denarnico in šla iz izbe Mladi Bukovnik je gledal za njo. Prv*č se je zdaj zavedel, kako malo ima prav za prav na domu besede Sai ni on gospodar Nhče se ne briga za niegovo mnenje, kvečjemu Matija. Vsi so gospodje in gospod a rii: Janez, oskrbnik, naiboli pa Lenka. On je zmerom molčal, ker je mislil, da se drugi na gospodarstvo bolje razumejo in da jim mora biti hvaležen. Zdai pa se je v njegovi mehki duši zbud5! odoor. Pobral je denarnico svojega očeta in spravil denar v svojo mošnjo Zdai nojde sam plačat davke! Da! B°rnikova Lizika je stopila v izbo. »Henrik, nekdo mora iti plačat davke. Čas je. ker bodo kmalu končali. Jaz pojdem. Mene bodo pustili v miru.« »Ne, Lizika, ti ne pojdeš. Ti najmanj! Toda pametno dekle si!« Dal ji je roko. Lizika je zardela, kajti Henrik je le redkokdaj govoril z njo. »Kdo pa naj gre? Janez ne mara. Prigovarjala sem mu že. pa noče. in tudi oskrbnik je strašno jezen.« »Sam pojdem!« V trenutku se je Lenka vrnila v sobo. »Jaz sam pojdem plačat davke,« je ponovil Henrik. Tedaj je dekle pobledelo. »Ti ne pojdeš!« je rekla odločno in jezno. »Da jaz pojdem! Jaz pojdem, takoj!« »Ne pojdeš, pravim!« Pog'edal io ie »Lenka, gospodar sem jaz, zapomni si to!« Stnnila je k niemu in mu pogledala v oči. »HpnHk če poideš ti plačat davke, poidem jaz z doma!« »Pa ooidi!« je mirno odvrnil In S«' ie iz sobe. trdnih korakov. Vondar na mu ie zadrh+ela roka. ko jo ie položil na kHuko Bprcetove hiše Že od svojih otrošk;h let ni bil tu, čeprav sta bili hiši kom a i Petdeset Vnrakov vsaksebi. Vrata so se odorla. Nekai trenutkov Henrik ni videl ničesar drr«°ga kakor dim. »Dober večer!« N hče ni odgovoril. Vsi so presenečeno pogledali mladega Bukovnika, in Berce, ki ^e bil že spet p;ian. se je oootekel proti okrasku točHne m'ze in se zastrmel v došleca, ki je obstal pri vratih Tedaj ie nekdo rekel: »Stotak prihaja!« Padar je bil Toda smejal se je samo mladi Hra^tar Vsi drugi so molčali. Henrik je šel skozi izbo k davkarjevi mizi. »Davek sem prinesel,« je tiho rekel in naštel znesek na mizo. Pisar mu je dal potrdilo. »Šest grošev in psa!« je zapel v kotu bebec. Spet sta se dva zasmejala. Toda Henrik se za to ni zmenil. »Zbogom!« je rekel, vzel knjižico in se obrnil k izhodu. Tedaj mu je stopil nekdo nasproti. Bil je -°tari, sivolasi Koritnik. Pomolil mu je roko: | (DALJE* , drugo žlico salmijaka, eno žlico materne dušice (timijana) in eno žlico rožmarinovega olja. Dobro zmešajmo in namažimo ozebline. Odlična mazila zoper ozebline so tudi bri-novo olje, terpentinovo olje s smrekovo smolo, tekoči sok divjega kostanja, ki ga dobi-mc- v lekarni in ki ga uporabljamo petod-stotno kot raztopino. Nadalje lahko dajemo na ozebline škrobo-V"1 lepilo, ki si ga pripravimo takole: v čaši hladne vode raztopimo pet dekagramov škroba. V drugi posodi zavremo ištotoliko vode in ji počasi primešamo raztopljeni škrob Lepilo, ki nastane na ta način, na-mažemo na krpico in to položimo na ozeblino Med dobra ljudska zdravila zoper ozebline spovej ji, kako je z menoj. Ali čuješ, Walter? To je moja največja prošnja.« Moravec je vstal. »Moje prve načrte poznaš,« je nadaljeval. »Poskrbel bom, da bo Wallker dobil tovor z ladje, o kateri ne ve, kje je. Za uslugo pa me bo morala njegova družba spraviti v tujino. On in njegovi ljudje so mogočni in bodo lahko to storili. Tudi radi bodo to storili za tovor, ki je vreden celo premoženje.« »Toda kako boš dobil zvezo z Walkerjem?« »Na stari način. Mislim, da je ta način še v veljavi, kakor je bil prejšne čase.« »Ali ne misliš, da se te Walker boji in da zaradi tega ne bo sprejel tvojega predloga?« I »On se morda boji, toda njegovi pajdaši Iz Prekmurja Na poti proti domu je zmrznil Cankova, februarja Nedavno zjutraj so našli na banovinski cesti pred vasjo Skakovci zmrzlega človeka. Poklicali so iz Cankove orožniškega komandirja g. Ivana Kolariča, ki je ugotovil, da na mrtvecu ni bilo nobenih znakov nasilja in da je nesrečnež zaradi silnega mrazu ponoči zmrznil, čeprav je bil dobro oblečen. Mraz je namreč tisto noč dosegel 26 stopinj Celzija. Pri mrtvecu so našli listine, iz katerih je razvidno, da je nesrečnež 36-letni Anton Bokan, edini sin posestnika iz Ska-kovcev. Anton je že od leta 1937 bival s svoio ženo v Franciji in se je usodno noč vračal iz tujine domov. Ugotovljeno ie bila, da je pokojni Bokan v Murski Soboti oddal na postaji v shrambo dva kovčega in se peš napotil proti domu. ker avtobus zaradi prehudega mraza ni vozil. Ob hudem mrazu je nočni popotnik oč'tno omagal, sai ie bil že štiri dni na poti iz Franciie in ie gotovo po dolgi vožnji in ob pomanikliivi hrani izčrpan, Na snegu se je razločno poznalo, da je hodil sem in tia po cesti in padal od utru-jerost\ Na koncu so se poznali sledovi, da ie nekaj metrov celo drsal po kolenih, do-kier se menda ni onezavestil, kar je postalo usodno zanj. Pokoini Anton Bokan je bil edini sin, pa se z očetom ni razumel. Zakai ie zdaj prišel domov, ie še nepoiasnieno. ker o svoiem prihodu ni r>;komur pisal. Denarja je imel s seboj le 22 din. Nesrečna igra s smodnikom. Otroci na deželi se kai radi igraio s smodnikom Tudi 16-letni oosestn;kov sin Ludvik Lanjšček v Berkovc;h v Prekmurju je iztakn5! nekie malo količino smodn;ka. Hotel je preizkusiti niegovo moč in slišati pok, pa ga je natresel v kliučevo luknio, ki jo je potem zamašil s or;mern:m žebliem. Ko ie močno udaril no žebliu. se ie kliue razletel. Nerodni strelec je slišal pek, začutil pa je tudi bolečino na levi r^ki Fo ie roko natančneie pogledal, ie . —.i j— -»J imiM:ml»Hlia«lllBB— — ga bodo k temu prisilili. Za tovor velike vrednosti gre.« Stone ie zamišiieno prikimal. »Če bi le bil zdai za enkrat na varnem. Morda kdaj jx>-fneie pr;-i° na d/Ti Zmerom mo- raš upati. Kam pa pojdeš zdaj?« »Najel si bom sobo v Andersonovem pan-zionu.« ie dejal Moravec. »Saj veš za na-sTov. Zapomni pa si, da se odslej imenujem W;nfield Clvde.« Deset minut pozneie si a zapustila hotel. Pet dni je minilo. Listi so še zmerom objavljali tiralico za R;hardom Moravcem, toda zdaj v znatno manjši obliki kakor spočetka Oblastva so razpisala veliko nagrado in vsaka ladja, ki je zapustila katerokoli ameriško Pristanišče, je bila deležna natančne preiskave. Morilca morajo prijeti. Jetniški paznik Dawis je sicer še živel, toda niegovo stanie je bilo resno. Stone je podzavestno čutil, kierkoli ie bil, da ga skrivaj opazujejo prežeče policijske oči. Čeprav ie vedel, da so ga opazovali, ni poskušal niti enkrat, otresti se nadležnih opazovalcev. Sai ni skušal priti v stik z Moravcem. Obiskal bo Moravca, kadar ga bo ta spet potreboval. Bilo je prenevarno, biti v stalnih stikih z nesrečnim prijateljem. Nekega popoldneva oa se je v Stonejevi pisarni nenadno oglasila Doroteja Staplesova. Prav tako vesel kakor presenečen jo je sprejel. »Samo kratko časa vas bom motila, gospod Stone,« se je opravičila. »Ne vem sicer, kaj boste mislili o meni, ker niti sama ne vem, kaj naj mislim o sami sebi, vendar pa me IMfl KRIMINALNI ROMAN videl, da ima samo še štiri prste, petega pa mu je odtrgalo. Smrt zaradi opeklin. Julija Luteršmitova, hčerkica delavca v Murski Soboti, je radovedno stikala okrog mize, kamor so položili vrelo juho. Prevrnila je lonec, da jo je jed poparila po glavi in po hrbtu. V velikih bolečinah je dekletce kmalu po prevozu v bol- nišnico umrlo. Obsojen, ker ni hotel prodajati petrolej.' Trgovec Samuel Kohn v Murski Soboti je bil obsojen na en mesec zapora in 6000 din globe, ker ni hotel prodajati petrolej, čeprav ga je imel na zalogi. Proti visoki kazni seje trgovec pritožil. £f Sodček žganja Gospod Chicot, gostilničar iz Eprevilla, je obstal s svojim pletenim vozom pred hišo starke Magloire. Bil je močan — osem in štirideset let je štel — rdeč, debelega trebuha in pravili so, da je hudoben. Privezal je konja ob steber pri dvoriščnih vratih in šel v hišo. Imel je več njiv, ki so bile okoli Ma-gloirinega posestva in je že dalje oasa pohlepno gledal na njeno hišo. Že dvajsetkrat jo je hotel kupiti, toda stara Magloire je vse njegove ponudbe trdovratno odklanjala. »Tu sem se rodila in tu bi rada tudi umrla.« je zmerom pravila. Danes jo je dobil pred vrati, kjer je lupila krompir Dva in sedemdeset let je že imela na grbi, posušila se je in se zvila v dve gubi, toda pri delu je bila neutrudna kakor kakšno mlado dekle. Chicot ji je prijazno položil roko na ramo in sedel zraven nje na klop. »No, mati. kako je z zdravjem? Vse v redu? « »iZvi se, živi, gospod Prosper. Pa vi?« »Malo me trga, drugače se pa ne morem pritoževati.« »Lepo.« Potem ni rekla niti besede več. Chicot io je opazoval, kako dela. N;eni prsti, ki so bili trdi kakor rakove škarje, so kakor klešče jemali krompir iz košare. Z veliko naglico je z nožem rezala dolge olupke in ko je b*] krompir oluDlien. ga je vr Bicah kraljevine Jugoslavije in na nemških državnih železnicah* v najnovejših vzorcih v največji izbiri v najboljši kakovosti in po najnižjih cenah CENIK IN VZORCI ZASTONJ največja domaČa trgovska HiSA v jugoslaviji SUKMO KAMGARN, VOLNENO, SVILa, DELENI, PLATNO, CEFiRf, T SKOVINA mesa mmm 68 HUMAN Morda ie bil prepričan, da je bil neznanec tisti, ki ga je Zora čakala, morda tudi ne. Sam ni vedel. In ker ni hotel v Zori zbujati varljivih nad, ker ni hotel soet v njej obuditi tistega nestrpnega pričakovanja, tistega koprnenja, ki ga je opazil, ko je prejela Brankovo pismo, ga je rajši utajil. »Pomirite se. gospa,« je ponovil. »Nikogar ni bilo. nikogar... « »Nikogar ... « je pridušeno šepnila Zora. & Ko je Branko zaprl vrata za seboj, se je nenadoma znašel v vrvenju liudi. Poldne je b;1o. vsi so hiteli iz služb domov. Hotel ie č'mnrej zbežati odtod Vse ga je morilo. Ta množica, ta zrak. S kom>Iei se je prerival med liudmi hitel dalie. Fo se ie snet zavedel, je sedel na kloni v parku. Zdai šele ie mogel premisliti vse, kar je šlo mimo njega, zdaj šele se je r^ogel spomniti vseh dogodkov, ki jih ie preživel. Kako ie prišli v restavracijo, kako je potem nenadoma zagledal nio ... Tn ko je videl nien obraz, prav tako len, kakor je bil pred davnimi leti, ko je šel od nie. prav tisti obraz, ki ga je spremljal na vsei niegovi trpljenja polni noti, je zoežal... Ali ga je spoznala? Ah je videla v njem onega, ki je oče njenega otroka, ki ga je tako ljubila, da mu je dala vse, tudi najdražje' Ko je vse to premislil, je šele začutil, kako nesrečen je. Kdo je bil oni moški, ki je sedel pri njej? Kdo?... Ali je bil... ali je bil Kregar? Ali se ie soet z njim sprijaznila? Čigav je bil ot^ok v njenem naročju. Njegov? Kregarjev? Te misli so mu blodile po glavi, vrgle so ga v prepad, odkoder ni videl rešitve. In v neskončni boli, ki mu je trgala srce, je nenadoma začutil nekaj toplega na rokah: »1-*e... Trinajsto poglavje KAJ JE ODKRIL DETEKTIV 2e drugi dan je prinesel detektiv konico vesti. S svojimi tovariši je nadziral Kregar-ja pri vsakem koraku Med drug'm je poročal tudi to, da se je Kregar prav vneto vrgel na lesno kupčijo in da nakupuje ogromne množine lesa. Branko ni dolgo premišljeval. Po vsem, kar je čul in kar je o Kregarju vedel, ae je jasno zavedal, da ga bo mogel streti samo z denarjem. To ie tudi takoj sklenil. DeteVt;v mu ie povedal, da Kregar notrebrie vel:ke množine lesa. Takoj se ie odločil, d^ bo pokupil ves les, kar ga bo mogel Mv+i. da V>o Kregar ostal prazn;h rok Brez dvma ie zan na termin. Če do določenega do« ne dobavi naročenega le=a. bo moral nla*at; va-zen. Te kazni so velike, časih tolikšne kolikor znaša cena le°a. Nekni takih primerov, in največji bogataš ie uničen Branko je naročil detektivu, naj nrvede svoie tovariše. Velel j'm ie. nai gre^o no vsej deželi in nokun'io les. D=>1 iim ie d»nar-ja. da ga zaaraio, ostalo pa dobe no d-bavi. To je bil prvi udarec. Branko ie orav računal. Kregar je potreboval les in ga H mogel dobiti. Vse povsod ta je iskal. n'k;er ga ni bilo. Ves ie bil kunlien. Dva dni nato ie detektiv poročal, kako mu je poskus usoel. Branko je bil zadovoljen. Razen teea je zvedel, da hoče Kregar kupiti večje posestvo na Dolenjskem. Vzel je avto in se odneljal na Dole.nisko. Ze davno ie premvšlial, da si mora nek je na deželi poiskati zavetišče, kier bo ostal, dokler ne pride čas. ko se bo lahko pokazal pred svetom. Sam ie sklen'l kupiti posestvo, ki ga je hotel dobiti Kregar v roke. Sešel se . fjjaira zanj. Zdaj ga je obdajal samo še občutek strašne samote, praznote, in vsak dan je boli občutil, kaj je izgubil. Za drugo se ni več brigal. Vsega drugega se je bal, samo nje si je'hotel, da bi se vrnila, da bi pregnala ta strašni mir, to mrtvaško tišino v graščini, da hi jo vsak dan videl. vsak dan slišal .. Strup, ki ga je užival, je čedalje huje deloval. Čutil je, kako mu zastruplja žile, kako mu jemlje še tisti drobec vere v sebe, ki jo je doslej imel. Čutil je, kako ga. je vsega prežel z obupom (Dalje) od 25. februarja do 3. Enarca ' Nedelja, 25. februarja. 8.01 Jutrni pozdrav IpIoSče). 8.15: P.adijski šramsj. 9.03: Napove-'d' poročila. 9.15: Prenos bogoslužja iz fran-Okrnske cerkve. 9 45: Verski govor dr. Vilko Fajdiga. 10 00: Komorna glasba (plošče). 10 20: Bosanske narodne pesmi bo pela Tinka Dolenčeva (pri klavirju Fran Venturini). 11.00: Nedeliski koncert radijskega orkestra. 12.30: Poročila, objave. 13.CG: Napovedi. 13.02: Pilihovi harmonikarji. 16.30: Pol ure ra dijake. 17.00: Kmetijska ura: Pogled v %urn:k in okrog njega (inž. Matičič Anton). 17 30: Narodne pesmi bedo peli Sokova, R\m-nikova, Jarc in Armič; igral bo radijski orkester. 19.00: Napovedi, porodila. 19.20: Nacionalna ura: Samortan Gomjenica v Kraii-T- (Isaije Mitrovid iz Beograda). 19.40: Objave. 20.00: S"om n"ki kor.zart cb obletnici smrti skladatelia Zorka Pr--Iovca. 20.45: Operetni napevi frad'iski orkester). 22 00: Napovedi, poročila. 22 15: CitraSii dueti (Mez-golits in Peklarteva). Ponsieljek, 26. februarja " 00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poroCla. 7.15: Vfea»3S pTošče. 12.00: Vsakemu nekaj (plošče). 12 30: Poro5 L?.. objave. 13 00: Napovedi. 13 02-Radijski c ' ' 14 G0: Poročala. 13 00: Zdravstvena v.: C strich in tetah (dr. b"ec2'j). ISZCi Solisti naorei (plošče). 18.40: v zarji 8C. e roleti:'. na Gorskem (dr Jo*a Lovren-tlč) V 00: Nanovedi:, poročila. 19 20: N->c'-čnalna ura: Renrca o pronadu Smail-Age Ct!» ca 1 1840 (Nov'oa SauHč 5z B^"-?^). 1P40: Obiave 19<*5- Več man;re — brez za-r ere (F^an Govek^r). 20.00: Komorni kva~-te\ 20 45: Pteiče 22.00: Napovedi, poročila. 2P '*: Rad'iski orkester. "vr«-'k. 27. februarja: 7 00: Ju+ni oozd-av. 7.0 Napc-r°d;. ooroč'la. 7.15: Vw'e pVte. —. 00: Šolrka u~a: Kai prid"1** nolgariia (Vekostev Bučar); 12 00: Bolgare;'glasba (pl"tel. 12.30: Poročila, objavo. 13/0: Napoved*. 13 02: Radijski orkester; .14.00: Poroč -a. 18 00: Operetni venčki (plo-?.t ). 18.40: Socialni-. vzgoja v družini (dr. Stanko Gcgnla). 19.C0 Napovedi, poročila. Tracionalna ur / carstva v sred- 11 cv Srbiji (dr. Vladimir Mošin iz Beo-~da). 19.40: Obiave . 0: Gospodarska pb- 'n nasveti (Drngo Pot-!n ",)- 20.00: Kvčna glasba (plošče).. 20.??: Trt eno-tieianke: Seja. Žalujoči potnik, Pes (priredil Fm;! KraJi: :ff-ali bo';o člaru .narodnega gledališča v Liubliani). 22.00: Nr.po .vdi poročila. 22 15- Rad;inki orkester, • >eda, 28 februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.0r N~ooved\ poro*'la. 7.15: Vesele plošče). 12.00: TTvertire (plošče). 12.30: Poro^la, objav«. 13 00: N«ro"edi. 13.02: Srn mol »Štirje fantje«. 14 00- Poročila. 18.00: "inska • a) Slovenski IHerarni remK .i: Do~ -ko (Tof. Fran Vodnik), b) Malo telesne go'e 18 40; Lepofa in bogastvo nače zem-'dr. Behmec). 19.00: Napovedi, poročila. "9 20: Nacionalna ura: Komasacija kmečke pojesti nri nas (Aleksa Petrovič- iz Beograda). 19.40: Obiave. 19.50: Od rastlin — toplota (dr. Maks Vraber). 20.00: Ruske dganrke romance (Ruski sekstet, solistka Milica Po-lajnarjeva). 21.00: Godbe na pihala (plošče). 21.15: Violinski koncert prof. J^na Slaisa (pri klavirju prof. Pavel Šivic). 22.00: Napovedi, poročna. 22.15: Halo, dame volijo (plesna glasba na ploščah). četrtek, 29. februara: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.0.": Napovedi, poročila. 7.15: Vesete plcčče. 12 00: Operne arije (plošče). 12.30: Poročila, objave. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Rudolf Pilih bo itfral r-> harmoniko. 14.00: Poročila. 18.00: po .Ti^^laviji (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19 00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Sckol kra- ljevine Jugoslavije. 19.40: Objave. 19.50: Deset minut zabave 20 00: Sestre Stritarjeve bodo pele (nri klav'riu prof. Pavel Šivic). 20.40- Reoroduciran koncert simfonične g1 a s-' be. 22 00: Napovedi, poročila. 22.15: Rad:j-ski orkester. Petek. 1. marca: 7 00; Jutrni pozdrav. 7.OB; Napovedi, pomočila. 7 15: Vesele plošče. 11 00: Šoiska ura: Po le"«noi-oorski cesti v po^mo noč (V;ktor Pirnat). 12 00: Iz domačih vrtov (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: ved;. 13.02: Koncert s'ovensk:h skladateli^v (radiiski orke^er). 14.00: Poročila. 18 00: Ženska ura: Kulturna vnrašania slovenske vasi (Milena Premi u-Mohoričeva). 1« 20: Operne fan1 .. (plošče). 18 40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacr. lalna rra. 19.40: Obiave. 19 50: Izseljenska poročila (Viktor Ples*e--niak). 20.00: Koncert fran^osk« glasbe lovala bosta Slavko Korošec favta i.n r?d'i-ski orkester). 21 10: O sonati (predaval M Prečko Konorc. klavirske točke bo izv^;a'a Her+a Se!fer-toval. 2° 00: Napovedi, poroč'^. — 22 15: Polka je ukazana (lahka glasba na plršnoh). S-bo+a, 2 marca: 7 00: Jutrni pozdrav. 7 0^: Napoved', poročna. 7.1?: Vesele plo""e. 12 00: P V" če b-ez b^-ede 12 30- Poročila, objave. 13 00- Napovedi, isn^: p^če brez besede. 14 00: Poročila. 17 00: Otroška ura: a) S'ovsn^ke narodne pravlj:ce (brala bo Bo^ar Ukmarjeva); b) »Kaznovana trdosrčnost«. Lutkovna igrica (izvajala bo radijska P?v,;-hova drušč;na) 17,50: Pregled sporeda. 18 00: Rad j-iki orkester 18.40: Obrambna in zaščitna sredstva protiletalske zaščite. 19.00: Napovedi, poroči:a. 19 20: Nacionaina ura. 19 40: Obiave 20.00: O zunanji pol;t;ki (dr. Al o i z: j Kuhar). 20.30: Vese'e in žalostne iz živl'en'a Jake Smodiake: Zakopani talent, zvo""a igra. Spisal Joža Vomberger. Izvajali bodo člani radijske igralske druž ne. 22.00: Napoved'. poročila. 22 IS: R->d'isk> orkester. BBSMHMH Naslovi inserentov ogiasov s sitram' ostaneio strogo taini od 10 do 40 hektarov na Dolenjskem, Štajerskem ali Hrvatskem. Ponudbe s ce-no r l'z dneh rr M. S 150, p. Rob na Dol. T ••«> ZA P7"'AŠIČERKJO. »MASTELIN ; vcun prinomore, da se prašiči zredijo in ne oboli'o. Pošiljam franko vašo pošto pol kg din 14, 1 kg din 26, manjše, zavitka pa dobite pri trgovcih po din 3 in 6. Dobivam mnogo zahvalnih pisem. Pišite »a nasloy po položnici in navodilo: Ivan Magdalene,. Rače. NOV EEI21LEN PRAŠEK unuN« -ia prašiep -Vsak kmetovalecsl'!-inko nitro in z majhnimi siro-Ski zredi svoje praAif-e. Zartnsiuje te 1 zavit p k «a J prašiča ter stane 1 zav. 8 — 63710 Ista m prima anket kolesjem n-> 13 kamnov s sekundnim kazalcem l»ln «ill — Zahtevajte cpnik zastonj in poštnine orosio. . Liisb^ia««* b l.a.->tna pioloUuliraiia tovarna ai » Švici. na 1'isodi Ze ozdravljeni: Zahtevane takoj Knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki ie že marsikoga rešila Ona moia poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znoienje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha KKSM MOŽJE zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Cim prej ■začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo Knjigo, iz katere boste Črpali mnogo koristnega Ker ima m-oj založnik samo 10.OUU komadov /.a brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi VI prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto: Ernst Pasternack, Berlin S. O., Mirhaelkirohplatz 13., Aht. Z. 491