Mesečnik slovenskega dijaštva
Št. 8
V Celji, dne 20. avgusta 1893.
Leto II.
Dijaška
zložena slovenskim abiturijentom leta 1890.
dinevaj spev, modric sinov, Kar nas s posavskih je  poljan, Kar nas je  od morja bregov, Kar zre nas Drava,  Korotan I Ljubezni bratske  ozka vez, Naj združi nas v mogočen jez:
Domovini posvetimo,
Dela svoje  in  moči;
Z moško roko jo branimo,
Z umom ji jasnimo  dni 1 Da src ne  zruši časa tek, Roke  si otisnimo tesno, Da zvesti  bodemo si v  vek Prisego čuje naj nebo : Za dom pravico, bratov čast, Stojimo trdo kakor hrast I           Al.  K.
-^ Sreči. ^V
Wa slednjič le si cula vzdihe In si  umela tožbe  mile, Da videla  si  solze  tihe, Ki bledo  lice   so   močile   — Oj hvala, krasna sreča I
Roko dobrotno si padala,
( hlvzela  britke mi  spomine :
Svitloba tvoja zasijala
Mi  v srca bolnega je  Uninc  —
Ljuba vi mlade sreča!          Zora.
^tY1v^;
114
VESNA    —
8 št.
Doktor Mahan.
Novelica. PiSe Al a štor.
(Konec.)
t^ismo je vzbudilo v Mahanu mno-"Vsr go spominov. Naslonil se je na okno in zagledal se v krasno noč. Ne-brojno zvezd lesketalo se je na obzorji. Kolikokrat je zrl v to veličastno nebo, in kako različni čuti so mu polnili dušo tedaj — —
Zrl je v duhu kmetsko hišo, kjer mu je tekla zibel, malo vas, kjer je odraščal in preživel prva leta, leta polna brezskrbnega veselja. Kaj je tedaj znal o svetu, o borbah in težavah življenja!? Duh vsplaval mu je nato v mesto, kjer si je pridobival na gimnaziji pot-ebnih naukov. Tedaj pričelo se je novo življenje; novi nazori, nova čustva polnili so mu dušo. Pričel je uže okušati, boj za obstanek, tedaj . . . no, odškodovale so ga pa zato vsakoletne počitnice, katere je preživel v domačem kraji. Pobožna mati želela je iskreno, da včaka novo mašo, a on ni mogel spolniti ljubim svojim sta-rišem srčne želje. Niso ga preklinjali radi tega, niso ga hoteli siliti k stanu, za kateri mu je nedostajalo poklica; a tudi za drago učenje mu niso mogli pošiljati zadostne podpore, in tako preživel je v stolici marsikako hudo uro. Tolažila ga je pa pri tem vedno misel na njo, ki mu je bila uzor ženstva.
Še višegimnazijec, ob času, ko človek okuša slasti in radosti idejalne ljubezni, spoznal je deklico, ki je bivala v mestu pri svojih sorodnikih. Bila je kmetskega rodu, a pridobila si mestno izomiko in naobrazbo.   Nepo-
kvarjeno srce in blag značaj sta jo dičila in to storilo je, da so jo ljubili in cenili vsi, s katerimi se je seznanila. Bila je rahlega zdravja in da se okrepča in vtrdi, zaukazal ji je zdravnik mnogo gibanja v prostem, svežem zraku. Tako prihajala je po zimi redoma na drsališče. Bila je še začetnica, in ni si še upala tekati sama po gladkem zrcalu. Tje prihajal je tudi Mahan. Milina Kla-rininega obličja in vedenja vnela mu je srce s prvo ljubeznijo; želel je, da bi se seznanil z deklico, da bi ji o priliki razodel svoja čutila — ž njo užival srečo ljubezni. Bil je srečen v svoji domišljiji. Brezskrbna mladina ne računi, ne vpošteva, kaj in kako, — ona si domneva, da sedanjost ne mine in se ne spreobrne v žalostno bodočnost.
Nekoč pričakovala je Klara zaman prijateljico, ki naj bi jo vodila po ledu. Mahan zapazil je to, osrčil se in se ji ponudil vodnikom. Klara si plašna ni upala odzvati se vabilu, toda spremljevalka, Klarina teta, bi ne bila rada videla, da nečakinja ne izrabi prilike v potrebno in prijetno razvedrilo. Prigovarjala je torej, naj sprejme ponudbo prijaznega gospoda. Pričetek bil je storjen, seznanila sta se. Spoznala sta se kot ožja rojaka iz sosednih vasij in si imela temveč dopovedati in po-praševati. Kmalu bila sta si dobra prijatelja. Sešla sta se še večkrat, ven-der občevati nista mogla veliko.
Pomlad prišla je v deželo, sneg je kopnel in cvetje,  ki je  počelo  po-
8. št.
—   VESNA   —
115
ganjati iz zemlje, vzbudilo je v tisočih src veselje in radost, ker je oznanje-valo novo življenje. — Našima znancema pomlad ni donesla posebnega veselja. Saj jima je pričelo baš v zimi cveteti najkrasnejše cvetje, jima je tedaj priklila prva ljubezen v srce. In sedaj ni bilo več ugodne prilike, kjer bi se mogla shajati, da ne bi tega opazil in opravljal hudobni svet!
Šiloma otresel se je dr. Mahan teh spominov in iskal miru in tolažbe
v spanju. —
*
*                 *
Druzega dne obišče ga Klinar. Prišel se je zahvalit za rešitev žene in mu bogato poplačal njegov trud. Rad bi bil zavrnil Mahan nagrado, vender si ni upal, ker se ni hotel izdati Klinarju. Ta ga prijazno povabi, naj kmalu in večkrat počasti njegovo hišo s svojim obiskom. Zdravnik obljubil mu je, da hoče to o priliki storiti, akopram še ni vedel, naj bi vsprejel povabilo v istini ali ne? Saj ni vedel, živi-li Klara srečna in zadovoljna, — saj ni vedel, kako bi ga vsprejela in kako naj bi se sam vedel. Klinar bil je gotovo srečen v zakonu, nikakor bi mu torej ne smel oropati sreče in provzrcčiti nesreče. — Kmalu potem sešel se je zopet z župnikom. Župnik bil je skušen mož. Oni razgovor v gostilni razodel mu je, da sta si Klara in Mahan bila prijatelja, da ju je morda celo vezala ljubezen, in ako uže ne to, — da je Mahan ljubil Klaro in je še ni povsem pozabil. Preprečiti je hotel in moral, da bi se zrušila zakonska sloga, in torej iskal prilike, da se snide z zdravnikom. Govor nanesel je ob kratkem na Klinarja. Župnik pohvalil
je moža, kot jednega najbogatejših in najuplivnejših v celi okolici. Opisal je njegov blagi značaj, orisal njegovo družbinsko srečo tako živo in tako zgovorno, da Mahanu ni ostal prikrit namen župnikov.
»In žena? Je-li ona srečna v zakonu? Izobražena v velikem mestu, navajena na tamošnje življenje, ali se je res povsem privadila samoti, tako da nima drugih želja in živi jedino za svojo rodbino?"
„ Kolikor so meni razmere znane, in lehko rečem, da jih dobro poznam^ ker mi zaupata oba," odvrne župnik, »reči moram, da ona živi popolnoma v sreči in zadovoljstvu. Nikakor ne bi mogel trditi, da se je omožila iz ljubezni, dasi ne vem, kje in kako je spoznala Klinarja, in dasi sem prepii-čan, da je ni zapeljalo njegovo bogastvo. — Ali iz spoštovanja do moža rodila se je s časom iskrena ljubav, in hčerka, ki se jima je rodila, vtrdila in okrepila je to vez. Vzglednejšega zakona bi težko našli drugje. Mir in jedinstvo vlada v hiši, in gorje njemu, ki bi hotel rušiti to lepo vez!"
Svečano spregovoril je župnik zadnje besede, in odšel. — Mahanu so še dolgo donele: »Gorje njemu, ki bi hotel rušiti to lepo vez." — »Ljubil sem jo, in ali ne dokažem najbolj svoje resnične ljubezni s tem, da ji ne motim sedanje sreče?" — Trdno je sklenil, da on ne bode skušal omajati zakonske sreče.   —   —    —   —   —
Mahan je obiskal Klinarjev dom. Klara bila je doma; presenečil jo je prihod zdravnikov, katerega je kljub vsej spremembi spoznala. Mahan povprašal je  po  njenem zdravju  in  iz-
116                                       —    VESNA    —                                    8. št.
razil svoje veselje, da je uprav njemu naklonila usoda srečo, da jo je rešil iz smrtne nevarnosti. V prijateljskem pomenku spominjala sta se sicer še prošlih dnij, spominjala pa tako, kakor se spominjamo z veseljem lepih dogodkov iz prošlosti, ne da bi želeli radi tega zameniti ž njo sedanjost. Klara razodela mu je, da je povsem zadovoljna in srečna.
„Mladostne sanje so minole — bile so lepe sanje — ali sedanjost podaja mi toliko zadovoljnosti, toliko ugodnosti, da bi bila vsaka želja pregrešna. Mož me ljubi in ceni, jaz cenim in ljubim njega. Hčerka dorašča nama v veselje in radost. Mi živimo sicer priprosto, a skušamo pomagati svojim ubožnim rojakom, in solze veselja in zahvalnosti draže so mi od blestečih biserov. — Le to me žalosti, da so mi roditelji umrli. Niso se dolgo veselili moje pomoči. Vender bili so srečni in zadovoljni, ker so še doživeli srečo svoje hčere."
Ko se je povrnil Klinar, povedala mu je ona, da sta uže stara znanca. Poštenega kmeta je to razveselilo, niti najmanje sumnje ni kazal, ker taka ni imela prostora v njegovem srcu. Govorili in pripovedovali so si uže dolgo dolgo časa in sklenili srčno prijateljstvo.
Ko je Klinar napregel, da je odpeljal na večer zdravnika v trg, moral je ta obljubiti, da v kratkem zopet obišče Hruševo.
„Ne bil bi mislil, ko sem se vozil prvič tod, da najdem tako ljube prijatelje", rekel je Klinarju, ko sta se vozila po cesti proti trgu. „Hvaležen sem Bogu,   da  me je  sem  privedel,
ker sem si pridobil tu bogato skuše- ' nost."
»Katero ?" poizveduje Klinar.
„Da   mladostne   sanje    niaoj vedno   podlaga   prave   in   trajne sreče," odvrne zdravnik.
Cez kakega pol leta pomikala se:l je dolga vrsta voz po cesti iz trga v j Hruševo. BilajesvatovščinaMahanova, 1 ki seje po poroki odzval vabilu Klinar- 1 jevemu  in ga prišel  z vsemi svojimi gosti obiskat. Treba je bilo žene zdrav- ] niku. Izvolil si je v to pošteno deklico   , iz trga;  in v  kratkem praznoval je poroko.   Na Hruševem bila je velika slavnostna pojedina prijatelju  zdravniku na čast.   Vesele pesni vrstile so se z napitnicami; najbolj odobravana bila je ona gospoda župnik,  ki je nazdravil novoporočencema „ Ceni ta se in spoštujeta, in to je podlaga prave sreče. Ljubezen, ki hipoma vzgori, ni vedno trajna,   veliko   bolj  ona,   ki   iz   malega plamena vsplapola v velik ogenj. _ —   Ker   poznamo zakonca,   in   vemo vredno ceniti njujin blag značaj, zato smo uverjeni, da bosta uživala pravo neskaljeno srečo v zakonu. Bog ju poživi!"   „Na  mnogaja leta", odmevalo je krog in krog, in veselo so zazveneli kozarci.    „Želim   si   srečo,   kakoršno uživa v zakonu prijateljska obitelj Kli-narjeva," odgovoril je zdravnik, zahva-livši se na napitnici, „srečo, katero pridobiti si bodeva jaz in soproga vedno skušala. Bog pa poživi tudi vso  druščino,  in na  trajno   in neskaljeno prijateljstvo,   ki  naj   vedno   med   nami vlada, dvignimo kupice."   Vnovič zve-
8. št.                                        —    VESNA    —                                   117
nele so čase. — Ta želja vresničila se je, isto tako kakor župnikova; doktor Mahan uživa neskaljeno srečo
v zakonu. Spominja se še včasih mladostnih let, a ne s poželjenjem, — le z radostjo kot na prijeten sanj.
fe^v-
-& Ptici. &r
v
ez tri vode, čez tri gorč Tja  v daljni  moj   domači   svet Krepak  te,  ptica, nesi   vzlet, Tja,  kamor vleče  me  srce.
In  tam   v dolinici   postoj, Kjer mlinsko  se  kolo  vrti , I >a  sliši   mlinarjeva  hči, Preglasno  pesnico  zapojl
Zapoj   tako,  zapoj  glasno, Da v tujem  svetu ljubček njen Pošilja jej   pozdrav  iskren, Da ljubi jo še  zdaj  zvesto.
Potem  poleti mi  nazaj, Poleti, prosim te srčno, ! )a  mi   poveš,  če me  tako Se ljubi  verno kot nekdaj!
Sava.
A
:# Misel. *&-
S
o  z  zarjo  dan  napoči, Xe   veš,  kaj  sabo  ti   prinese; Verjeli  pa mi  smeš, da mnogo Do  mraka upov  ti  odnese.
Slavoj.
yf&k
^
Vera.
Napisal   Mile   1! o r a n.
Prolog.
Ivan!
"*%« kratkem odidem, ne vidiva se S^J- morda dolgo. Oprosti mi torej* da ti pišem, saj je skoro k slovesu! Morda se Ti bo zdelo dolgočasno, ako zopet budim spomine pozabljene, morda, a duh moj stvarja mi jih tako živo, in prvič tudi spišem zgodovino mlade ljubezni svoje — imej potrpljenje z me-
noj. Storim kolikor možno kratko. Tri leta so uže davno minola — kar sva pohajala isto družbo. Sedel si mi nasproti, pogleda naji srečala sta se večkrat — in takrat pala je prva iskrica ljubezni v moje srce. Ljubila sem Te. Ti seveda nisi znal tega. Solnčil si se tedaj v žarkih druge ljubavi. Srce mi je krvavelo,   ko  sem  trgala  iz  srca
118
—   VESNA   —
8. št.
svojega Tvojo sliko in Tvoje ime, Ivan. Uvidela sem, da so brezupne želje moje — a prišlo je drugače.
Dan 19. grudna. Mrak se je vlegel na zemljo, družba drsalcev zapustila naju je — ostala sva sama. In prvič tedaj rekel si mi, da me ljubiš. Kako naj opišem srečo svojo? Neizrecno je, kar sem čutila takrat — vender vnanjost moja bila je hladna, a kdo vidi v srce! Prišli so dnevi sreče. Ljubila sva se — menda se nisem motila v Tebi — a jaz bila sem lahko-mišljena, lehkoživa, veliko trpkih ur žil si radi mene. Koliko sem se pokorila ! A vedi nikdar Ti nisem bila nezvesta v srci — nikdar.
Nekoč, bil je 19. rožnik — poljubil si me. Oh, Tvoj poljub, Tvoj žarni poljub!
Prišlo je poletje — odšel si na deželo.
Prejela sem list Tvoj — odgovorila nisem.
Videla sva se še jednič po počitnicah in — ločili so naju. Rekel si, da se Tvoje srce ne bode spremenilo. Ti ne veš, kako so me Te besede razveselile. Ti me ne zabiš! — A zabil si me . . .
Zadnjič si mi rekel da me ljubiš; bilo je to v Tihem dolu. In potem? Niti jednega poročila o Tebi — niti jedne tolažine besede nisem dobila. A ljubila sem Te še vedno.
Seznanila sem se z onim — o ljubezni ni bilo govora mej nama. Upala sem v Te. In potem osodepolni dan zame: 26. vinotok. Ti se ga ne spominjaš morda, a meni ostane ne-pozabljiv. Bil je ples tedaj ... a Ti nisi prišel po me;  z vsemi si plesal,
mene za Te ni bilo. Tedaj ugonobil si zadnje nadeje moje — a ljubezni moje ne. To Ti priča lehko pomnik moj. A čemu budim spomine? Tako bilo je v ' preteklosti!
In sedaj?
Razmere moje znane so Ti. Znano • Ti je tudi, da jaz teh vezij brez vzroka pretrgati ne smem. Vezana sem z besedo, s prisego — jaz je prelomiti ne' smem.   Kdaj mi je  možno  to  storiti — veš . . . končam. — Veš vse. Delala: bodem — delaj i Ti.
Odide&v*— a  brez   slovesa  oditi ne sme&viMorda se bodeš zadnjič poslovil od mene,  kdo ve kaj  bode s j Teboj v zapeljivem hrupu velikomest-nega življenja . . .
Ako sem Te kedaj razžalila, odpusti mi! Jaz Ti nimam ničesar očitati. Pozabila sem. Ako mi moreš, piši mi! Grešila sem — grešil si i Ti. Pokorila sem se dovolj. Sežgala sem bele liste Tvoje, najdražje spomine — bila mi je strašna pokora. Tvoja
Vera.
Dolgo se uže nisva videla — in kedar sva se, pozdravila sva se oblično prijazno, mrzlo — nihče bi ne bil spoznal, da sva si bila kedaj boljša, recimo, da sva se ljubila.
Tako je bilo navadno ... le redko kdaj prigodilo se je, da me je uzrla z dolgim vprašajočim pogledom, potem pa zopet — kot navadno — odšla mimo mene ... in jaz mimo nje.
Kar je bilo nekdaj me nama, vtonilo je v pozablosti, pokojpal  sem
8. št.                                    —   VE
misli „visokoleteče" in živel v navadni
—  neromantiški, rejalni sedanjosti.
In kako ne? Saj je bilo davno znano, da je zaročena z onim dolgim suhim človekom, ki je vedno nosil svojega krojača najnovejše stvore v letališča na razstavo.
Ljudje so tako govorili in verjel sem jim. Nerad sem ga videl s po-četka, ko so bili spomini še mlajši: a pozabljeno je bilo to, zanimala me ni njena zaveza kar nič, ona tudi ne.
Res, one dni bil sem še dijak na domačem vseučilišči, mlad, kakor je bila tudi najina ljubezen. Videla je njega, ki so ga klicali viteza, rekali, da je bogat; jaz sem bil le v nadeji, da kdaj podedujem kaj po stricu — bila je možnost, da se tam kmalu omoži, tu pa dolga doba čakanja; naravno sem torej izvajal posledico,  da me je pozabila.
»Kaj  srce in glas notranji ... .1 l'oln jo  žep in  polna —  skleda!
* *                 *
Tako doslej!
Ko pa sem držal njen beli list v roci, ko sem zopet po dolgem videl njene ljubke, a vender odločne poteze
—  tedaj spoznal sem, da vse čustvo do nje v srcu mojem ni ugasnilo. Narobe, le spalo je, na skrivnem tlelo,
V zahvalo nisem
Iz tvojih  rok, iz tvojega objema
Drvil  sem  v svet,  v neznane  zemlje  tuje, Kjer tok v  življenja vihri divji hruje, Nikdar miru, nikdar prestanka nema.
NA    —                                       119
da je sedaj tem močnejše vzplalo, ko je je beli list nastlal.
Sedaj vsplamtela mi je stara lju-bav, a mnogo močnejše, zavednejše. Sedaj nisem bil več oni mladič, ki se je dal pregovoriti k in od ljubezni, in ki je ljubil, samo le, da je ljubil.
Spoznal sem, da sem v njenej oblasti in živo stopila mi je ona pred duh, živo najina preteklost. Spominjal sem se dražestnega bitja, v katerega druščini sem preživel toliko srečnih ur.
Čudom sem se čudil, kako da nisem prej vpoznal njene neprenehne Ijubavi, kako, da sem mogel z inimi zaslepljeno trobiti v jeden rog in to proti — njej.
Vražji ljudski glas — in oni vite-zič-plemič. Vender, kaj je z njim — saj se vsi pač ne morejo motiti in — ga ni li imenovala v svojem poročilu — onega?
V hipu vedel sem, da je zavezana, a v istem hipu porodila se mi je misel, da ji spolnim željo, jo rešim žalostnega, neznatnega glupca. Tedaj menil sem, da vem, kaj mi je storiti.
Oj, kako bi ga stri, da mi je blizu!
„Vera, rešim te!"
* ¦*                                                                  *
(Daljo prihodnjič.)
dal ti sreče ...
Ločitev težka bila je  obema, Saj v boli silni duša mi vzdihuje, Trepeče  srce  tvoje vedno  huje In dvomov teža bitje ti prevzema.
120
—  VESNA
8. št.
Te  danes  vidim  tvoje lice  bledo, Oko  v solzah Ijritkostnih  se  topeče, Ko  zadnjo govorila sva besedo.
Ljubila zvesto si me in goreče, Nosila  radost  si z  menoj  in  bedo  — V zahvalo nisem dal ti  trajne sreče*
Jžff$xk
J o se p hus.
1. 1880,	1884,	1888,	1892
na Dunaj i z. t.  86	94	107	114
1. t.    76	83	98	102
v Gradci   z. t.   53	64	74	82
1. t.   47	58	65	73
skupno z. t. 139	158	181	19(5
Slovencev*).			
Na tehnikah			
na Dunaji    .      14	11	8	10
v Gradci .    .       6	4	3	4
20      15
Slovenski narod in velike šole.
Donesek k našemu časovnemu vprašanju.
(Piše J. Vencajz. — Dalje.) VI.
otrebo našo smo odkrili, poka-zali današnjo nedostatnost, sedaj pa hočemo razpravljati o našem položenji v letu 1900, katero nam služi tudi tukaj kot normalno leto: saj pred njim na osnovo vseučilišča niti misliti ne moremo in vsaj teh 8 let imamo še časa, da se pripravimo nanje! ?
V   koliko se nam je zanesti na bodočnost, pokaže nam pač najbolje bližnja prošlost. Radi tega prilagamo v nadaljnem vsem primeram in raz-motrivanjem statistične podatke iz 1.
-1880, 1884, 1888 in 1892. Razvoj tega zadnjega 12-letja je bil v nas miren, počasen, trezen; prilično jednak bode tudi v najbližnji bodočnosti, zato se tembolj zanašamo na istinitost prora-čunjenih številk.
V   tej ravno prošli dobi razvijal se je naš narod dostatno, akopram le korak za korakom: najlepši dokaz v to nam podajajo zmerno-rastoči naraščaj po velikih-in srednjih šolah, ki nas napolnjuje z opravičeno nado, da bode uže v početku 20. stoletja naš narod zadoščal vsem  zahtevam časa.
Na vseučiliščih poučevalo se je v posvet, fakultah
11      14
110    145      199    265
;i
6
skupno    .    . Slovencev*).
Vbogoslov-nicah   .    .    .
Po ostalih vel. šolah. . Slovencev*).
Skupno*) . . 273 311 494 481. V sorazmerji z ostalimi narodnostimi pa bi morali imeti 602 vseučiliščnikov, 68 tehnikov, 119 bogoslovcev in 35 ostalih akademikov. To nam kaže ne-dostatek 406 vseučiliščnikov, 54 tehnikov in 29 drugih akademikov, a preobilje 146 bogoslovcev.
Če bi v istem razmerji rastlo število naših velikošolcev, kot doslej, imeli bi 1. 1900. le 246 vseučiliščnikov, 18 tehnikov, 9 drugih akademikov in
*) Tu ni vStetih onih Slovencev,  ki so raztreseni po nekaterih drugih učiliščih.
8. št.
VESNA   —
121
— celih 466 bogoslovcev. Skupno bi bilo torej 739 velikošolcev; to je število, katero št* malce presega ono tedaj potrebnih 706 in se bode iz-vestno doseglo. Isto tako gotovo pa je, da razmerje mej posameznimi skupinami ne bo ostalo isto, marveč se bode prevrglo razmerje v prid posvetnim ukom, ker bodo duhovska semenišča prenapolnjena.
No. vsa ta razmotrivanja so jako problematična, če jim ne damo boljše in gotovejše podlage v srednješolski
JŽff$&:
statistiki. S številom srednješolcev raste razmerno tudi ono velikošolcev. Seveda je ta naraščaj časih manjši, časih veči in se ravna poleg gmotnega upliva mnogič po pritisku na-učnih oblastij v obliki znanih odlokov iz pisarnice ministrov.
Zaslej je število naših srednješolcev konstantno rastlo; v nekterih krajinah so pač nasprotni uplivi so-sebno v 1. 1888. zamorili močnejše gibanje, a krepki narod prebil je tudi to. (Dalje prihodnjič.)
¦M Glasnik.

Našo srednješolstvo v preminolem letu ni znatno napredovalo, nasprotno po ne-kodi je celo na nedoumen način nazadovalo, in to ravno ob mejah, kjer bi bilo vzmnoženje slovenskega dijaštva toli potrebno. Nikakor ne dvomimo, da se je v istini število našega dijaštva pomnožilo, le razmere, v katerih živimo dovajajo tam, in to sosebno na realkah, nerazmerno veče število našincev nemškemu narodu v žrelo.
Žalost nas navdaja, ko konstatujemo istinitost te nevesele prikazni, kajti v tem oziru se kaže delo zastopnikov slovenskega naroda na Dunaji popolno brezvspešnim: dokler ne skrbimo za zasiguranje naraščaja, bati se nam je vedno za narod in njegov razvoj in zastopniki, ki te svoje proklete dolžnosti ne store, polože naj raje svoje mandate in se zahvalijo narodu  za veliko zaupanje in potrpežljivost.
V preminolem letu pohajalo je „sloven s k e" gimnazije v
413 184 408 866
59
20
176
76
91
12
Slov.
Ljubljani I. . . II.. Rudolfovem Kočevji . , Celji . . . Mariboru Ptuji*) . . Št. Pavlu
mej 620 dijaki 490 Slov.
357	T)	357
197	n	189
96	n	10
377	n	242
336		215
166
22
Celovcu Beljaku Gorici . Trstu . Kopru*) Pulji   .
Torej .    .   .   mej         dijaki
V vsem je bilo slovenskih gimnazijcev, kakor bi pokazalo gotovo zasebno števi-ljenje, če vračunamo slovenske gimnazijce v „diaspori", 2000.
Istotako je pohajalo „slovenske" rejalke v Ljubljani . . . mej 346 dijaki 156 Slov. Mariboru    ...      „185      „         9     „
Celovcu*)
Gorici     .   ....    885     ,        46 Trstu*) Pulji*) torej je ...    .   mej         dijaki          Slov.
Ker so pa te številke deloma do cela nezanesljive moremo primerno vračunati nad 300 slovenskih rejalcev.
In končno je bilo na slov. učiteljiščih v Ljubljani m.   .   .   . mej   82 dijaki 78 Slov.
......      91      .      75     „
Mariboru ž.*)     .   .   „     —       „      —     „ Celovcu m.     .    .    .    „     119     „      20     „
Gorici ž.*) .   .    .        „     —      „      —     „
*) Ker nismo mogli poizvedeti zanesljivega števila, opustili smo naznanilo in je popolnimo v bodočih številkah.                                                                    P i s-
122                                    —   VESNA    —                                      8. št,
Kopru m.*)    .   .   mej    —  dijaki   — Slov.
torej.....mej          dijaki         Slov.
in Slovenk ali v okroglem Številu 250 slovenskih učiteljiščnikov.
Število vseh vrst srednješolcev se od lani, kakor je videti ni skoro nič spremenilo in to ker je znano, da neki krogi na Dunaji ne hote, da bi se vzmožilo iz strahu pred nami. —
„V kolikor se tiče narodne posesti v okrožji šolstva, zasigura vlada v tem delu svojega programa vsakemu narodu ono, kar ima." — Tako se je izjavil letos minister — in naši poslanci so mu glasovali za budget. Pa ta izpoved je bila menda vender dovolj jasna! ?     \
Vse druge narodnosti zahtevajo, silijo, žugajo — in končno res dobe par drobtinic. Slovenci pa čakajo, da jim vržejo tam na Dunaji kar sami od sebe v naročje kupe »koncesij" — ali pa tudi ne?
Kar imamo, priborili smo si težko in znana resnica je, da smo stali vedno na boljem, kakor so bili naši poslanci v opoziciji: tam so nas vsaj vpoštevali, sedaj se pa niti ne zmenijo za nas in naše „po-božne želje".                                        S—n.
^M Vestnik.
Na občnem zboru slov. fer. društva „Save" dne 13. avgusta v Kranji je bil izvoljen predsednikom: cand. jur. Vladimir Ravnihar, tajnikom, stud. med. Fran Go-vekar, blagajnikom stud. techn. Fran Mazi, njijinima namestnikoma abit. Mulaček in abit. Arhar. Podpredsednikoma cand. jur. St. Kogej in cand. med. An. Gregoree. Upravnikom: stud. phil. Poljanec, stud. phil. Iv. Žmavc, stud. jur. Zwitter, cand. med. Iv. Oražen, stud. techn. Iv. Omrza, stud. jur. Iv. Vrtačnik, stud. med. Fr. Šabec, stud. jur. Iv. Tomec, stud. jur. R. Gruntar in cand. jur. Iv. Preveč. Pre glednika sta: cand. jur. Janko Vencajz in cand. med. Demeter Bleiweis-Trsteniški. Izvirno poročilo po zapisniku odborovem prinesemo prihodnjič. —
Sloven. hrvatski veselici abiturijentov v Ljubljani in Zagrebu. — Ideja vzajemnosti
in celokupnosti čim dalje bolj prešinja naše dijaštvo. Po dolgi dobi srednješolskih ukov shajajo se v stolici slovenski uže nekaj let sem odhodniki iz vseh sloven. pokrajin, katerim se pridrnžavajo še vrli Hrvatje, da se seznanijo in navdušujejo na razstanku pred odhodom mej tuji svet še jedenkrat skupno za vse lepo in koristno, za blagor in prospeh domovinski. Marsikteri ideja-lizma prekipevajoči načrti vzniknejo ob tacih prilikah mladeniškim srcem, ki se bodo v poznejši, skušenj polni dobi obleteli vsega fantastičnega nakita, a vsikdar ostane vsaj nekaj neoskrunjenega jedra: ljubav do rodne zemlje in požrtvovalna delavnost za narod svoj. Tudi v najzrelejšo dobo trezne možatosti sveti še vedno iz dalje nalik morska zvezda, krasen spomin na uzorov bogato mladost, ki varuje Slovenca, da se ne potopi v valove sebičnosti in koristolov-stva. — Z odobravanjem je zato poročala „ Vesna" vselej o abiturijentskih sestankih bodisi gimnazijcev in rejalcev, bodisi učiteljiščnikov, ki so se vršili vedno z najlepšimi moralnimi vspehi.
II. Veselica hrv. in slov. gimnazijskih abiturijentov se je vršila v Zagrebu dne 4. in 5. avg. t. 1. — Doslej so se prirejale gimnazijske abiturijentske veselice le v Ljub" ljani, kamor so prihajali vsako leto tudi Hrvati. Kaj srečna je bila torej misel, da krenejo letos Slovenci v kraljevi Zagreb. Da se je ta sklep tako lepo izvršil, je zasluga jedina le osrednjega odbora ljubljanskega, oziroma delavnega člana g. Mulačka.
Vdeležence.v iz Ljubljane je bilo le 22, po poti pridružilo se jih je še toliko, da je bilo sloven. abiturijentov 33. Zastopane so bile skoro vse gimnazije slovenske zemlje. Začudeni pa smo vender le vprašali, kje je srednješolska „inteligencija" ? — Marsikaj bi bilo tu spregovoriti, pa saj bode njihovo „kavalirsko" rodoljubje itak pokazala bodočnost.
Sprejem na kolodvoru je bil tako prisrčen, da se tacega nismo nadejali. Bili smo uprav presenečeni! Došlo je mnogo občinstva, mej njimi tudi g. V. Amruš, velik del gimn. dijakov in vsi abiturijentje, ki so nas navdušeno pozdravili. V imenu Hrvatov
8. št.
—   VESNA   —
123
nagovoril nas je abit. g. Polič; odzdravil mu je abit. g. Wester. Ko so se polegli viharni klici, odšli smo paroma v mesto. Pot nas je vedla najprej v vseučilišče, kjer nas je akad. društvo »Zastava* jako iskreno vsprejelo. Mesto odsotnega predsednika pozdravil nas je g. Boranič, odzdravil mu je abit. g. Wester. Posebno navdušeno je pa govoril znani pravnik g. Radič, češ. da so nam sicer prepovedali nazdravljati slovanski vzajemnosti, a baš kljub temu se hočemo tem bolji spoznati. Zapeli smo nato skupno najprej „Liepa naša domovina", potem pa »Naprej". Ko smo si ogledali krasno vseučilišče, odšli smo na stanovanja, ktera smo dobili v grško-katoliškem semenišči. Zatem nas je pogostil g. abit. L. Mazzura z »doručakom" na domačem vrtu. Za to uprav slovansko gostoljubnost se mu je zahvalil zopet abit. g. \Vester. Okrepčani smo se odpeljali na Mirogoj, na .grobove hrvatskih preporoditeljev. I Hrvati i Slovenci položili smo venec z narodnimi trakovi in napisi „Geniju bratske sloge zagre-bački abiturijentje" in „Iz naroda za narod" na'grob St. Vraza. Prvi je govoril hrvat. abit. g. Polič, drugi slov. abit. g. Sušnik. Oba sta slavila Vraza kot pesnika in moža, ki je najlepše združil ljubezen mej Hrvati in Slovenci. — Ogledali smo si še grobove Draškoviča, Preradovida in Šenoe, kjer je spregovoril končno še Hrvat g. Pil ar. Vrnili smo se nato v mesto in si ogledali mej potom katedralo ter odšli na »streljano", kjer se je vršil banket in se vrstile navdušene napitnice na Slovence, Hrvate, nav-zočne abit. iz Dubrovnika, hrvatsko-sloven-sko pobratimstvo itd. Banketa se je vdele-žil tudi slov. skladatelj Vilhar. Po banketu smo se peljali v 20 dvoupregah po najlepših ulicah Zagreba. Na Zrinjskem trgu smo izstopili ter šetali po drevoredu. Občinstvo nas je prijazno pozdravljalo; kar nas pa je najbolj veselilo, je bilo to, da smo slišali tudi najelegantnejšo gospodo govoriti »hrvatski". —
Zvečer ob 8. uri je bil na streljani ko-mers. Izmej odličnega občinstva imenujem naj dr. Frank-a, dr. Ružič-a, E. Kami. čič-a,   dr.   Šrepel-a,   dr.  Tresič-a,   dr.
Harambašič-a, dr. Amruš-a pa Slovenca prof. Marn-a in dr. Celestin-a. Izmej akad. društev bila so zastopana »Zvoni-mir", »Hrvatska", „Triglav"-a je zastopal stud. phil. Žmavc in »Savo" stud. jur. Vrtačnik. Pevalo je društvo »Sloga", godbo pa je pod vodstvom znanega glasbenika Eisenhutha preskrbevalo ognjegasno društvo. Poleg tega so udarjali tamburaši akad. društva »Zastave". G. Polič bil je proglašen stoloravnateljem, ki je prozdravil vse prisotne, zlasti pa Slovence in Dubrov-ničane. Precej za njim se je oglasil k besedi Slovenec abit. g. Lampe. »Težko se je" — rekel je — »ločiti od svojega doma, toda nam, slov. abiturijentom, ni bilo težko zapustiti slovensko zemljo, ker smo vedeli, da gremo v poset k bratom Hrvatom, ki ljubijo nas in ktere ljubimo i mi. Srečni smo sedaj, ko bivamo mej Vami, bratje; kedar se bodemo ločili, bomo pustili pri Vas svoje srce. Hrvatje in Slovenci so si bratje po uzorih, po zgodovini in krvi. To so cesto pokazali na bojnih poljih, ko so se skupno borili za isto sveto stvar, za krst častni in svobodo zlato. Nazdravljam torej drugi domovini Slovencev, svobodni in tudi ajedinjeni Hrvatski!" —
Te besede odobravali so Hrvati z viharnimi klici: »Živeli Slovenci!" in »Živela Slovenija!" godba pa je zasvirala »Liepa naša domovina", ktero smo stoje in odkriti poslušali in peli. — Nato je nazdravil abit. g. Domjanič slovenski domovini. Slavil je krasote naše zemlje, vrline Slovencev, omenjal je njihove muke in težnje za obstanek in napredek proti tujemu navalu. Slovenci so se vsikdar v boju za svojo domovino združili s Hrvati ter premagali skupno. Najlepši vzgled hrvatsko-slovenskega jedinstva je St. Vraz. Delati moramo i mi na to, da se še bolj združimo. Napije krasni prihodnosti svobodne in združene Slovenije. — Zopet je sledilo urnebesno ploskanje, godba je pa zasvirala »Naprej". Navdušenje pa je prikipelo do vrhunca, ko je spregovoril pravnik g. Radič; njegove besede so segle vsakomu globoko v srce. »Vsak Hrvat mora imeti tri idejale! Prvič moraš svobodno in pošteno živeti, da lahko pogledaš vsakomu

124                                      —    VESNA    —                                    8. št,
svobodno v oči. To je sicer težko, ali ravno radi tega je to velika krepost. — Drugi idejal je svobodna obitelj, in za njo mora vsak pravi Hrvat težiti. Oni ni dober oče, ki pravi svojemu sinu: ,Glej, da dobiš le škorjico kruha!" — ampak oni, ki pravi: ,Delaj in trudi se za svojo domovino, zakaj egojizem je gnjusen!' — Ako bodo Hrvatje dosegli ta dva idejala, potem se jim bode izpolnil sam tudi tretji: svoboda in zjedi-njenje hrvatske domovine. — Govor ta je nepopisno razvnel vse občinstvo. Pevci so zapeli krasno Vilharjevo skladbo „Slovenec in Hrvat", godbapajezasvirala „Ej banovci". Pisatelj dr. Tresič je za tem govoril o dolžnostih slovan. akademikov. Na vseučiliščih je veliko svobode; ktero pa je treba prav razumeti. Svobodno je samo — delati! — Vsak vseučiliščnik mora delati na književnem ali na političnem polji; uže to je znamenje nevarne mlačnosti, če ni član nobenega akad. društva. — Slovenski in hrvatski visokošolci morajo delati vedno in povsod v slogi! Prazna je misel, ako se pravi, da hočemo Slovence pohrvatiti. če reče kdo Slovencu: „Ti si planinski Hrvat", odgovori mu ta: „A ti si dolinski Slovenec!" — V Ljubezni moramo delati vzajemno zajas-nejšo bodočnost naših domovin." Kakor prejšnji govori, bile so vsprejete navdušeno tudi te besede. Prvi so zapeli: „Jadransko morje", tamburaši pa so udarjali pesen: „Glasna jasna". Triglavan g. Žmavc, kteri je svojim simpatično-krepkim glasom občinstvu posebno ugajal, je rekel, da je treba pravemu rodoljubu samo delati in ne le kričati. Z vpitjem narodi ne postanejo veliki, ampak z vstrajnim delom in trudom. Slovencev je sicer malo, zato jim treba biti tembolj žilavi; bratje Hrvati pa so in bodo izvestno vsikdar pripravljeni podpirati Slovence. Nazdravlja tedaj vzajemnosti Slovanov, zlasti pa pobratimstvu Hrvatov in Slovencev. — Ko je nato abit. g. Lampe nazdravil dr. Starčeviču in vladiki Stross-majerju, svoje zdravice še končati ni mogel, ker so ga Hrvatje dvignili na ramena ter nosili po vrtu. Zatem je predlagal abit. g. Wester, da se brzojavno pozdravita dr. Starčevic' in biskup Strossmajer; abit.
dubrovniške gimnazije g. Fabrio pa je na-svetoval, da se istotako pozdravita brzo: javno prvaka Slovencev: dr. Tavčar in Iv. Hribar. Oba predloga sta bila z odobravanjem vsprejeta in takoj izvršena. — Biskupu Strossmajeru. Rogatec. Slaveči bratsko zjedinjenje pozdravljamo prevzvišenega mecena milega naroda hrvatskega in širitelja slovan. prosvete z navdušenim živio! — Abiturijentje sloven. hrvatski.
Dr. Ante Starčevi d. Sisak. — Vodniku naroda hrvatskega kličemo gromoviti živio v bratskem objetji združeni abiturijentje sloven. hrvatski. —
G. Ivanu Hribarju. Ljubljana. -- Ne-ustrašljivemu borcu za prava narodna gro-movito povladjaju združeni abit. hrvat. slovenski.
Dr. Iv. Tavčar. Ljubljana. Najodloč-njemu poborniku za svetinje sloven. naroda žele sto sjajniji uspeh združeni abit. hrvat. slovenski.
Komers je bil ob ll1/«- uri končan. Zaključil gaje g. Polič. Za „družbo sv. Cirila in Metoda" v Istri se je nabralo do 20O kron. — Sledečega dne smo si po zaju-terku na streljani ogledali vse mesto, oso-bito krasno Strossmajerjevo akademijo, muzej in galerijo slik. Pri skupnem obedu prebrale so se došle brzojavke, ki so vzbudile občno navdušenje in veselje. Na Radi Cev predlog smo tudi sklenili sledeči resoluciji: „Nihče prisotnikov ne občuje nemški z Nemci, ki znajo slovenski, ali pa se nočejo učiti  sloven. jezika.
—  Vsak abiturijent bodi član „Hrvat.
-  ali Slov. Matice"!"
Po obedu smo se odpeljali s tram\vay-em v divni Maksimir, kjer smo se mej tam-buranjem, petjem, govori in plesom prav izborno razveseljevali. Zvečer smo se sešli še končno v Grand-hotelu, kjer smo se prav prisrčno in bratovsko poslovili do svidenja na drugo leto. —
Tako smo torej preživeli v hrvatski stolici dva dneva, ki nam ne izgineta nikdar iz spomina. — Ideja vzajemnosti in bratske ljubavi nas je takrat združila; naj nam bode ista tudi verna voditeljica v bodočem življenji za sloven. narod! —
8. št.                                  —    VESNA   —                                         125
II. shod sloven. učiteljiščnih odhodni-kov v Ljubljani, kterim so se pridružile letos prvič še zavedne gpce. učiteljiščnice iz Ljubljane in Gorice in h kteremu so prihiteli tudi učiteljiščniki iz Maribora, Kopra in Zagreba, se more častno pridružiti lanskemu prvemu; glede izbranosti občinstva, množice elegantno ženstvo in glede ukusno sestavljenega vsporeda pa ga celo nadkriljuje. To treba tem pohvalnejše omenjati, ker sta proti tej veselici katehet, Mahničanec K. in znani nem. zagrizenec L., — ki sta menda pozabila, da niso od-hodniki več v njujini oblasti, — kar naj-strastnejše agitovala in vporabljala sosebno napram gospicam vsa mogoča . ostrašujoča je sredstva. Vender ženski odbor, na čelu mu gpc. Olga Gasperin in gpc. Minka Vasic, se ni vdal niti najhujšim grožnjam, marveč je priredil s pomočjo osr. možkega odbora, načelnika gg. Busbach in Rosen-stein, slavnoat pod pokroviteljstvom milo-stive gospe dr. Tavčar-jeve, ki se je vršila tako-le.
Po dovršenem sviranji voj. godbe ouver-ture iz opere „Teharski plemiči" je govoril g. Šabic z občutkom krasen prolog znanega slovenskega pesnika. Najnovejša kantata A. Nedveda: ,,Na razstanku" je jedno dovršenej-šihdel sloven. glasb, slovstva. Mogočen utis je napravila kantata; posebno so prijali krasni samospevi, ktere stapelaburno pozdravljana operna pevca: Nolli in Pavšek. Čutstva polni samospev ^Domovini in ljubavi" (zl. Iv. pl. Zaje) provela je gpc. abit. Franjica Vrhunc kar najizbornejše. Glas te gospice, bodoče dunajske kohservatoristinje, je toli mil in razsežen, da častitamo vrli pevki na najlepši bodočnosti. Gpc. Vrhunc je morala dodati še jedno Grbičevih milotink. Na glasovirji jo je spremljevala gpc. Jako-bina Tomcc, ki je krasnoslovila tudi Stritarjevo: „Sreča, poezija in Preširen." Dvo-fakov „Koncerf za gosli s spremljevanjem glasovirja proizvajala sta prav dovršeno g. Svojimir Serajnik in gpc. Roža Hribal. G. Serajnik je igral še neko lastno izvirno improvizacijo narodne „Kje so moje rožice?"— Končna točka je bila Stegnarjev novi mešani zbor  z   žen.   četverospevom    „Dneva  nam
pripelji žar," ki je res lepa kompozicija, polna čara in milobe, ter se je morala ponavljati. — Mej prosto zabavo se je razvil navzlic uprav tropični soparici zelo animo-van ples. Lepih plesalk je bil velik izbor, takisto ni nedostajalo neumornih plesalcev, mej katerimi je bilo lepo število „Savanov", „Slovenijanov" in „Ilirijanov" z društv. zna-kovi. Drugo in tretjo četvorko je priredil z znano spretnostjo g. cand. jur. Bož. Vo-dusek. — K veselici je došlo mnogo brzojak.
Dunaj: Za prosveto narodovo združimo se vsi stanovi!  — Klub sloven. tehnikov.
Dunaj: Zavednemu sloven. učiteljstvu, vrlim pijonirjem narodne probuje — krepki živio! — V. Maurer, dolenjski upravnik „Save".
Zagreb: K sastanku sloven. i hrvat. abiturijentica i abiturijenata kličemo gromko: Živela hrvat. sloven. vzajemnost! — Abitu-rijenti gimnazije zagrebačke.
Koper: Želimo Vam, sestre in bratje, srečen uspeh!   Bog in narod!  Abiturijenta.
Krško: Vrlim sloven. odhodnicam, bodočim buditeljicam narodne ideje, kliče žal odsotna a v duhu navzoča: Slava! — La-pajnejeva Minka.
Litija: Kdor ima šolo, tega je bodočnost! Naprednemu učiteljskemu naraščaju pozdrav! — Rodoljubka in rodoljuba.
Tolmin: Vrlim vzajemnim abiturijen-tinjam in abiturijentom žele najsijajnejši izid nocojšnega slavlja — Rudolf in Ferdo Jelinčič, Sattler.
Toplice: Združenim koleginjam in ko-legojn prisrčni nazdar! Živio! — Napred-njak — učitelj.
Idrija: Naloga Vaša sveta je, žrtvujte zanjo vse moči, sovragov bati se nikar! — Božičeva Amalija.
Idrija: Bojujta se neumorno za prospeh narodov sloven. učitelj in učiteljica! — Zupančič.
Idrija: Živeli temelji narodne prosvete! Vživljajte v mladini Cirilo-Metodijsko tradicijo in zavedno odločnost! — Pravnik Kogej. Došlo je še nekaj pozdravilnih pisem in čestitk, iz katerih naj omenim le pesniške poslanice g. E. Gangl-a. —                 —r— l
Iz ljubljanskih dijaških krogov. — Izv. dopis. — Krokali so malo, dobre volje vra-
126
—    VESNA   —
8. št.
čali so se domov. Nek vročekrven stražnik jih je obustavil, nato neznaten prepir, ka-koršnih sto in sto vsak mesec povsod. In konec? Preiskava, državno pravdništvo, sodišče! ¦— Tako daleč jo tirajo naši domači Nemci ... in to je seveda v njih očeh vse prav, vse dobro. Toda: flat applicatio! Kaj pa tisti trije Kočevci, ki so isto storili? Kaj? He! slišite! Pišite hitro brzojavko v Novo Prešo na Dunaj in v Tagespošto v Gradec. To se bo prav prilegalo! A pride uže še dan: Hodie mihi, cras tibi! Dobro pomnite tedaj! —
Naš policijski mestni urad je storil povsem pravilno, ker je karal njihovo početje in izročil dijake v nadalnji postopek njihovej disciplinarni oblasti. Instancija: deželni svet sam, uzadovoljil se je z disciplinarno kaznijo. Toda oblastva obračajo, vsemogočni Nemci v Avstriji pa obrnejo. Dopisi po njihovih nesramnih listih niso mirovali, dokler ni kompetentna politična deželna oblast namignila državnemu pravdni-štvu. Nalog pravdnikov bo pravično in trezno sestaviti obtožbo, nalog zagovornikov pojasniti razmerje, a oni sodnikov pravično razsoditi in milostno vpoštevati posebne okoliščine. —
Češki bogoslovci sklicali so dne 21. julija shod vseslovanskih dijaških skupin v Olomuc, ki naj bi pretresal idejo cirilo-metodijsko cerkve. Vabila v to so došla vsem avstrijskim akad. društvom, ki so se večinoma odzvala temu klicu. Slava bogosloveem, pravim sinovom svojega naroda! — Tužni naš narod slovenski bi takega pojava pač niti nadejati se ne mogel se strani velike večine svojih bogoslovcev . . .
Veliko šolo v Sredci pomnožili bodo na jesen 1.1. še z medicinsko fakulto. Tedaj bode štelo .prvo to bolgarsko učilišče štiri fakulte, namreč: modroslovsko-naravoznan-sko, modroslovsko-zgodovinoznansko, pravniško in medicinsko. Bolgarska vlada je poklicala iz dunajskega vseučilišča prof. dr. Neusser-ja, ki je bil zdravnik kneza Ferdinanda in je kot učenjak na najboljšem glasu, da uredi najpotrebnejše za novo učilišče. — Doslej je obstajalo le neko niže vojaško učilišče, v katerem so se proučavali
tamošni vojaški ranocelniki. Bodoča fakulta sicer res ne bo stala na mnogo višem stališči, a narodu je z njim zagotovljeno, da si pridobi v kratkem kolikor toliko veščih zdravnikov domačinov po vsej deželi.
Vsesokolska slavnost završila je svoj nalog v najpopolnejšem smislu: Organizacija je slovenskemu sokolstvu zagotovljena. — Na shodu bili so zastopani Sokoli iz Ljubljane, Celja, Mozirja, Gorice, Rudolfovega, Prvačine, Trsta in Zagorja ob Savi. Sklenilo se je, da se uživotvori „zaveza slovenskih sokolskih društev", da se naroči našemu sokolstvu najbliže stoječi strokovni časnik in skrbi za vestna poročila, da se sistematično pregledujejo Sokoli, da se prirejajo vsakoletne zvezne telovadbe in ustanove po možnosti še Sokola „Murski", „Dravski", nadalje Sokoli v Brežicah, Idriji, Kamniku, Kranji, Ljutomeru, Metliki, Pazinu, Posto-jini, Pulju, Slov. Bistrici in končno na Koroškem. Tudi naj se pripravlja po mogočnosti zveza s hrvatskimi. Sokoli uvedo jednakost v društveni opravi in jednoten vežbalnik. — Danes je mej Slovenci 9 društev z 927 (376 izvršujočimi) člani, mej Čehi pa 279 društev v 15 župak z 28.743 (9.887 izvršujočimi) člani. Sorazmerno s poslednjimi bi torej morali imeti Slovenci 55 društev v 3 župah s 5740 (1973 izvršujočimi) člani. — Narodnega dela na tem polji ne primankuje in naš klic bodi:   „Na delo!"
Družba sv. Cirila in Metoda obhajala je na sv. Ane dan svoj IX. obči zbor v Sežani. Število njenih podružnic seje pomnožilo od 105 na 128, in družba šteje sedaj okolo 12000 članov. Čistih ženskih podružnic je mej njimi 23, članov mej zavednimi našimi ženami in dekleti pa nad 3000. — Dohodki so iznašali 15.962 gld. 80 kr., stroški 13.258 gld. 9 kr.; čistega premoženja pa ima družba sedaj 14.697 gld. 47. Mej dohodki je vračunanih nad 3300 prvih kron, katere je nabral „Slov. Narod", mej tem, ko je „Slovenec" nabiral za „katoliški sklad".
Pedagogiško društvo je vprašanje o ustanovitvi zasebnega slov. učiteljišča na Krškem razmotrivalo zopet v zadnjem občnem zboru, kjer je odbor poročal, da so duslejšni koraki, kakor pri družbi sv. Cirila
8. št.                                    —   VESNA   —                                      127
in Metoda, tako pri deželnem odboru še ne-vspešni bili. — Tudi je ukrenil obči zbor, da ne kaže nabirati doneskov za »učiteljski dom", ker bi bilo v sedanjih razmerah ne-možno nabrati povoljne svote, s ktero bi se obistinili nameni slovenskega učiteljstva.
Trgovinska šola v Ljubljani sestoječa iz trorazredne gremijalne šole, pripravljalnega tečaja in zasebne srednje trgovinske šole štela je koncem minolega leta 229 učencev. Mej njimi je bilo 76 Slovencev, 65 Nemcev, 37 Srbov, 26 Italijanov, 19 Hrvatov, 3 Grki, 2 Ogra in 1 Španec. Slovanov je bilo torej 132 ali o7-5"/„. — Poučevalo je 20 učiteljev. Frogrami pa so bili tiskani v nemškem italijanskem, hrvatskem in srbskem, ne pa v slovenskem jeziku, akopram je bilo Slovencev 33%. — To je pač upliv vodstva Mahrovega. — Svetovali bi, da se v kar najkrajšem času osnuje jednaka slovenska šola. Osveščeni smo, da bi je obiskavali vsi Jugoslovani v doslejšnem številu in bi šola na veljavi in ustroju prav nič ne zaostajala za doslejšno. Jednaka naredba leži vsekako v interesu našega naroda in bi mu pripomogla do svojestalnega trgovskega stanu brez tujih primesij.
Ogrsko [naučno ministerstvo je odredilo, da imajo v bodočem zimskem tečaji in odtlej nadalje vsi pravniki in modroslovci na vseučiliščih v Budimpešti in v Kološu vlagati svoje doktorske disertacije le v blaženi madjarščini ali v izimnem slučaji tudi v latinščini. S tem ukazom je hotela vlada seveda pred vsem zadeti Slovake, Srbe, in Romune. No, saj je tudi nekaj vseučilišč izven Madjarske in slušatelji ne-madjarskih narodnostij bodo v tem večem številu pohajali vseučilišča po kronovinah avstrijskih. Ljubezni do madjarskega nasilja pa si s tem vlada nikakor ni pridobila pri tlačenih „parah" po Ogrskem.
Promociji. Na graškem vseučilišči bila. sta koncem julija promovovana doktorjem medicine g. Veko Praunseis iz Št. Jurija ob južni železnici, in doktorjem prava gosp. Karol Kočevar iz Blok, na zagreškem doktorjem prava gosp. Bogdan Bradaška, sin rodoljubnega gimn. ravnatelja v pokoji, gosp. Fr. Bradaške v flradci, na dunajskem
pa doktorjem bogoslovja č. g. A. Janežič. Čestitamo!
Književnost in umetnost.
Obodska slavnost v Črnigori završila se je kar najsijanejše. Udeležba je bila ogromna, oduševljenost ljudstva nepopisna, znamenitega slavlja udeležili so se poslanci bratskih narodov: ruskega, češkega, srbskega, hrvatskega in slovenskega; nadalje tudi oni naroda francoskega, italijanskega in angleškega. Knez gospodar Nikita pa sina Danilo in Mirko udeležili so se osebno. Navzoča sta bila nadalje tudi znani prof. Lamanskij in barski nadškof Milinovid.
Glagoljaški misal naročil je senjski škof Posilovid v 400 iztisih za svojo škofijo. S tem je prvi korak storjen, da se obrani najsilnejši nevarnosti cirilo-metodijski obred. Dal Bog, da bi tudi škofije krška, poreško-imljska in zadrska ne stavile tolikega na-sprotstva staroslavnemu obredu in mu pustile nekdanjo veljavo, da, razširile jo v svoječasne meje!
V zalogi našega tiskarja izšel je II. zvezek Dr. Jos. Vošnjaka zbrani dramatični in pripovedni spisi. Str. 98. Cena 1 krona. — Novo knjigo uvaja kratek životopis rodoljubnega našega pisatelja iz peresa dr. Pavla T umerja, ki nam kaj slikovito in zajedno istinito riše plodonosno delovanje zasluženega prvoboritelja iz dobe „mladoslovenstva". — Natisnjena drama v petih dejanjih „Lepa Vida" — se je letos na spomlad predstavljala z velikim vspehom v ljubljanskem gledališči. No, marsikaj je pisatelj od onih dnij še spremenil tako, da se nam kaže delo v precej vzboljšani obliki in je kar najtoplejše priporočati. Kakor 1. 1889 izišli „Pobratimi" je tudi novi zvezek lep dar narodu slovenskemu, ki bo izvestno rad posegel po „Narodni knjižnici", da pro-učava proizvode priljubljenega svojega pisatelja.
Slavni češki pisatelj Jan Vrhlickv (Dr. E. Frida) imenovan je izrednim profesorjem za zgodovino modernega slovstva na češkem vseučilišči v Pragi. --
128                                       —   VESNA    —                                    8. št.
Die Grotten u Hohlen des Karst unter Mitwirkung des Reg. Rathes Franz Kraus bearbeitet von Schweiger-Lerchenfeld. — Vsebina: Postojinska jama (kapniki-zgodo-vina-otoška jama). — Črna jama in Pivkina jama. — Grad Predjamski. — Kleinhausel-jama. — Cirkniško jezero. — Škocijanska jama, velika dolina in reška jama. — Od Reke do Timava — Kačna jama, Rudolfova jama, corgnalska jama — Lindnerjeva jama — Devin in Timava. — Lep prinos je sicer ta knjiga k spoznavanju našega čudežnega Krasa in priporočiti jo je vsakomur. — Za-libog je pisana zopet od nemške roke z več ali manj nemškujočo tendenco — in to je kar nas bode pred vsem v oči. Pisatelji domači, kje ste? —
-^ Listnica. ^V
Gpc. Jesnanka". — Hvala za prijazno poročilo in pismo! Da bi g. A. Kržič priporočal učiteljiščnicam ustanovitve ženskegjadruštva podobnih tendencij z »Danico" — oprostite — je skoro neverjetno, ker prebudalasto. Svetoval naj bi bil isto rajše nekim drugim »osebam" s katerimi je pač v bliži dotiki. One bi ga iz-vestno rade ubogale, če bi ostale iste spi-cije in še več — podpornikov ... Da naziva g. K. nadalje »Vesnine" sotrudnike »izprijeni študentje" nas po takem predlogu kar nič ne boli. Zares sramujemo se, da smo sloven. vseučiliščniki, o katerih itak ve — žal! — ves narod, da smo same bore pare in duševne ničle brez volje in energije, bodoči stroji, katere pa ne bo gnala voda ali sopara, nego le — krone, metane v želodec ; — ali pa smo prisiljenci ubitih duš, zamorjenih src" ... A semenišče? — Vsa čast! . . . Končno priznavate sama, da „du-najski izprijeni študentje" nikdar niti
skušali niso „ukazovati in zapovedovati" gpc. naročnicam abiturijentinjam. Takov posel prepuščamo srčno radi tudi za naprej g. katehetu; če pa bodo hotele gpc kandidatinje v vsem baš in samo po njegovi piščalki plesati, — ne vemo . . . Sicer Vam želimo, gpc. »Vesnanka", veliko sreče in miru v Vašem novem poklicu ter se priporočamo! —
„Velislav". Prosimo najprvo imena. Saj veste, da brezimennih spisov in pesmic ne natiskujemo. Ime ostane pri nas seveda tajno. Potem Vam odgovorimo.
»Stoj drag". Mi bi radi priobčili Vašo in vaših tovarišev izjavo, vender se nam vidi stvar na jedno stran premalenkostna na drugo pa bi zopet vžgala nepotreben prepir in sovraštvo. Elegantni naš pisatelj iz Brda bo s časom pač sam spoznal, da si z obkladanjem »pijanih študentov" v svojih spisih v dijaških krogih ne pridobi posebnih simpatij. Habeat šibi! — To je njegova stvar!
„Svarog". Vaši želji hočemo ugoditi in v najkrajšem času natisniti vse pesni, ktere izvirajo izza abiturijentskih veselic in shodov zadnjih let. Na svidenje!
„Zora". — Hvala! — Pošljite še kaj „opiljenega" v prozi ali poeziji. Živela!
„1. Š. M rak o v". — Priporočamo se Vam še nadalje za krajše epske in lirske proizvode. Zdravi!
»Danica". — Spisi se v vsakem vred-ništvu prikrajajo tako, da kolikor najbolj i po vsebini i po obliki vstrezajo želji vseh naročnikov, ki so n. pr. pri »Vesni" kar najrazličnejši! Da so popravki splošno neljubi, je žal, res, a so potrebni baš iz omenjenega vzroka. Oglasite se blagohotno še večkrat! Pozdrav! —
Vse p. n. naročnike opozarjamo, da tekom meseca poravnajo naročnino za drugi tečaj, zaostale pa, da kar najbrže završe svojo dolžnost.                          Uredništvo.
„VESNA"  izhaja po jedenkrat na mesec na celi poli ter stane za vse leto gld. I.tO
Rokopise in dopise sprejema:   Uredništvo „Vesne':  na Dunaji,   Wien, VIII.,   Lange
Gasse, 48; naročnino Dragotin Hribar v Celji, Graška cesta, 1.
Tiska in zalaga D. Hribar v Celji. — Odgovorni urednik Srečko Magolič.