*t. 30. v Iihaja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek in soboto ob 4. ari popoldne ter stane po poŠti ^rejeraana ali v Gorloi na dom poSiljana: vse leto....... . 15 K »/,...........10 » v,......... * Posamične Številke stanejo 10 vin. »em letu ..KaflpOt pr&riiseia, 1» ^ad»«a9Sel,r11i'^* ,&aiipot po IJubljani in kranjskih mestih", dalje dvakrat v letu „Voinl red Mesnic, parnlkov in poltnil trn". Naročnino sprejema upravnifitvo v Gosposki ulici 5tev. 7 I. nadstr. v »GoriSki Tiskarnit A. GabrSček Ha naroČila brei doposlanTnardčninTse ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstab če tiskano l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje/rke po prostoru. — — Reklamo in spisi v uredniSker/aelu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjat* vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, v soboto dne 13. marca 1909. Tacaj XXXIX. »Vsa ia narod, svobodo in napredek!« Dr. f(. lavrtč. Uredniitvo se nahaja v Gosposki uliol St. 7 v Gorici v I. nad t Z urednikom je mogoč":) govoriti vsak dan od 8. do 12, dopoludne ter od 9. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo sena haja v Gosposki ulici 5t. 7 v I, nadstr. na levov tiskarn Naročnino m oglase je piaSatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči," katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apraraiitm »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče sak petek in stane vse leto 8 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Go i i v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah t Sohwarz v Lo sk tU., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSča s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSčni ulici, I, Matiussi v ulici Forraica, I. Hovansii v Korenski ulici St. 22; v Trato v tobakarni Lavrenčič na trgu della Gaserma. TsUfoB it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Pabfiič) tiska in zal. „Sudmarka". Tudi Lahi so se začeli bolj zanimati za namene »Siidmarke« ob Adriji in med tridentskiini svojimi brati. Sekcija »Lege« v Tridentu izdaja brošure, v katerih seznanja iaško občinstvo z nakanami pan-germanske »Siidmarke«. V neki taki brošuri se čita, da hočejo imeti Nemci kar najhitreje nemško banko v Trst u. Pač imajo' nemško orientalsko in anatolsko banko, ali nemške banke v Trstu še ni. Kjer pa je uporabljen nemški denar v Trstu, ne deluje v narodnem smislu. Skedenj in milski zaliv sta obdana od nemške industrije, veliki del trgovine je v nemških rokah, trgovci iz Man-heima, Frankobroda, Draždan imajo v Trstu svoje hiše. Ako bi bila vsa ta podjetja res prav nemška, kakšen vpliv bi imela na javno življenje v Trstu -— tako J vsklika 'Siidmarkovee«. »lrredentovci< j ne smejo ostati edini gospodarji v tržaški j luki, in če je vlada prešibka, odvrniti jih, ' si morajo Nemci sami pomagati. Nemškemu življu v Trstu se mora pripraviti zavetišče, da se bo jačil od dneva do dneva. —-Tako pravijo »Siidmarkovei«, mi pa se spominjamo, da se je ob otvoritvi planinske železnice povdarjalo ob slovesni priliki v Trstu iz ust visoke gospode, da po otvoritvi nove železniške zveze se bo razvila v Trstu tudi nemška trgovina. !z 'Trsta pa bi jo hoieh razpresti v Gorico, Istrijo, sploh na vsl kraje v m.ših primorskih deželah. Glede G o r i c e se omenja, da se je dvignilo iz tal novo šolsko poslopje, kateremu je prizidana telovadnica. Ker je teritorij mesta obsežen, hočejo napraviti na več krajih otroške vrtce. Na piko je vzela Siidmarka« tudi Gradež ter lagune in ctoke daleč na okoli. Riž bi tam prideloval., zgodno zelenjavo na otokih in bližini Furlanije, v Istri pa sadje. >Siidmarko-vec« vsklika; Čemu se selijo Nemci v Ka-liiornijo, tu doli na avstrijskem jugu je njihov ejdorado bodočnosti. Avstrijska vlada naj pošilja nemške koloniste na jug namesto da zapravlja milijone za narode, katerih ni mogoče civilizirati. — Kaj zmorejo Nemci, se je pokazalo na brionskih otokih pri Pulju, ki so bili poprej ognjišče rmene mrzlice, sedaj pa so cvetoči vrtovi. Ako se napravi s severa kaka nova železniška zveza, mora peljati v Trst, ki mora postati nemški trgovski emporij. Izdajalce nemštva imenuje »Siidmarkovee« one, ki se potegujejo za železniško progo iz Tirolske čez Belim v Benetke, mesto da bi jo naravnali v Trst.....'Tvoja pot, nemški narod, te pelje k Adriji!___ Ni napačno, da se razšir tako čtivo med Lahi. 'Taka poročila o namenih »Siidmarke <, posneta iz časopisov iz zborovanj »Siidmarkovcev«, bi morala odpreti oči Lahom ter jim posvetiti v glave, da bi videli, kaj jih čaka z nemške strani ter opustili dosedanje krive poti v politiki, zlasti še v gospodarski, ter se postavili po robu nemški invaziji skupno s primorskimi Slovani. Ce tega ne store, bodo trpeli hujše nego Slovani v Primorju; kajti zd' se nam. da se bomo mi lažje branili nemškemu navalu nego Lahi. Jelcizdajniška* razprava v Zagrebu. (Halje.) V sredo je bil že peti dan zasliša-vanja obtoženca Adama Pribičeviča. Ko ga drž. pravdnik vprašuje o širjenju slike kralja Petra, odgovarja obtoženi, da je to vse laž. da so to izpovedale podkupljene priče. Opozarja na interpelacijo prof. dr. Surmiua v peštanski zbornici. Drž. pravdnik predlaga na to, naj se prečitajo neki članki iz lista »Srbsko Kolo« iz I. 1(J04. v katerih da se poveličuje kralja Petru, dočim se našega cesarja komaj omenja. Zagovornik dr. Popovie se temu odločno protivi, ker ti članki, ki jih ni pisal obsojeni, niso v nobeni zvezi ž njim in je le protizakonito, če se ga spravlja s tem v zvezo. V svojem obširnem govoru povdarja tudi, daje ogrsko poljedelsko ministerstvo razširi 1 o s I i k o k r a 1 j a P e t r a v 2 0.0 0 0 izvod ih. Ali je tudi to veleizdajstvo? Ce ima kdo osebne simpatije za kakega tujega vladarja, to še »i veleizdaja. — Sodni dvor sklene, da se članki Črtajo. Ko se čita članek, v katerem se opisuje kronanje kralja Petra, »k a k o j e o b č a s u kronanja posijalo solnce na glavo kralja Pet r a«, pravi dr. Po-povič: P o t e m i e t u d i'— B o g v e l e-izdajalec! (Smeh.) V nadaljevanju očita obtoženec drž. pravdniku, da ga ta s svojimi vprašanji provoeira, nakar zahteva drž. pravdnik od predsednika, da obtoženca disciplinarno kaznuje. Obto-ž e n e c: P a d a j t e m e k a r v o k ov e! P r e d se d n i k: Da, tudi okove d o-bi t e, če bo t r c h a l o! Pii nadaljiieni čitanju člankov pripomni drž. pravdnik na nekem mestu: Ali ne vidite v tem tendence?« Brani-telji: »To je za svobodo tiska!« Drž. pravdnik: »Svoboda tiska je nesreča!« V nadaljevanju nastane prepir med branitelji in drž. pravdnikom, ki trdi, da on nastopa državo in da je zato itekaj posebnega. Branitelji mu pa povedo, da je po zakonu tudi on sam stranka, jednakoprav-na z obrambo. Ob poldveh se konča či-tcinje.člankov. Nato čita drž. odv. eno >veleizdajsko« pismo obtoženca, katero ic slednji pisal Joči Oreščaninu. V tem krasnem pismu, ki je napravilo na vse najgloblji utis, poziva A. Pribičevič prijatelja, naj vstraja pri politično-socijalnih idHah, ki so ju združile. Dalje piše, kako g;» ' >li, da se je prevaril v Nastiču, ki je taka mlad že tako pokvarjen, a ne boji se telesnih muk. V Accurtijevi obtožnici se navaja kot dokaz za veleizdajstvo enega izmed obtoženih, učitelja Petroviča, tudi neko pismo gospe Milke Vodogazec rojene Zdenčaj. Včeraj pa izjavlja ona v »Obzoru«, da je to pismo apokrifno in da ona ni nikdar takega pisma pisala niti dala pisati. Senat je skenil, da se Adamu Pribi-čeviču radi njegovega nedostojnega vedenja po § 226, za prvikrat podeli ukor, istotako po § 227. podeluje ukor tudi bra-nitelju dr. L. Mazzuri. Prešlo se je na či-tanje Člankov iz »Srp. Kola«, Preds.: Vidite, v vseh člankih se poje hvalospeve kralju Petru. Obtož.: To ni nič posebnega. Znano je, da narodna pesem opeva vse kralje. Preds.: V nekem članku se opisuje, da se'Srbe v monarhiji prezira, četudi jih je 1 mil. Dalje se opisuje srbske dežele, in se v iste mečejo Hrvatska, Slavonija, Bosna, Dalmacija in Hercegovina. Za te dežele se govori, da vlada v njih Švaba in da biva v njih 6 mil. Srbov. Zato naj se združijo, da bo skupna borba lažja. — Obtož.: 'Ta članek priporoča zedinjenje. Branitelj Hinkovič: To je narodna solidarnost in nič drugega. Obtož.: To je pisano leta 1903, ko Bosna in Hercegovina nista bile še integralni del monarhije, In v teh člankih ni velikosrbske propagande. Drž. odvet: Dejstvo je, da ste priznali..... Obtož.: (razburjen). Jaz protestiram, da se meni tako govori, jaz nisem ničesar priznal. Jaz bom odgovarjal. Branitelji so protestirali. Velik hrup. — Državni pravdnik: Dejstvo je, da je ta članek pisan kakor priznava za vojno. Dr. Hinkovič je prosil za besedo, predsednik mu je ni dal. Pred.: Drž. odvetnik je zaključil. Dr. Hin-. kovic: Dovoljeno je tudi nam vključiti. —- Votant Pavišič je nadalje čita! članke. Čital je članek o selitvi Srbov in članek: Srbija in dogodki v Avstro-Ogrski. Pre-dočuje se politično razdelitev Srbije in strankarsko življenje. Potem carinsko vojno Avstrije s Srbijo. Za Bosno se pravi, da je ona pot Avstrije do Soluna. Razpravlja se o dualizmu in zahtevah Ogrske glede vojaških koncesij. Ta borba Madja-rov se odobruje, ker bi potem v Hrvatski bil uveden srbsko-hrvatski poveljstverii jezik. Preds.: Tukaj je Šifra »A«. Kaj porečete na to? Obtož.: S tem člankom se propagira trializem. Drž. pravdnik: Ta članek ima tendenco, da se oslabi Avstrijo in spoji Hrvatsko Srbiji. To je v resnici velcizdajsko. Obto^.: Kaj je v tem vele- Dvajset let pozneje.! Nadaljevanje i = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ===== ALEXANDRE DUMAB. == (Dalje.) S temi besedami vzame z neke mize diplomo, jo izpolni ter podpiše. ] — Resnično, milostljiva gospa, pravi d' Artagnan, vzame diplomo ter se prikloni, resnično, to je lepo in plemenito plačilo; toda stvari tega sveta so zelo nestalne, in Človek, ki bi prišel pri vas v nemilost,] bi izgubil lahko že jutri to mesto. I — Kaj hočete torej Se? pravi kraljica ter zardi, ker ji je uganil ta duh, ki je bil tako bister kot njen, njene misli. — Sto tisoč lir za tega ubogega mušketirskega stotnika, sto tisoč lir, ki se mu izplačajo onega dne, ko ne bo njegovo službovanje VaSemu Veličanstvu več po godu. Ana se malo obotavlja. — In Če se pomisli, nadaljuje d'Artagnan, da so ponujali PariSani zadnjič, po onem parlamentovem razglasu, šeststo tisoč lir onemu, ki bi jim izročil kardinala Živega ali mrtvega: živega, da bi ga obesili, mrtvega; da bi ga vrgli na gnojiSče! — To je pametno, res je, pravi Ana Avstrijska, ker ne zahtevate od kraljice več nego Šestino tega, kar je predlagal parlament. In kraljica podpiše nakaznico za sto tisoč lir. j — No, dalje? je rekla potem. j — Milostljiva gospa, moj prijatelj du Vallon jej bogat in ne želi potemtakem nikakega imetja ali kaj1 podobnega: a če se prav spominjam, je bil med njim in Mazarinom govor o tem, da se povzdigne njegovo posestvo v baronijo; če se ne motim, mu je to celo že zagotovljeno. — Rogovilež! pravi Ana Avstrijska; ljudje se bodo smejali. — Prav! pravi d' Artagnan. Toda prepričan sem o tem, da se ne bodo dvakrat smejali oni, ki se bodo smejali vpričo njega. — Torej naj bo baroni pravi Ana Avstrijska ter podpiše. — Sedaj preostaja Se vitez ali abbe* d'Herblay, kakor hočete, Veličanstvo. — Ali hoče postati Škof? •— Ne, milostljiva gospa; želi nekaj mnogo la« žjega. — Kaj ? '— Da blagovoli kralj biti krstni boter sinu gospe Longueville. Kraljica se nasmehne. — Longueville je kraljevega rodu, milostljiva gospa, pravi d'Artagnan. — Da, pravi kraljica; toda njegov sin? — Njegov sin, milostljiva gospa,... mora tudi biti, Se je soprog njegove matere kraljevega rodu, — In vaS prijatelj nima ničesar drugega prositi za gospo Longueville? — Ne, milostljiva gospa; pričakuje namreč, da ne bo mogel kralj, če blagovoli biti krstni boter njenemu sinu, darovati materi za pogačo manj nego petsto tisoč lir, da pa seveda izroči poleg tega očetu vlado Normandije. — Kar se tiče vlade Normandije, mislim, da se lahko zavežem, pravi kraljica; toda kar se tiče petsto tisoč lir, ne vem, kako bo, zakaj kardinal mi vedno in vedno ponavlja, da so državne blagajne prazne. — Iskala bova skupaj, Veličanstvo, če dovolite, in najdeva gotovo kaj. — Dalje? — Dalje, milostljiva gospa?..... — Da. — To je vse. — Ali nimate še četrtega tovariša ? — Da, milostljiva gospa, grofa La Fere-ja. — Česa pros* on? — On ne prosi ničesar. — Ničesar? • — Ne. — Torej je vendar na svetu človek, ki ne prosi ničesar, dasi bi lahko prosil? — Grof La Fere je tak, milostljiva gospa; pa saj grof La Fere ni človek. — Kaj pa je ? — Grof La Fere je na pol bog, — Ali nima nekega sina, sorodnika ali nečaka, nekega mladeniča, o katerem mi je govoril Oommin-ges, da je vrl dečko u> kateri je z gospodom Ohatil-lonom priboril prapore pri Lensu? .izdajskega. Dri pravdriik: Tega vi ne vidite. Obtož.: Ne. Drž. pravdriik: Svrha je -bila tem člankom, da pripravi Srbe na revolucijo. Obtož.: Potem so Madjari naj-veči veleizdajniki, ki pišejo o ločitvi,, in Cehi, ki streme po federalizmu. Drž. pr.avdnik: Ti hočejo izvesti te spremembe ustavnim potom, vi pa ne. Dr. Popovič: A Starčevičev program? Dri. pravdnik: Zahteva ustavnim potom zedinjenje v okvirju iste države. Drž. pravdnik: Vi ste rekel, da so se organizirale tudi druge stranke. Ali dokažite mi, kje se kažejo pri drugih organizacijah veleizdajske pojave. Obtož.:. Saj tudi pri nas .ni bilo takih pojavov. Da fe hotela srbska samostaina •stranka* služiti režimu, ne bi bila veleiz-dajalska. Preds.r Naj se to konstatira v zapisniku* a Vam < Pribičevič podelujem ukor. (Hrup). Drž/pravdnik: Vi ste bili . z#lo važen faktoj.n^ političnem polju. Bili ,,s$e.v .intimnih odrja^ajih1 z obtoženci. To dokazujejo.priče, Ositož/. Ti ljudje so ob-. toženi,, ker so samostaini. I Pribičeviča so zaslišali Že sedmi dan. Drž. pravdnik je označil P. za fanatika in . velikega fantasta. Rekel je tudi, da slovstvo je vplivalo na P. slabo. Občinstvo se je smejalo^ seveda dr. pravdniku. Drž. pravdnik je pokazal pisma v katerih se pritožujejo kmetje radi prodiranja tujcev. Pribičevič je povedal, da je kmetom vedno svetoval, naj ne prodajajo zemljišč, marveč naj jih še kupujejo od tujcev. Drž. pravdnik je rekel, da smatra načrt odtr-ganja Hrvatske od Avstro-Ogrske za dokazan. Nastič da ni glavna priča, da ima brez Nastiča polno dokazov za krivdo. -^-Dr. Hinkovič je na to govoril ter predlagal prečitanje pravil društev, katera se spravlja v zvezo s procesom; pravila so potrjena od vlade; naj se prečita pesem iz Srbske na Kosovo polje. Obtožnica stoji na temelju negacije Srbov, ker se jih imenuje »Srbi«. — Pričelo je zasliševanje drugega obtoženca. Poročila časnikarjev, hrvatska vlada črta. Zastopniki angleškega novinstva se pritožijo radi tega pri angleškem poslaniku na Dunaju. DOPISI. Iz kobariškega okraja. •"•',.. Iz Kablrižkejl Ml. — Lansko leto se je m ustanovilo v Breginju „Bralno društvo Stol" in pred kratkim v Sedlu „Emetska čitalnica". Seveda mora biti pri vsakem rojstva par krstnih botrov, katere sta v tem slučaju zastopala slavni »Prim. List" in »Domoljub". Čuditi se pač ni treba. Vse mora biti dandanes klerikalno t j. ultraklerikalno, ako si noče zaslužiti večnega pogubljenja, zato ste obe naši društvi, kot popolnoma nestrankarski, že vnaprej določeni, da se nad njima izreče interdikt. Poglejmo, kako je. Bralno društvo v Breginju sije nadelo častno nalogo, da začne v Kobariškem kotu delovati za razširjenje duševnega obzora naših pozabljenih kotarjev. Ni se oziralo pri tem ni na »liberalce" ni na klerikalce, am- pak imeti se je hotelo bralno društvo, ki bi ne golilo nobene strankarske straBti, ampak bi tozadevno nudilo vsakemu posamazniku bralnega gradiva in sicer takošriega, kakor-šnega si ga želi. Tej svrhi je društvo popolnoma ugodilo ter si naroČilo, »liberalne* in klerikalne'liste. Seveda, „Bog in hudič" ne-gresta skupaj, zato se je takoj zadelo na upor od klerikalne strani,-kar pa narr^io ni imelo v "naši občini nobenih slabih posledic. Društvo je napredovalo, število društvenikov Še je množilo, dokler si je slednjič toliko opomoglo, da je riskiralo uprizoriti veselico s plesom. Nikomur društvenikov, niti odbornikov ni bilo na misli, prikrojiti veselico tako, da bi bila »liberalna" ali klerikalna, a dopisniku »Prim. Lista" oziroma „Domoh'uba8 je biio dovolj, da se pri veselici ni igrala aLurška pastirica" in takoj je bil ogenj v strehi: Društvo je liberalno! Oporekati klerika'iim listom nam pač ni namen. Vzeli so v najem resnico,, zato: imajo i?ključno oni pravico do nje. Dober tek;¦¦=-V- ¦•¦¦_ '-- • •'- ^ Vendar nečesa ne moremo prezreti. aPrim. List" vošči uašemu učitelju B. srečno potovanje v Ameriko* češ, da je z njim odšel iz Breginja eden liberalec in brezverec. No, šel je, in za svoje dejanje je pač odgovoren samemu sebi. Toda devati ta njegov korak na račun tukajšnjega liberalizma, je prav klerikalno neumno. Ni li odšel iz Breginja pred letom tudi njegov prednik H., strasten klerikalec? Prašamo samo, kdo je pri nas zapustil žalostneje spomine: Klerikalec H. ali liberalec B.? Povoda za dopis proti naši veselici pač ne moremo iskati drugje "nego v zavisti pro-tivnikov našega bralnega društva, Ako je do-tičnikom žal, da se niso udeležili plesa o priliki društvene veselice, se z njimi popolnoma strinjamo in to neugodnost popravimo na ta način, da v kratkem priredimo drugo veselico in povabimo k njej tudi naše nasprotnike. Seveda bomo tudi plesali in če bo mogoče, dobimo zopet tudi „laške" godce, da nam, če tudi kot italijanski Slovenci prinesejo iz blažene Italije nekoliko papeževega blagoslova. Medtem lahko „Prim. List" in »Domoljub" pdskrbita z raznimi prispevki za obmejne Slovende tudi za naše -• »garibaldin-ske" godce, da nam tira. brezskrbneje zagodejo, da bomo plesali, bodisi tudi _aa klerikalni podlagi, če bomo le vedeli kako. Kar te pa tiče našega liberalnega oštir-ja, bodi povedano, da se isti kljub vsemu bevskanju »Prim. Lista" in »Domoljuba« iz-borno počuti ter da mu vsi podobni dopisi ne škodujejo niti toliko, da bi mu zagrenili užitek, kojega je občutil, ob Čitanju zadnjega „Prim. Lista" in „Domoljuba", ki v tolikih tisoč izvodih širita po svetu dopisnikovo neumnost in škodoželjnost. Še bomo plesali! Iz ajdovskega okraja. Rlhembarška Občina. — V veselem pustnem času je na Preserjah predaval dr. Brecelj o pijanstvu. Mi smo tudi o tem za tak veseli čas in slučaj poslali v „Sočo" primerno poročilo, da tako otmemo ta svetovni dogodek pozabljivosti. Toda kaj pravi .zdaj častitljivi „Prim. liBt"? ~ Da je pisal v „Sočo" liberalec, pijanec za pijance, da žlobudra tjaven-dan v pristni pijsnščini; siro?ež, vnet agra-rec itd. S kratka »Prim, list* piše sveto besedo, krščansko resnico, ki jo častitemu dopisniku- sam sv.- Duh narekuje, in ker je 3e zraven visoko omikan, so vse besede tako ljubežnjive in dišeče, da se mora pristaš lista kar diviti in topiti od blaženosti! No, naj Že BPrim. list" hvali ali graja, to je nam pač egalno. Konstatirati pa moramo, da dr. Brecelj se ne zavzema za zmerno pitje, ampak prorokoje abstinenco, t. j., popolno zdrževanje. Za takega namreč slovi l Da H mu gre to iz srca, pa ni gotovo; kajti gotovo je, da ga je svoj čas z nami prav rad srkal. Pa tudi o častitem dopisniku samem smo se večkrat trdno prepričali, da mu vino zelo pristuje; in če bi komu kaj očital, lahko bi mu povedali zgodbo o kotlu in' ponvi..... Kakor v Rihemberku tako slovi tudi v bližini neki častiti gospod za groznega abstinenta. A tudi tega zadnjega poznamo glede pitja njegovo predživljenje. Pa tudi sedaj, ko rabi ljudi za shode in volitve, plača po 10 in 10 litrov, da le omami in priklene reveže za svojo stran. Povdarjamo, da to vganja tudi sedaj, ko slovi za nedosežnega abstinenta ! Iz vsega se vidi, da je vse samo bum-bug. Oba abstinenta na Ajdovskem z Brec-Ijem vred so le pobeljeni grobovi; volkovi so, ki menjajo dlako, a ne navad. Do zdaj me še sicer nikdo ni krstil pijancem, a rajše sem pijanec nego pa taka metla, kakoršni so ti naši žejni abstinenti! K koncu naj še omenim, da bi bil mogočni Brecelj veliko bolje storil, da bi bil na onem shodu razpravljal, kako bi se dalo Čimprej prodati po primerni ceni letošnji vinski pridelek, kateri je skoro edin dohodek zlasti našim Vrhovcem in Presercem. Pa tudi pohvalil naj bi bil pridne vinorejce in vino, ki je letos res isborno in katero mu je še yselej ugajalo! — Saj se poznamo! Menda je tudi „Slovenec" počastil dotični dopis »Soče". Noj mu tekne! Najbrže ima tudi on abstinente, ki bi našim ne delali sramote. Iz goriške okolice. Iz AJŠevtCS. — Zopet je zapel v „Gorics" z dne % t. m. znani kos svojo staro in obrabljeno pesem, s katero odgovarja „Sočine-mu" dopisniku iz Ajševice v št. 17. t. 1. — Cela vsebina dopisa ni pač nič drugega kakor navadna traza in slabo otesana zafrkacija. To potrjuje, da je moral biti dopisnik močno razburjen in radi tega se mu ni posrečilo, udariti pravo struno. — On pravi med drugim, da se je na Ajševici dovršil težak porod, in d? so neki učenjaki čakali 7 tednov z odgovorom na flGoričin" dopis z dne 22/12 I. 1. —, Da tu nimamo učenjakov, nam ni treba praviti. Da pa tudi on ni tak »učenjak", kakor se hvalita, to je nam vsem znano. Mi ve potrebujemo nikakih učenjakov, kadar hočemo kakega zdražbarja potipati — posebno znanega „Goričinega" dopisnika — zadostuje nam naša žuljeva kmečka roka. Ako bi imeli toliko časa na razpolago in toliko hudobije, kakor nGoričan", bi ne bili čakali toliko časa z odgovorom, marveč bi mu bili že poprej in tako zasolili, da bi mu bili. ušesi zrasli eno „onČo" daljše. Gradiva imamo dovolj — celo na izbiro. Kaj je vse „Goričin" dopisnik izbruhnil v prvem dopisu, se natančno ne spominjamo več. Povemo mu pa na tem mestu, da ga čaka lepa nagrada, ako nam dokaže slučaj, da bi kedaj odbor postopal nekorektno napram društ. pravilom. Težak je vsak porod, a tudi ta se ne da lahko rešiti. Je-li? gospod „Goričan"I Svetujemo vam: „Le počasi po strmem klanci". Očitanje, ki nam je predba-civate, da smo, obrekovalci, je le pri vas doma; to že vrabci na strehi vedo. Vaše klešče so jako slabe. Še tisto, kar ste nam bil odtrgal, ne morete držati; moči vas zapuščajo. Skoraj vsi mladeniči, ki so se na vaš pritisk ločili od nas, so se povrnili zopet v naš tabor. Vidite 1 tako nas držite.— Kmalu ostanete osamljen — morda vam bo-deta „paradirala" še k večjemu dva »generala" majhnega kalibra. Ako pa vojskovodja nima vojakov, mu slaba prede. Vidi še na mah, da nimate sreče za nobeno organizacijo. Vaš načrt je splaval po vodi in povemo vam v brk, da iz te moke ne bodete pekel kruha na Ajševici. Prosto vam je zabavljati proti nam, saj s tem le množite naše vrste. Na prvo vprašanje, ki nam je stavite, smo vam Že gori deloma odgovorili, dostaviti nam je še, da sam vaš nered odvrača mladeniče od vas. Naši mladeniči uvidevajo, da z vami ni posla in nočejo biti t,od nkomando" vašega dolgega jezika. Kar se tika napada na „zvezo narod, društev", nismo mi poklicani, da bi jo na tem mestu branili, morda da se oglasi spret-neja roka, katera vas nekoliko osiba. Ako se že v začetku ni društvo razvilo, kakor smo želeli, pripomogli ste pa ie vi sam k temu. Pribiti pa moramo resnico,, da kljub vašim slabim nakanam se je društvo povoljno razvilo. Začeli smo skromno delati, a pri obč. zboru nam je ta skromnost pokazala mnogo dobrega. Naš »minister" financ nam je položil čist račun, io na obče začudenje konstatiral, da je ostal prebitek v blagajni. — Aitro che razočaranje. — Kakor žem omenjeno, prosto vam je bruhanje, mi pa bomo hodili po začrtani poti. Veseli nas, da je naše seme padlo na dobra tla. Na vaša morebitna izzivanja težko da dobite od naše strani odgovora, ker h človekom, kateri podira vse dobro, nočemo imeti opraviti; nadalje gradivo,, katero ina-mo v zalogi, bi vam lahko Škodovalo — a vete capito. Konečno poživljamo naše društvenikf1, naj hodijo po poti, ki jim je začrtana, ker gotovo zmaga bo naša. Gramofon. Iz Podgore. -— V nedeljo, dne 7. t. ni. je priredilo »Pevsko in tamburaško društvo Podgora« izlet skozi Grojno do Sv. Florijana, potem skozi Pevmo nazaj v Podgoro. Na poti se je pelo narodne pes- (Dalje t prilogi.) — Da, ima nekega varovanca, kakor j ste rekli, Veličanstvo, in ta varovanec se imenuje vikomt Bra-gelonneski. ^- Kaj bi rekel njegov varuh, ko bi se dal temu mladeniču kak polk? . —t Morda bi vzprejel. * -Morda! ., .;;;— Da, če-bi-ga-Vaše Veličanstvo, samo prosilo, j n*fvmkm^:"Z ?LX .V "-",' ..'•. • v-:;\ '. -^-S, ,\j — Kakor ste rekli, gospod, to je Čuden človek.' Prav, mislila bom o tem, in morda ga poprosim. Ali ste zadovoljni, gospod ? ' • .\ — Da. Veličanstvo, toda nečesa vendar kraljica ni še podpisala. — In to je najvažnejše, — Potrdilo pogodbe? -Da. . .— čemu? Pogodbo podpišem jutrii — Nekaj vam lahko zatrdim, Veličanstvo, pravi d'Artagnan: če ne podpišete pogodbe danes, je pozneje ne boste utegnili podpisati. Blagovolite torej, prosim vas, pod ta seznamek, M ga je sestavil gospod. Mazarin lastnoročno, kakor- vidite, sledeče zapisati,. »Potrjujem pogodbo, ki so jo predložili Parižani«^ Ana je bila ujeta, ni se mogla' več umakniti, podpisala je. Toda komaj je dela pero iz roke, ko se je Vzbudil v njej ponos kakor vihar, in spustila se je v jok. : -:";.:&''m*i^^t*-lto1^?ty:fr:. videl te- solze, V teh Časih/so torej kraljice jbifale rMakor * iiaVadtie' ženske. Gaskonec je zmajal z glavo. Videti je bilo, kakor da ga pečejo te kraljeve solze v srce. — Milostljiva gospa, je rekel ter pokleknil pred kraljico, poglejte tega nesrečnega plemiča, ki vam kleči pred nogami; fjrosi vas, da mu verujte, da mu bo na vaš migljaj vse mogoče. On zaupa v samega sebe, zaupa v svoje prijatelje, in tako hoče zaupati tudi v svojo kraljico- dokaz, da se ničesar ne boji, da nima nikakih skrivnih mi sli j, naj vam bo to, da privede Mazjirina Vašemu Veličanstvu brez vseh pogojev. Tu, milostljiva: gospa; vzemite svoje podpise nazaj; če mislite, da mi jih morate vrniti, storite to, toda od tega trenutka vas k ničemvr ie silijo. In d'Artagnan vrne Ani Avg -: : i kleče z zaročim pogledom, potnim neustrašenega loškega poguma, vse te papirje, ki jih je moral drugega za drugim s tolikim trudom iztisniti od nje. So trenutki, —- zakaj dasi ni vse dobro, vbo vendar tudi ni slabo na tem svetu, — so tr«v-ofki, ko se tudi v najbolj suhih in v najbolj hkutaih srcih vzbudi plemenito čuvstvo, ki se izraža v solzah velikega ginjenju, a to čuvstvo zamori razum in ponos, Če mu ne pride takoj v začetku kako drugo čuvstvo ha pomoč. Ana^Avstrijska je doživela tedaj tak trenutek. S tem, da se je d'Artagnan vdal lastnemu ginjenju ter se v tem združil s kraljico, je izvršil čin velike diplomacije; in zato je bil tudi takoj poplačan za evojo spretnost ali nesebičnost, kakor že hočemo pripisovati način njegovega ravnanja njegovi bistroumnosti, ali njegovemu srcu. ;: —Prav imate, gospod, pravi Ana Avstrijska, nisem vas dobro poznala. Tu imate podpisane akte, vračam vam jih prostovoljno: pojdite in pripeljite mi kardinala kakor hitro mogoče. — Milostljiva gospa, pravi d'Artagnan, dvajset let je temu, kar sem imel čast za tepetami Mestne hiše poljubiti eno teh lepih rok, jaz imam dober spomin. — Tu je druga, pravi kraljica, in da ne bo levica manj darežljiva nego je bila desnica (in kraljica sname s prsta dijamant skoro enak onemu prvemu), vzemite ta prstan in hranite ga v spomin name. — Milostljiva gospa, pravi d* Artagnan ter vstane, sedaj imam samo še eno željo, da bi' bilo prvo, kar boste zahtevali od mene, moje življenje. In d' Artagnan vstane ter odhiti iz sobe z ono kretnjo, ki je biia samo njemu lastna. —- Nisem poznala teh ljudi j, pravi Ana Avstrijska, gledaje za d' Artagnanom, ki je odhajal, in sedaj je prepozno, da bi jih mogla izkoristiti: v enem letu kralj doraste! Petnajst ur pozneje sta d' Artagnan in Porthos pripeljala Mazarina h kraljici, in prvi je dobil svoje imenovanje za mušketirskega stotnika, drugi pa svojo baronsko diplomo. —- No, ali sta zadovoljna? vpraša Ana Avstrijska.: ' D'Artagnan se prikloni; Porthos pa suče in suče svojo diplomo med prsti ter se ozira v Mazarina. ¦— Kaj bi pa Še radi? ga vpraša minister. — Govor je bil tudi o podelitvi nekega viteškega reda pri prvem odlikovanju, Monseigneur, — Toda, saj veste, gospod baron, pravi Mazarin, za to čast treba posebnih zaslug. Izpred sodnije. — v Bergamaskovi gostilni'v Tapoljanu v Furlaniji' so prepevali 3 laški fantje: Angel Cecoti, pristojen v Italijo, A. Zuttionj in R. Lepre; peli pa so take laške pesmi, da je bila nevarnost, da izzovejo nemire in prepire. Kaznovani šo bili z denarno globo: Zuttioni in Lepre Trgovsko-obrtne in gospodarski vesti. Nedeljski'poitteH v Borlel. - Določen je tako-le: V bVivnicoh je; dovoljeno delo ob ned#Jah od' 7. zjutraj da' S. pop.; v trgovinah z jestvinami od7. do 10. zjutraj, izvzem-ši meseca julij iriavgust, v katerih počiva vse( nedeljsko deltf; za vse druge trgovine '^-rpvclja neil^ki počitek skozi celo leto; v konto rjih se sme delati le v slučaju nujne potrebe od 9. do 11. dop.; pri posredovalnicah za službe od 8. do 11. dop.. aH vsak veda najbolj glasen/pa- na 'ioK^ '. " ' i j" S svojo materjo se je kregal ter jo tudi lahko ranil 32 ' letni. poročeni -Ivan Zovziit iz Št. Ferjana. Sodnija mu je pri- . ... sodila za to, 14.dnij zapora z dvema pbs- * "^benec mora bit* prost vsako drugo ne-' — J.deljo. toma.' ¦ , GlMiČ ]aV0lll Stranišč je bilo vedno polno . tožba v Gorici. Kar je, je nagnjusno. Napravijo se.na veft krajih Čedni prostori za K 21.600, katere je dovolil sinoči mestni svet gt>ri|kj; epo ho pa Travniku. Španski sleparji pošiljajo v naše gore . dan za dnem vabljiva pisma, v katerih o-betaio velik dobiček,,če se stori, kar zahtevajo. JVlislimo, da je vsa reč že tako oo-jasnjena, da ne sede nihče več na Hma- • niče r.., smetenik španskih sleparjev! »Via, Sllvio Pelllcb« se imenuje nova .- cesta s Korna na GorišČek. Tako je sklenil včeraj goriški mestni svet. Odprti lekarni. —- Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti Oiiubich. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 14. do 21. t. m. Ustnica: Nekaterim dop.: Prihodnjič. V K: Ne kože priobčiti. Sledi pismo. Priporočamo našim rodbii Zveza narodnih društev. Bralno In puško društvo Ipm v Mlrnu je imelo svoj, redni letni občni zbor dne 7. t. m, Udeležilo se ga je nad 50 članov. Predsednik Pavel Faganeli pozdravi drufitvenike ter jih spodbuja k marljivemu citanju knjig in časopisov. Tajnik in blagajnik Vinko FerletiS je poročal o društvenem delovanju in gmotnem stanju. Z zadovoljstvom so druStvehiki kon-statovali, da ima društvo Ipava nad '200 K v gotovini in tudi nekoliko poučno zabavnih knjig. V avgustu 1908. je druStvo priredilo veliko veselico skapad z novoustanovljenim bratskim društvom S6kol> kateremu se je prepustilo čisti preostanek. Vrli ddthači fantje* so društvu darovali 60 K. Društvo je imelo pri domačih rodoljubih vrie dobrotnike iti podpiratelje. Priporočamo ga tudi za bodočnost. Predsednikom se je soglasno z vskji-kom rolilo delavnega prejšnjega predsednika Pavla Faganeli, ki je pa te čast odklb-nil, ker namerava vso svojo delavnost posvetiti krepkemu razvoju bratskega društva So -kol. Na to se je soglasno volilo sledeči odbor: predsednik Vinko Ferletič, podpredsednik Peter Uršič, tajnik Ivan Ferletič, knjižničar Ivan Lestan in odborniki Ferletič Filip, Devetak Josip, Pavlin Ivan ml., Faganeli Teodor in Ivan Komidar. Novi društveni odbor nam je porok, da 88 bode Ipava razcvitula in napredovala le v sporazumnem in složnem delovanju z bratskim društvom. Sokol, ker so skoraj vsi društvenih^" Ipsve istočasni tudi Sokoli. Torej Ipava, rasti, cveti in množi se! Ti bratski Sokol pa. razpni svoja krila in razširi po lepem Mirnu svoje plodonogno delovanje, ki se zrcali v pravem bratstvu, v pbpolni jednakosti in zlati slobodi, ter skrbno brani in hrani svojo čilo mater Ipavo, ki kliče tebi svojemu čvrstemu sinu krepki: Na z d a r l Društvom, ki so prosila naše serije, naznanjamo tem potom, da nabira Z. N. D. zopet knjige, da jih je nekaj zopet naročila in ko bo' vezava končana, pričnemo koj z razpošiljanjem.1 Upamo*, da dobijo društva svoje serije že tekom enega tedna ali dveh tednov. Prihodnji četrtek t. i. 18. t. m. naj bL^ »vole priti pevovodje »Zvezinih« divi^v v Gorico v »Zvezine« prostore (ob 9\/o predpoludne), kjer se bo nadaljevalo zapričeto delo, za katero so se navduševali, sami pevovodje na prvem sestanku dne 4. februarja. Ker le stvar velike važnosti, upamo, da se odzove temu; našemu vabilu veliko število za napredek .ogrevajočih se pevo"odij, da še ustvari na enotni podlagi naj.spše uspehe. Torej 18. t. m, v Gorico! Obrtno šolstvo v Solkanu. — V Solkanu se je ustanovil stalni popotni p o u k za m i za rje, — Pouk je neobvezen. — Potovalni učitelj je na razpolago vsakdan od &—12 predpoldne onim mizarjem, ki želijo' vsakovrstnih, strokovnih pojasnil. Med tem časom si lahko vsak ogleda uzorne predloge stavbinskega in pohištvenega mizarstva, kakor tudi uzor-ce tehnično-dovrševalnih del, katere si, v slučaju uporabe, tudi lahko izposodi. — Popoldne je določen čas za obisk intere-siranih delavnic. Pouk v strokovnem risanju je razdeljen v dva kurza in sicer za mojstre ob četrtkih od 6—8. zvečer in za pomočnike ob nedeljah od 10—12. predpoludne. Da.se v Solkanu zna ceniti važnost strokovne izobrazbe, priča to, da se občina ni ustrašila stroškov nastalih z razpolago učnih prostorov, in da se je prijavilo v risarske kurze 77 mojstrov oziroma pomočnikov. Goriški oddelek zveze avstrijskih industrijalcev. — V nedeljo 31. januvarja se je vršil v sobani goriške trgovske in obrtne zbornice pod predsedstvom gospoda Josipa Mulitscha redni občni zbor tega društva. Predsednik se je pri tej priliki spominjal predsednika viteza Ernesta Holzerja; nato je društvenik Zoff poročal o akciji, ki jo je izvrševalo društvo leta 1908. v prilog deželne industrije. Potem je predaval tajnik dunajske centrale dr. Zimmermann o: davku in vrednost poslopij, načrtu socialnega zavarovanja in vodnih pravicah. Končno se je vršila volitev odbora za leto 1909. Izvoljeni so bili po vzkliku: J. Mulitsch predsednikonvV. Vianello podpredsednikom, E. Brcitner, A. Orzan, A. F. Polley in O. Rollett odborniki. OraanlziDljt slo?, trg. potnikov. — Kakor smo že svoječasno poročali, je vlada potrdila pravila osnujočega se društva slov. trg. potnikov, -r- Danes pa naznanjamo, da je svoj pristop k društvu prijavilo že precejšnje število g. tovarišev, iz tega se razvidi, da je bila organizacija res potrebna, ter vlada v/ interesovanih krogih mnogo zanimanja za društvo. Tudi podporni člani so se že oglasili. — Je pa še nekaj g. tovarišev, koji še niso vposlali prijavnic in kojih ne smemo pogrešati v naših vrstah. Prosimo torej, da nam svoj pristop čim preje naznanijo. Pripravljalni odbor. Na izvoznem trgu v Gorici je bilo prodanega lani raznega sadja in drugih pridelkov 75.702 kvintala za vrednost K 1.980.436. — Kdo ima glavni dobiček od vsega tega? . Čebelarski shod v Uornbergu. Dne 19. t. m. ob 3. uri pop. se bode vršil čeb. shod v šoli v Dornbergui Vabljeni so k temu poučnemu shodu vsi domaČi, kakor tudi čebelarji iz sosednjih občin. Predaval bode o čebelarstvu g. A. Likozar, naduči; teh* in čeb. strokovnjak v Ljubljani. OpOZir)! 86 na novo slovensko gostilno v Kapucinski ulici št. 2 (prej Katnik), katero« je prevzel znani krčmar LaSic Anton. — Gostom je na razpolago poleg na novo preurejenih gostilniških prostorov tudi kegljišče in prostor za balincanje. —, Postroženo pa bode z izvrstno vipavsko kapljico., pivom in jedjo. Otvoritev postajališča Lazaret-Rižan. Dne 15. sušca t. 1. se otvori med postajama Dekane-Koper v km 19,005 lokalne železnice Trst-Poreč ležeče postajališče t.azaret-RiŽan za osebni in prtljažni promet. Vozovnice se izdajajo v vlaku, prtljaga se odpravlja doplačilnim potom. t Konjski semenj v Gradišč ob Soči bo dne 29. aprila t. 1., in sicer bodo pregledovali in menda tudi kttpr/vali kobile; zahteva se visokost 1.58 do 1.68 m, starost do 10 let, dober hrbet,- gibanje pri*-*', vilno. Kobile moraje biti iz državnih hlevov ali vsaj iz znanih. Za.preskrbi) Gradišča obSoCi z vodo je dovolilo poljedelsko ministerstvo 6000 K prispevka k troškom, ki so določeni na 18000 K. Opozarjamo na oglas manufakturne trgovine A. Bisail v današnji številki „Sočett. Na Balkanu. Po nekaterih poročilih bi bila evropska konferenca že zagotovljena; razpravljala bi samo o koncesijah, ki jjh ima dati Avstrija Srbiji in Črnigori. V dunajskih merodajnih krogih pa sodijo" položaj za veleresen; sodi se, da Avstrija stavi Srbiji liltimaium glede" odgovora na zadnjo intervencijo poslanika Forgacha- pri srbski vladi. — V srbski skupščini je bil včeraj prečitan načrt zakona o posojilu 5.400.000 dinarjev v oboroževalne svrhe. Št* liMaMfct^imgMtki ttMt gmm* Winaai? je: odatopii ter^ pri' odstopu nagi«š»iv da < ne mor« 1 ostati,no svojem meMUy ker ne-iKta^a defcr«jezika; Imenskim je; na njegeva- mesto general [,Varežan!;v &-L&& hrvatsko-srbski; % zadovoljstvom, se jemlje m znanja naglašanje, da>jei potrebno v aoektirauih deželah popolno »aaajedeželneg* jezika. Zakaj pa-ni tako že zdasnaj.v deželah, kimso: Sel*^vče-raj psifile pod a^etrijsko < žezlo? Zahtevamo, dttvelj*-; tudi za naše dežele to, kar se je tako naglasalo za potrebno; glede Bosne in Hercegovine;; Politični pregled. Poslanska zbornica. — Dr. šustersifc je utemeljeval svoj predlog o bosanski agrarni banki; protestiral je proti temu, da se je dal ogrski agrarni banki privilegij, da uredi j kmetsko vprašanje v Bosni na svojo rok-j; I neslo bi jej ogromne dobičke. Ta bniku ima t že po svojih pravilih namen omogočiti »ladjarskim borznim špekulantom, da izsesajo j kmeta do krvi. Kmetje se bodo na ta način odirali ne pa osvobojevali. Madjarska bi si tako pokorila Bosno. Vprašal je zato vlado, kaj misli storiti, da prepreči atentat Madja-ror na Bosno? Bilioski je odgovarjal, da bo avstrijska vlada Ščitila avstrijske koristi. t Predlogu dr. Š. se je pridružil dr. Svlvester iti dr. Henner. ŠusterSičev predlog je bil so-¦ glasno sprejet. — Včeraj je bil vihar v zbor-I niči. K predlogu dr. Hajna glede* preganjanja I Češkega časopisja je govori! tudi pravosodni minister Hochenburger, na katerega so kričali češki radikalci: Sramota, ven ž njim, poveljnik vseh špiceljnov 1 Potem je bila debata b ( Klofačevem predlogu gledtf agentov-provoka- terjev pri praški policiji. I Zbornica je prešla na dnevni red: prvo Čitanje rekriUneg* kontingenta. Prvi se ie ! prijavil m besedo posl JDemštr. I Laški listi konstatujejo z zadoščenjem, da je poslanska zbornica izročila vladni načrt o laškem vseučilišču bud-getnemu odseku brez prvega čitanja! „SlQVarrska Jednotl" je sklenila, da bo nastopala pač strogo proti mmisterstvu, toda ne z obstrukcijo, ker bi tej sledilo le zo-petno zakljtičenje državnega zbora. Sklepu so se podvrgli sicer tudi Češki radikalci, toda v I zbornici so kričali na ministre, o predlogu { soc. dem. Nemca, naj se otvori debata o j izjavi min. predsednika, so potegnili s soc. I demokrati. nJednota" to*ej ni prav prava jednota. rra»8SCdnl minister Hochenburger je doživel v zbornici poraz. Neka stranka je tožila zunanjega ministra Aerentala na odškodnino. Sodnija je odredila razpravo, ali sekc. šef v 1 pravosodnem ministerstvu Schauer je prijel 1 sodnrjo, kako da je mogla tožbo sprejeti in [ odrediti razpravo. Razpravo pa je bil sklenil j senat. Na nujni predlog dr. Stranskega v tej I reči je absolutna večina poslanske zbornice ' se izrekla zoper vlado v; zoper Hochehbur- gerja. Mož bi moral odstopiti. i Dr. Rybif je vložil predlog za zboljšanje 1 položaja c. kr. pilotov in kurilcev, zlasti za ' znižanje let na 30. Razne vesti. Scensko akiMriiMfo »Ilirija" » Prani vabi na redni občni zbor, ki bo dne 17. marca 1909. ob 8. uri zvečer v prostorih v. restav. „u Pbkornvch" Ječna ul. PO pogreilll kmeta Ivana Takoreca v Vel. Be taroku so. žalovali gostje, po pokojnem s tem, da so pili šnops. Dva soda so ga izpili. Rezultat: 40 gostov deloma mrtvih, deloma se bore s smrtjo. LtfeStjtorefcie vaja. — K letošnjim oro-žmim. vajam rezerve in nadomestne rezerve, katero prvi turnus se prične z aprilom, bo vpoklicanih 4900 rezervnih' častnikov in 278000'možw Za lakoto je umrla v Bezierjit neka beračica po imenu AnastazjjaiFournir. Po njeni smrti so našli v sobi 5000 frankov, katere je skrbno čuvala, tako da si ni privoščila niti najpotrebniše hrane. Steselj pomiloščen. — Iz Petrograda javljajo, da je car pomilostil generala Steslja, ki je bil obsojen rra 10 let ječe. 300 izseljenenv se je vrnilo s parni-kom »Alice« v Evropo iz NevVjorka. Par-nik je priplul v Trst včeraj. Razmesarjeno truplo nekega N. Po-pazzii so našli na železniški progi pri Vod-njanu v Istri. Popazzi se je sam vrgel pod vlak. 22 umorov je bil o!)tožen okrajni poveljnik v državi Kongo belgijski poročnik Arnold. 22 zamorcev je po krivcih poslal v smrt ter zagrešil še druge zločine. Obsojen je na 12 let ječe. Velik ženski klobuk. — Elegantne dame bolehajo sedaj na velikih klobukih. V Pragi je hotela neka taka dama z ogromnim klobukom vstopiti v neko trgovino. Pa ni šio, ker je bil klobuk, prevelik. Zvijala se in skakala, pa, le ni mogla skozi vrata. Nabralo se je hitro polno občinstva, in. celo tramvaj se je moral vstaviti. Slednjič je morala sneti klobuk, z glave, da je prišla v prodajalno. Mali oglasi la pristojbin* stene.6« vin. Ako je oglas |8l se raCuna za vsako besedo 3 *1n. Vajprlpratnejie inserlranje ta trgovce ur obrtnike. Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov nikjer no t ni majhna. ¦ Uradnik išče zračno sobo s prostim vliodom, ¦ Ml anlllH ee mogoče z uporabo vrta. — NaBlov . pove upravništvo. POfFNIKE, .ki so dobro uvedeni v hotelih^ restavracija!), kavarnah in trafikah, sprejme protiv flsoki t |ro?iiiJi toTUAfr »1 reklanme pradmete. — 1 Specijaliteta: čipke in. ser^ijete iz papirja. I Ponudbe ž * referencami naj., se poSlje» no : I B. Altschul, Praga Tischlergasse 20. Zahuala. Tem potom.iarokamo najsrčnejšo zahvalo za obilo spremstvo pri pogreba, kaleor todii za tolažbo med boleznijo pokojne matere, stiaM-m*terey tete • ije Mozetič-Kadunc predragim sorodnikom, prijateljem in znancem bodisi v raea^y Gorica, kakor tudi dragim rojakoma PM»činiv ,po»bitt^ pa daco-vateljem vencev:. ~ Bog stotero povrni. , "; & ŽaliijoCi tetali^ mu _ Ko smo došlf do Št. Ferjana in>do-bili prvo »vinsko abstinenčno« zbirališče, smo kar trumoma šli notri; mislili smo, da prevržemo vse »pašarete«r, pa glej smolo niso šle namv slast,- kakor pravim »vinskim abstinentom«; tako smo se vina lotili, kakor najbolj goreči pašaretarji. Potem smo zapeli par lepih narodnih pesmi. Tudi naših starih.očetov sv. Cirila in Metoda nismo pozabili, ampak darovali smo jim 2 kr o n i 5 0 v i n a r j e v, ker sta nam rekla, da imata' veliko otročičev preživeti, katerim preti sicer narodni pogin. Izlet je vspel lepo. Le tako naprej! Sokol v Mirnu je imel v nedeljo 7. t. iti. svoj I. redni občni zbor, katerega sta posetila tudi dva odposlanca goriškega Sokola: br. dr. Levpušček in br. Bregant Po nagovoru brata staroste se je oglasil k besedi br. dr. Levpušček, kateri nam je v kratkem in jedrnatem govoru očrtal so-kolsko idejo. -^ Iz poročila br. .blagajnika smo doznati, da naše .denarno stališče ni bas ugodno. Sicer če pomislimo, da deluje društvo komaj pet mesecev, se pa k, čistemu preostanku 84 K ne more kaj reči. — Brat načelnik nam je potem.v kratkih besedah očrtal naše sokolsko delovanje v minulem letu ter nas pozival k vstrajnemu delu, ker se že bliža doba izletov. — Novi odbor se je konstituiral sledeče: br. Fr. Sandrin starosta, br. Julij Jakil podstar., br. R, Faganeli načelnik; bratje Pavel in Ant. Faganeli, Danilo Pav-letič, Alb. Vižintin, Kogoj Jož., Tribušon • Ldv., Vinko Ferletič in Jož. Devetak odborniki. Pozneje smo se zbrali v veseli družbi ter ob navdušenem govoru br. dr. Lev-puščeka, kateri nas je pozival, da naj si ustanovimo svoj lastni dom, nabrali lepo vsoto 196 K; in sicer so darovali: Jož. Pavletič in Andr. Jakil po 50 K; Fran Sandrin in Jožef Marmolja po 20 K; Pavel Faganeli, dr. Levpušček in. Al. vd. Faganeli po 10 K; Urbančič Al., Mihael Faganeli in Edv. Praprotnik po 5 K; N. Bregant 3. K; Fr. Jakil, Iv. Komidar,-Helena Faganeli in T. po 2 K. — Bratska Vam . hvala! Na zdar! Iz bouškega okraja. Iz Bovca, — Ne vemo, . iz katerega vzroka ni dobilo učiteljstvo plače za mesec marec še dosedaj. Mislimo pa, da je krivda v Tolminu. Ako že. noče g. Lasič delati na to, da dobi učiteljstvo pravočasno plače, moral bi pa g. Prinzig skrbeti za to. Omenjena gg. sta gotovo dobila svojo s težkim delom zasluženo plačo že J. marca. — Turške razmere! Moll-ov Seidlifz-prašek je i& na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi čistil, kroglicami in gtencicami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodniško zasleduje. Rell-evo Franc, žganje in sol za ribanje Sirota. _______ olajiaJoJe in okrepCojoCe sta- jz roznano sredstvo proti trganja \± in prehlajenju vsake - vrste. Orlg. steklenica K1-90 4 Na prodaj po vseh lekarnah in miiodilnicah. Glavna lekarna L KOLI, c. in kr. dvorni založnik, DnnaJ, I. . Tucalanfien 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Otistofoletti, '¦ A. Gironcoli. Domače vesti. P- B. SI itriČHlkOM: Prosimo vse one p. o. naročnike, ki so še na dolgu z naročnino, da jo poravnajo Čim prej; drage prosimo plačila za tekoče leto. f. Fran Sokole, nadučitelj v Podbrdu, je umrl t petek ob 1. zjutraj v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici. — Ta vest je nenadoma pretresla vse znance in prijatelje pokojnika, kajti o kaki bolezni ni bilo nič slišati. Vzrok je tale: Pokojni Kokole je imel že več časa sitnosti z jednim zobom, kočnjakom. Da bi se ga odkrižal, je prišel, pred dobrim mesecem v Gorico k zobozdravniku. Ali zob je bil tako razrašften, da je imel zobozdravnik veliko opravila, predno ga mu je izdrl po koscih. — Ali s tem še ni bilo konec težav. Bol ni ponehala. Pred 8 dnevi je začel otekati, aH ni prišel takoj v Gorico; ko je pa končno prišel, je bilo že I — prepozno; izvršili'so sicer razne operacije v ustih, na vratu, v grlu, a zaman: pridružila se je še pljučnica in prišla je smrt. — Pokojni Kokole je bil rodom iz Kobarida, osem let poročen v srečnem zakonu z vrlo mu družico gospo Olgo rojeno Likar, brez otrok. — V Podbrdu je bil jako priljubljen in spoštovan. — Pogreb bo jutri ob 9. predpoldae izpred bolniške kapele. N. p. v m. t Preostalim naše iskreno sožalje t Za Slor. Šli« f KrilM se je nabralo pri zabavi v Medani K 3*41. Zt družbo si. Cirila In Matota f L]uhljanl je nabral g. posestnik in gostilničar Alojzij Mavric v Pojani na ženitovanjski gostiji ob priliki poroke g. Josipa Kren iz Fojane 9 K 06 v. — Živel 1 Hvala lepa! DafdVl za »Dljlško \m\t. — Nabiralnik v gostilni pri Fonii v Solkanu je dal šesti znesek 17 K, doslej skupaj 6ft*79 K. Fr; Lavrič, žel. revident, je prispeval za marec 1 K. — Veselo omizje pri »FruškarcP na Preserjih pri Rihemberku ftabralo dne 7. III, opazivši naknadne vspehe zadnjega antialko-holičnega predavanja dr. Breclja 6 K. Vrhu tega daroval Štefan Hmelak 1 K v nadi, da se mu ne bode več sanjalo o tako strašnih želodcih kakor preteklo noč. — Vsled darila pok. prof. Jesenka v Trstu je .bilo izplačanih 60'25. — Na račun mesečnine je prišlo 9 K in v blagu 660 kg slanine in 20 kg moke zp polento. Na Erzeljll pri Vipavi je umrl Jos. F e r j a n č i č, zvest pristaš napredne stranke. Ali res podpira „Iont" klerikalce ? — Goriški BMontB je edina hranilnica v-deželi; ta zavod je edini, ki more sprejemati pttpi la r ne denarje. Celo naprednjaki so siljeni, da tu vlagajo denarje otrok, občin in drugih korporacij. — S tem denarjem razpolagajo edino nadškof in dva župnika v Gorici, ne dati gospodje sami ga-rantujejo le z enim samim vinarjem. Da so prišli na svoja. mesta v Gorici, je bil ie slučaj, — in ta slučaj jim je dal v pest tudi— — edino hranilnico v deželi. Kaj tako nenormalnega ni kmalu najti v Evropi. — Zdaj, ko se je toliko razpravljalo o „Kranjski hranilnici", je vredno, da preiščemo malce razmere pri goriškem „MontuB: kako je prav za prav s tem privi-legovanim zavodom"!i Kakošna je tista podlaga, ki naj daje celo pupi'arno varnost! In j končno: Kam gre dobiček tega edinega deželnega zavoda, ki uživa privilegij — hranilnice! Vprašati treba: Ali je res, da se razdeljuje veliko število tisočakov kar na slepo zaupanje v našo politikujočo duhovščino? — Zato bi radi vedeli, da »Gorica* in „Prim. Lis" odgovorita: Koliko denarja so doslej dobili duhovniki po deželi? Kam je šel ta denar? — Zahtevama odgovor brez slehernega zvijanja! Tu naj »Gorica* — odgovarja, mesto da sprašuje o rečeh, ki njo nič ne brigajo l .: L redni občni zbor slovenskega delavskega stavbenega društva »Svoj dom« v Gorici se vrši v soboto, dne 27. t m. ob 8. uri zvečer v hotelu pri »Jelenu« z na^ slednjim dnevnim redom: 1) odobren je letnega poročila ravnateljstva; 2) odo-brenje računskega sklepa; 3) volitev 3 članov ravnateljstva, 2 namestnikov in 2 rač. preglednikov; 4) določba remuncra-cij ali nagrad. Ako bi bil ta občni zbor nesklepčen, se vrši drugi uro pozneje istotam. »Kdo ve svetovati?« -— »Prismojenec« strašno joče radi mladine, kako da je neznansko pokvarjena. Potem pa hinavsko vprašuje: »Kdo ve svetovati«? Odgovor pa je že tudi v tistem »Prismojencu«. Svetovati bo vedel tisti Jaka iz »kratkega časa«, ki je bil padel v vodo, se zapletel v korenike, in ko ni vedel, kako se odtrgati, je šel domov po nož, porezal korenike in se rešil. Do tega naj se obrnejo klerikalci, ta bo znal svetovati! . Razajas — C. kr. ministerstvo za železnice jo dovolilo s svojim odlokom 12./2 1909, štv. 704 t4/19 08, da se zviša na lokaj ni železnici Gorica-Ajdovšči-n a brzina od 25 na 35 km za uro. Radi tega se občinstvo opozarja, da mora biti od sedaj naprej bolj oprezno pri prehodih in prevozih čez rečeno železnico in še posebej, da mora natančno paziti na svarilne znake bližajočih se vlakov. To se daje na obče znanje vsled ukaza c. kri namestništva v Trstu. G. kr. okrajno glavarstvo v Gorici.. Netaktnost goriškega deželnega odbora. Zadnjič smo omenili na kratko, kakšno netaktnost je zagrešil goriški deželni odbor. Pismo drž. poslanca Hribarja se glasi: »Dunaj, 9. marca 1909. Veleslavnemu deželnemu odboru mejne grofije Goriške v Gorici. Ko ste se obrnili do mene, da ;Vam posodim načrt železnice od Idrije do goriške meje, storil sem to prav rad. V Časnikih pa čitam, da ste sklicali v Sv. Lucijo nek shod v zadevi železniške zveze Idrija-Sv. Lucija in da ste k temu shodu povabili »kranjski konsorcij«, v čigar imenu se je povabilu odzval idrijski dekan Ar ko. Nimam navade biti nevljuden; toda v tem slučaju vendar ne morem drugače, kakor očitati Vam skrajno netaktnost. Če ste vedeli, da je v mojih rokah splošni načrt za progo Vrhnika-Idrija in Idrija goriška deželna meja in ste se za prrposlatev poslednjega dela načrta obrnili do mene, bil bi vsaj postulat navadne "Vljudnosti, da k posvetovanju v Sv. Lu-,-ciji povabite oni konsorcij, v čigar imenu je bil izgotovljen načrt, ki ste ga takrat, ko; ste vabila razpošiljali, imeli že v rokah. Ker tega niste storili, prepuščam Vam samim sodbo o tem, kako naj se krsti tako ravnanje. Umeli boste tudi, da sedaj niti trenotka več ne morem puščati v Vaših rokah izposojenega Vam načrta ter da Vas zato kar najodločneje poživljam, vrniti mi ta načrt. — Z odličnim spoštovanjem vdani Ivan Hribar 1. r.« Pismo je tako jasno, da ni treba nobenega komentara. Vidi se, kako je pripravljen naš. si. dež. odbor vedno storiti kaj proti naprednjakom, da je zadovoljen Berbuč, da potem še bolj kima in molči, kjer bi moral odločno govoriti. Poboljševalnico za mladoletne kaz-nence misli zgraditi društvo, kateremu je namen, privesti tako mladino zopet na pravo pot, v Poljski ulici v Gorici. — »Corriere« se bridko pritožuje, češ, da je proti zgradbi v Poljski ulici vložilo protest neko slovensko društvo, kaj da misli to društvo, da ne ve, da so v zavodu tudi slovenski otroci itd. — Na to povemo »Corrieru«, da je vložilo protest proti zidavi poboljševainice v imenovani ulici o-* koli 60 laških posestnikov, slov. stavbena zadruga »Svoj dom« pa je vložila protest na prošnjo nekaterih teh laških posestnikov, med katerimi jih je nekaj, ki irnjijo med laškimi meščani ugled in vpliv. »Piccolo« pa je stopil še malo dalje ter 1 pravi, da ne razume protesta od slovenske strani, ker v zavodu so skoro sami slov.' kaznenci. Lažnik! Naj bo le tiho na to stran, kajti večina onih dečkov, ki zaidejo prezgodaj ria krivo pot, je laška. Saj vemo, kaka vzgoja otrok je med »gori-ziani«! Statistika pelagre. — Iz razkazov o štetju pelagroznih v štirih sodnih okrajih političnega okraja gradiščanskega po-snamljemo sledeče: Koncem leta 1908. je bilo v vsem političnem okraju 1330 pelagroznih; od teh 542 moških in 788 žen-skih, Najmanj pelagroznih se je konštato-valo v sodnem okraju Itorminskem, t. j. okoli 100 in v gradiškem okraju, to je tudi okoli 100; v tržiškem okraju je bilo 168 pelagroznih; sodni okraj červinjanski sam ima 962 pelagroznih. Ako se hoče v številkah povedati, kako je pelagra razširjena, so le podatki ljudskega štetja iz leta 1900/ na razpolago. Ako vzamemo za podlago te podatke, dobimo, da znaša 962 pelagroznih v červinjanskem okraju 3.7% vsega prebivalstva, ki Šteje 25.866; v tržiškem okraju 168 pelagroznih 1% vsega prebivalstva, ki šteje 15.611; v krminskem okraju 100 pelagroznih 0.5% vsega prebivalstva, ki šteje 17.496; in v gradiščanskem okraju 100 pelagroznih 0.9% vsega prebivalstva, ki šteje 10.900. Med občinami červinjanskega okraja, kjer je pelagra najbolj razširjena, zavzemajo, prvo — dasi žalostno — mesto občine Oglej z 222 pelagroznimi (od 2.219 prebivalcev, torej nad 9.5%), Fiumičel z 223 pelagroznimi (od 3.238 prebivalcev, torej 6.8%), Terc s 149 pelagroznimi (od 604 prebivalcev, torej nad 24.6%) in Skodo-vaka s 76 pelagroznimi (od 795 prebivalcev približno 9.5%). Glede na starost 1330 pelagroznih, jih je največ od 10 do 15 let starih (327), potem od 30 do 50 let (288), od 50 do 70 let (239) in končno od 15 do 20 let (154). Skoro v vseh starostnih-vrstah je pfetežna večina pelagroznih ženskega spola, zlasti pa v starostni vrsti od 30 do'50 let, ki je v njej 235 slučajev pelagfe, prot* 53 slučajem, ki odpadejo na moški spol:'torej nad štirikrat več. Glasnik goriških nnofosfru]ar|8VH, Fr. Krem-žar, prtefejjpjflr v $Htoji številki »Domoljuba" zopet polna nesramnih dopijov. Nekega gospoda imenuje „staro pijanduro«, gostilničarje in trgovce zmerja z Jaro gospodo". — Taki suroveži so torej „novostrujarjiw! Prizadeti jim že plačajo po zasluženju. Društvo furlanskih učiteljev bo imelo svoje zborovanje v Gradišču ob Soči dne 28. t. m. ^;fj Zopet SIDINMr vojaka. — V vojašnici na Travniku v Gorici se je vstrelil včeraj s puško v srce 22 letni vojak 47. pešpolka, po imenu Ivan Proš, doma s Štajerskega. Bil je takoj mrtev. V Avčah bodo kmalu občinske volitve. »Prismojenca« nekoliko skrbijo, zato že steza svoj jezik pa pravi, da naprednjaki agitirajo okoli, da bo občina vzdrževala klerikalno »izobraževalno društvo«, ako zmagajo klerikalci. — Že utegne biti tako. Pri klerikalcih je vse mogoče. Zato proč ž njimi f Hala Stanovanja. — O malih stanovanjih za Gorico se že dolgo razpravlja, pa jih še vedno ni. Mestni svet goriški je sklenit vzeti 52 deležev po 500 K, ko se ustanovi društvo za zgradbo malih stanovanj. , S Cerkljanskega je v »Prismojencu« v vsaki številki dopisov, ki se odlikujejo po posebni surovosti. V zadnjem času se odlikujejo posebno Police. Tam poje neki kos čudne pesmi, zlasti o »Soči« in »Slov. N.«. Naj le poje naprej. Pesmi so take, da odganja vse od sebe. Torej le poj, črni ;,os! Lani se je vstrelil v Gorici gimnazijec iz Trsta Herman Vovk. Pokopali so " ga v Gorici. Sedaj so prenesli truplo v Trst v družina^, rakev., . priporoča svoje mvo tospelo blago za pon)ladai)sl•:/ Dolgost Železniške proge in gradbeni 1 , troški. Dejanski gradbeni troški krajevne železnice Sv. Lucija-Tolmin-Kobarid, ki bi* bila 20.870 km dolga, bi znašali K 5,050.000 torej za vsak kilometer K 242,000. »Samouprava«. Važno za vse one, ki nosijo čevlje! Vsled preselitve trgovine s čevlji J. MEDVED - Gorica, so cene izdatno znižane. Cene so: Čevlji za ženske od krone 4 ,«.jirej „ „ možke „ 7 Hitite, da i)e zan) j L{Ioi»RJfiiiciiovani n prejme takoj tehničnega risarja < smožiiefia obeli deželnih jezikov, j ,-T"---------—a--—*—-----"*-----;-J*;----—----------^ ' Prostouoljno se proda učenca sprejme takoj Ivan Golob, krojač v Solkanu. POZOR! cijalist -1 1 Primožič Gorica na Kom', št. 13. enonadstropna hiša v kateri se nahaja dobroidoča trgovina in gostilna. Hiša stoji poleg glavne ceste v M0Qi»6jcah pri Sv. LllCilS Ob Soči. V bližini se proda tudi travnik z občinsko pravico, ki omejuje gozd. — Več se izve pri lastniku Antonu Jelcnec t Idriji. Proda se flota otepa iaiilnica in čistilca. ©bri)iH s« je i>a |for. $$anci č * a tf ©esl^lab, p. $)la\'e. priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh Številkah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hrlbo-lazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. PopravUa se izvršujejo ločno In po zmernih cenah. Cena blagu konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča J. Primožič, optik. 600 fucafov lepo zarobljenih rjuh =r= brez šiva = širina 150, dolžina 2 m. 25 cm; zajamčeno pristno platno, tkano iz platnenih niti najboljše vrste. Razpošiljalo se bede radi opustitve te stroke, komad po 2 kroni 50 vin. Sna%e rjuhe, najboljše kakovosti, tkane iz močnih platnenih niti, porabne tudi za najfinejšo balo, komad po K 2*80. Pošilja se najmanj 6 komadov — po povzetju. Za heugajajoče se vrne denar in se povrnejo stroški. Pozor! Prosim, m zamenjajte mojega blaga ž drugim konkurenčnim blagom, ker pošiljam le prve vrste blago. Kdor je poskusil enkrat naroči zopet. S. sreili, tkalnic« platna nflCHOD - Češko. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu11. V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce, od K 1*20 više. "Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik * jedilni salon. Več sob za klube in .sklenjene družne, kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko ' pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo. upravo skrbna in točna. Cenjenim odjemalcem v Gorici in na deželi priporoča == pšenično moko Vlastelinski valjčni mlin v Nuštru (SLAVONIJA), katera prekaša v donašanju in v dobroti vse moke in je nedosegljiva, kar priznajo vsi oni, ki so jo dosedaj poskusili. Zastopnik za Gorico in okolico 3osip marmolja, Miren pri Gorici zalagatelj deželnih pridelkov in kolonijalnega blaga. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir -.ngrfV PsSmn - . Žage v Soteski Gorica drž. kol. - Solkan -^^^r^ms*^ (Iast verskega zaloga). Osrednje voflstvo: Trst, Via Hi CamiiU Intararban. tclef.: Borica St 74, Trst St 163L - Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit. Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na povoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sli — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografldni zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°, j Zailnžie ilavnice K 90.000. — fiarancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. Potnikom v Ameriko ^iPc^^Is^fe?^ priporoča »Generalna Agenta" Im Obersfeg & C.o Base!, filialka Buks AvS3a!KSea) najliitrejo in ?arno vožnjo preko Buks-Basel-Paris-Havre (via Soufton) ali Pariš Chcrbourg, z najnovejšimi in modernimi brzoparniki „American in White Star Line" prevoz morje v resnici Y\? do 6 dni, garantira se vsakemu, daje gotovo ukrcan, i/borna hrana in postrežba, cene nizke. Za vsakršno pojasnilo glede cen — plovnih in voznih-redov itd. — obrnite se vedno na: im ihersieg i f.o filiala Ms So^StSk A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga = == oljkinega olja prve vrste ajailjšili tvrdk iz Istre, Dalmacija Molfette, Bari in Hic? s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —96, 104, 112. r20, 1'28, 1-36, 1*44, r80, i'80, 2~, 240, za luči po 72 vin. ------- Na debelo eene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno; Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. |IJn|, hoče obvarovati sebe ali svojo 1x001 deoo pred kašljem, hripavostjo katarjem, zasliženjem, boleznim v vratu, prod krčnim in oslovskim kasljem naj kupi Kaiser-jeve prsne taramee z znamko 3 smreke'. Te karamele so zdravniško priznane in priporočene. 5500 oblastveno potrjenih priznanj. 1 zavojček 20 in 40 vin. 1 doza 80 vin. Dobi se pri: A. de fiironcoli — Gorica. I. Cristofoletti — Gorica, Rugiero Kiirner — Gorica. G, B. Pontoni — Gorica. A. Mazzoli — Gorica. L Gliabich — Gorica. I. Huss ______— Vipava. M. Kozpner — Ajdovščina.______ Naznanilo- — Na razna vprašanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da so toči pravo plzensko pivo »prazdroj« v Gorici v lioteljskih restavracijah, in sicer: v hotelu . . ... »Pri poSli« " » » ...... »Union« » » . . »Pri zlatem jelenu« » ».....»Tri krone« ter da ga oddajam na debelo iz zalogo v sodčkih po 100, f«0 in 2"> litrov. PriporoCam se z odličnim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatelj za Goriško-GradiSCansko v Gorici, tek. Josipa venli 2G./28. N. B. — Kdor p^e plzensko pivo pri »Zlatem jelena« prispeva 25 vinarjev pri hektolitra za »DijaSko kuhinjo«. J§ifa$bei)0 podjetje Znidarčič & Stepančič GORICA Tržaška ulica štv. 29. se priporoča si. občinstvu in drugim korpo- racijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbe- , nih del. j Prevzema nadzorstvo in izdelovanje na- { Črtov ter statičnih računov. J Za obila naročila se toplo priporočata j Znidarčič & Stepančič,I Varstvena znamka: „Sldro" wL iiniment. Gapsioi comp. 1^1 Nadomestek za rti HI Anker-Pain-Expeller ,. povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenja Itd. Za ceno 80 vin., K 1'40 in 2*— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko Msi-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA ____ J^sl fc ,. ilatem leva" v Pragi I 11 EliBa*,otll&aS8e steT- 5 aova- ^UN^J| Onavno mpollljan]*. ••A4>« «> *¦«>• O O i Lekarna Cristofoletti \ | v Gorici. i 5 ŽELODČNE KAPLJICE 1 z znamko sv. Antona Padovanskega. A Zdravilna moč tea { kapljic je nep* kosljivo { — Te kapljice vredsju • redno prebavi)anje, J če se jih dvakrat na dan v po jedno žličico poijpe. j Okrepe pokvarjeni 26- I lodec, store, da zgine a 2 (Vi-stvcnn znamka). v kratkem časa omo- § J tica in životna lenost (mrtvost). Te $ J kapljice tudi store, da človek raji je. • I Cena steklenici 60 vin. J | Iristofoletiijeva pijača iz kine j A \n 7pip70 najboljši pripomoček pri ž J 111 cmvlia, zdravljenja s trskinim oljem. L ^ Ena steklenica steno 1 krono 60 vin. i ˇ • Steckenpferd- lilijino mkčnato milo je najnežnejSe milo za kožo. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Brnita lospolje! Poskušajte milo iz te toče tovarne! Meletje izvrsten. Cene olajne! Naša špecijaliteta je: CapraSOk - KOZa 8 SOlllCeffl. PM^ 1®°? *'