S>o8fcito3 pfeJana v eolovfri Ptisamezaa StevtBia I <6sk UDASA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: Medmestna nogometna tekma Ljubljana : Beograd Leto VI. — Štev. 17 LJUBLJANA, 23. aprila 1930 FIZKULTURNI TEDNIK SIJAJEN USPEH ODREDA! S hitro, prodorno In učinkovito igro je Odred premagal Napredak, najboljše moštvo druge zvezne lige s 7:0 (5:0) Mnogo tekem smo že videli v Ljubljani, kjer je Odred prikazal prav lepo igro, toda današnje srečanje z vodečim Napredkom je nedvomno močno presenetilo ljubljansko športno občinstvo,_ ki je bilo z odlično igro domačinov nadvse zadovoljno. Zmaga je bila plod smotrne, kombinacijske, požrtvovalne ter učinkovite igre, kakršne Odred že davno ni pokazal. Tako visok poraz je nedvomno veliko presenečenje in največji doslej doseženi rezultat v letošnjem državnem prvenstvu. S tem uspehom pa si Ljubljančani niso priborili le dve dragoceni točki, temveč so si izdatno popravili razliko v golih, ki je spričo velike izenačenosti moštev odločilnega pomena za vrstni red. V podkrepitev tega naj navedemo, da se je Odred z zmago nad doslej neporaženim moštvom iz sedmega mesta uveljavil na peto mesto v lestvici. PLAZNIK — NAJBOLJŠI NA IGRIŠČU Za tako visoko zmago je treba brez dvoma pohvaliti Plaznika na levem Kakor rečeno, med številnimi gledalci menda ni bilo nikogar, ki bi morda samo pomislil na tako velik uspeh Odreda nad vodečim članom II. lige, doslej edinim neporaženim moštvom. Odred: Segala (5), Medved (7), Ru. par (6), Elzner (4), Lesjak (6), Pettot (5), Kroupa (4), Pavleti (6), Kumar (4), Keilžan (2), Plaznik (7). (Številke V oklepaju pomenijo ocene igralcev). Napredak: Ferenčevič, Vulič, Petrovič, Jovanovič, Vukovič B,, Vukovič V., Vukovič J., Petrovič II., Jagodič, Petrovič, Borovič. HITER TEMPO IN LEPE KOMBINACIJE Čeprav je bilo igrišče od dolgotrajnega dežja razmočeno, so se igralci Odreda prav dobro znašli in glede na polžek teren izvajali v glavnem kratke, hitre in točne poteze, medtem ko je nasprotnik skušal z dolgimi pasovi prevzeti pobudo, kar mu pa ni uspelo. Odredove vrste so tokrat delovale skoraj brez večjih napak, saj je žoga, začenši pri vratarju, bila skoraj vedno v posesti Ljubljančanov. Nenavaden hiter tempo in neverjeten start, je prinesel Odredu premoč, ki jo je dodobra izkoristil. Ze viharno bodrenje gledalcev je dokazovalo, da so Ljubljančani izredno razpoloženi, saj je vsaka akcija v kazenskem prostoru pomenila veliko nevarnost za gol. Z razliko od prejšnjih tekem lahko rečemo, da je bilo današnje srečanje ne samo dokaz sposobnosti slovenskega ligaša, temveč tudi lep zgled, kako je treba igrati — enostavno, hitro in učinko.-vito! krilu, ki je bil danes ne samo najuspešnejši strelec, temveč tudi gonilna iiiiiiiiiiiiiiiijiiiiisiliiilllliilllliiiiilllll ipilll SUF: • «I|SP S «o~J ...... Medved (št. 2) je bil danes najboljši igralec v obrambi Odreda 17® kolesarjev Is 1© društev na spominskih podutiških dirkah PE3NE JE ZMkGttL VZBDNIIH METRIH Zopet je oživela kolesarska sezona. Že v nekaj tekmah so slovenski kolesarji pokazali svoje sposobnosti, nekateri posamezniki pa tudi dokazali, da se uvrščajo med najboljše jugoslovanske dirkače. Naše kolesarje čakajo v letošnjem letu velike naloge, saj bodo morali v nekaterih tekmah doma in v tujini pokazati v ostri mednarodni konkurenci kvaliteto jugoslovanskega kolesarskega športa. Lepa priprava so bile kriterijske dirke po glavnih ulicah Beograda, Zagreba in Ljubljane, kjer so najboljši jugoslovanski dirkači nudili številnim ljubiteljem tega športa lepo priložnost ogledati si zmogljivost najboljših kolesarjev Jugoslavije. Že petič po osvoboditvi so se zbrali številni kolesarji iz vse države, da počastijo v podutiških dirkali borce — kolesarje, kj so v narodnoosvobodilni borbi žrtvovali svoja življenja. Prijavili so se kolesarji iz 16 društev, tako da se jih je zbralo na startu 170. Manjkali so seveda najboljši, ker so sodelovali na dvoetapni dirki Trst— Koper Trst. Iz Zagreba se je prijavilo 18 tekmovalcev, ki pa niso nastopili, čeprav so prispeli v Ljublj.an0 [z nerazumljivega vzroka pa so se vrnili nazaj. Na te spominske dirke so prihiteli tudi kolesarji iz svobodnega tržaškega ozemlja, nekaj jih je bilo iz Sarajeva m Mostarja. Tekmovanje se je pričelo ob 9. uri zjutraj in je trajalo ves dan Nastopili so pionirji, mladinci, dirkači-tu-risti, člani dirkači-turisti, članice turistke in člamce-dirkačice. Cilj za vse skupine je bil kakor običajno pred domom FD Triglava. Najprej so nastopili mladinci-dirkači, ki so morali prevoziti 48 km dolgo progo, ki je bila najtežja na podutiškem klancu. V teh dirkah se je ponovno odlikova-mladi Vidali, član ljubljanskega Miličnika, ki je pokazal vse odlike dobrega kolesarja. Močno za petann mu je sledil mladinec, član Železničarja iz Sarajeva Skočinuš Mato, ki bo ne d-vomno že v prihodnjih tekmah pri-pravil marsikatero presenečenje. Isto velja tudi za člana ljubljanskega Že-'ezničarja Blažuna, 'ki pa bo moral oosvetiti več pozornosti taktiki vožnje. Za mladinci so startali člani-turist'. Njihova proga je bila dolga 24 km. Nedvomno se je v tej skupini najbolj odlikoval Šuštar, medtem ko je zadovoljiv s svojo vztrajnostno vdžnjo Svatina Slavko iz Beltincev. Precejšnje zanimanje je vladalo za tekmovalke, ki so morale prevoziti vso progo samo enkrat, t. j. 8 km. Najbolj se je odlikovala v skupini članic— oiristk Jamnik Marija (Železničar ! jubljana), ki je progo prevozila v 17 minutah in 49 sekundah. Po teh dirkah so se na štartu pojavili mladinci—-turisti. ki so takoj začeli z ostrim tempom. Velika borba je bila med trojico Zanoškar Silvo, biardjo-že in Vujiča Henrik, ki so v.strnjeni skupini privozili v cilj. Pionirjem so organizatorji odmerili 1600m.dolgo ovogo. Najlioljši med njimi je b i Rojina Milan, ki je v costrem sprin-'U* privozil navdušeno pozdravljen na cilj. Največje zanimanje pa. je bilo nedvomno za glavno dirko, v kateri so nastopili člani-dirkači. Progo, dolgo S km, so morali prevoziti dvanajstkrat, torej 96 km. V hitrem tempu si1 odbrzeli s starta. Že takoj v začetku sta se ločila od ostalih mladi Perne Vinko in član Železničarja iz Nove. Gorice, Godnič Adolf. Iz kroga v krog sta povečavala razliko od osta lih, tako da je bilo pričakovati, da bo borba za prvo mesto samo med njima. V zadnjem krogu je mladi Perne s pravilno taktično vožnjo ukanil preizkušenega Godniča in za dblžino kolesa pred njim kot prvi privozil v cilj. REZULTATI: Mladinci-dirkači 48 km: 1. Vidali Ljubo (Miličnik) 1:35,28, 2. Skočinuš Mato (Železničar, Sarajevo) 1:36,42, 3. Blažun Stane (Železničar Ljubljana) 1: 36,43; člani turisti: 24 km: 1. Su. štar Janez (Železničar Ljubljana) 49,34 2. Potecin Zvone (Železničar Ljubija na) 49,37, 3. Svatina Slavko (Beltinci) 49,39; Mladinke — turiistke 8 km: 1. Jarec Jožica (Triglav) 20,14 2. Dakks-Kobler Jožica (Železničar Ljubljana) 21,01 3. Virak Marija (Beltinci) 31,25; Cianice-turistke 8 km: 1. Jamnik Marija (Železničar Ljubljana) 17,49, 2. Likeb Slavka (Železničar Ljubljana) 19,20 3. Skrget Štefka (Polet) 19,45: MJadinke-dirkačice 8 km; 1. Pohar Marta (Železničar Ljubljana.) 20,18 2. Klembas Dušica (Železničar Ljubljana) 21,08; članice-dirkačice 8 km: 1-Gartner Anica ((Železničar Ljubljana) 20,32. 2. Forte Slava (Rudar) 21,11; mladinci-tnristi 16 km: 1. Zanoškar Silvo (Železničar Ljubljana) 31,50, 2. Siard Jože (Miličnik) 31,51, 3. Vujiča Henrik (Pesnica) 31,55; Pionirji 1601) metrov: 1. Rojina Milan (Triglav) 3,28, 2. Sumer Adolf (Kladiva,r) 3,34, 3. Geld Elizabeta (Beltinci) 3,55; člani-dirkači 96 km: 1. Perne Vinko (Železničar Ljubljana) 3:03,34 (povprečna hitrost 32 km) 2. Gomdič Adolf (Železničar Nova Gorica) 3,03,35. 3. Zanoškar Zvone (Železničar Ljubljana) 3:12,49. sila. in nosilec vseh napadalnih akcij. Vsak njegov prodor po krilu, vsak njegov strel je bil tako rekoč gol. Zanimiv je bil na primer nenaden vzklik trenerja Napredka, ki je v nekem trenutku, ko je bila žoga usmerjena proti Plazniku, rezko opozoril branilca, naj pazi na njega toda v naslednji sekundi se je Plaznik svojega nasprotnika spretno osvobodil in že v istem hipu streljal — gol! Nemo sta se spogledala igralec in trener, sodnik pa je pokazal z roko belo točko v sredini. Poleg njega je bil prav dober tudi Pavleti, ki, je preudarno podajal soigralcem, medtem ko sta bila Keržan in Kroupa prepočasna,. Obrambna vrsta je svojo nalogo prav dobro opravila, čeprav bi v drugem polčasu, zaradi neprevidnosti, bili gostje v eni akciji uspešni. Vratar Segala je odlično ubranil nekaj nevarnih strelov, na splošno pa ni imel mnogo dela, ker sta branilca Medved in Rupar ter srednji krilec Lesjak zanesljivo ustavljala redke prodorne akcije Napredka. V 16 MINUTAH 4 GOLI Tekma se je začela s silovitim tempom, ki je že v 3. minuti po kombinacijski potezi prinesel prvi uspeh. Kroupa je z lepo podano žogo preigral nasprotnega igralca in takoj nato neubranljivo streljal mimo vratnice v gol 1:0 Tri minute pozneje je podal Keržan Plazniku, ki je približno s 25 metrov silovito streljal 2:0 V 15. minuti je bil Plaznik zopet uspešen. Lep predložek in Plaznik je z žogo' smuknil mimo dveh igralcev ter iz neposredne bližine plasiral mimo vratarja 3:0 Nenavaden hiter tempo in trije goli so goste popolnoma zmedli, tako da niso nudili nobenega resnega odpora. To slabost so domačini uspešno izkoristili in ob navdušenem bodrenju gledalcev je Plaznik v 17. minuti z učinkovitim strelom z glavo povišal na 4:0 Deset minut kasneje je Plaznik Ku-marjevo podao žogo plasiral vi levi zgornji kot. 5:0 V 9. minuti drugega polčasa je Pavleti spretno in prisebno zaustavil žogo, jo polvisoko podal Keržanu, ki je v naletu z glavo ostro streljal 6:0 V naslednjih minutah je Odred sicer nekoliko popustil, vendar je imel pobudo še vodno v svojih rokah, V 33. minuti je Kroupa podal Pavletiju, ta Plazniku, ki je z učinkovitim strelom zaključil serijo golov 7:0 Kmalu za tem bi prišel Napredak nepričakovano do uspeha. Jagodič je sam tekel proti golu, toda v zadnji se. kundi je izredna! požrtvovalnost Medveda preprečila siguren gol. Gostje niso igrali tako slabo kakor kaže rezultat. V polju so bili požrtvovalni in borbeni, toda vse njihove začetne akcije je uspešna domača obramba odločno zavračala. Njihova največ, ja napaka je bila v tem, da so jih začetni goli močno presenetili in vnesli v njihove vrste veliko zmedo. Pred približno 8000 gledalci je avtoritativno sodil Stefanovič iz Beograda. I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Crvena zvezda •• Hajduk 2:2 Beograd, 23. apr. V derby tekmi nogometnega prvenstva I. zvezne lige je Crvena zvezda proti Hajduku v pomladanskem delu zasluženo izgubila prvo točko. V prvem polčasu. je igrala Crvena zvezda zelo dobro, bila v premoči in stalno ogrožala Bearina vrata. Prvi gol je dosegel Mitič v 35 minuti. Takač je streljal na gol, žoga se je odbila od Katniča k Ognjanovu, ki jo je podal Mitiču, ta pa je iz razdalje 16 m ostro streljal po zemlji v levi kot. Bea-ra se je vrgel, vendar ni mogel ubraniti žoge. Izenačenja ni bilo potrebno dolgo čakati. Iz sredine je Hajdukov napad prišel pred vrata Crvene zvezde, kjer je Luštica podal žogo Matošiču, ki je streljal iz daljave 20 m v zgornji desni kot tako, da Mrkušič ni mogel preprečiti gola. Samo 3 minute kasneje je prišla Crvena zvezda zopet v vodstvo. Vukosavljevič in Tomaševič sta prišla z medsebojnim kombiniranjem do vrat Hajduka. — Vukosavljevič se sprosti in strelja ostro po zemlji ter doseže vodilni gol. V prvem polčasu so bili najboljši v moštvu Crvene zvezde Djajič, Kašanin in Djujevič, v moštvu Hajduka pa Broketa, Katnič in Matošič. Dočim je Crvena zvezda v prvem polčasu igrala zelo dobro, je v drugem polčasu njen napad le redko prihajal vred vrata Splitčanov. Hajduk je takoj v začetku prevzel iniciativo in jo zadržal do konca tekme. Med igralci Hajduka sta se posebno odlikovala Vu-kas in Matošič ,v obrambi pa je bila odlična vsa trojica in Katnič. Izenačenje je bilo doseženo v 36. minuti iz enajstmetrovke. Ko je Vukas prodiral proti golu, ga je Stankovič zrušil v kazenskem prostoru, nakar je sodnik upravičeno prisodil enajstmetrovko. S precizno plasiranim strelom je Matošič izenačil. Sodnik Mlinarič iz Zagreba je bil zelo dober. Moštvi sta nastopili na stadionu CDJA pred 45.000 gledalci v naslednjih postavah: Hajduk: Beara Diskič, Broketa, Mr-čič, Katnič, Tonči Radovnikovič, Drvo-delič, Vukas, Luštica, Matošič, Arapo-vič. Crvena zvezda: Mrkušič, Stankovič, Kašanin, Palfi, Djurdjevič, Djajič, Og-njanov, Mitič, Tomaševič, Takač, Vuko savljevč. Dinamo : Lokomotiva 1:1 Zagreb, 23. aprila. Današnje srečanje zagrebških moštev je pokazalo več slabosti našega nogometa. Glavni: pretirano kombiniranje in slabo streljanje. Po kombinaciji Režek-Stmad-Gruškovnjak je prejel žogo V/olfl (Nadaljevanje na 4. strani) Visoka kvaliteta jugoslovanskega boksa Beograd, 23. apr. V soboto je v Beogradu boksaška ekipa Radničkega premagala dunajski Michelbauer z visokim rezultatom 12:4. V prvi boksarski ligi je Partizan premagal Miliconera z rezultatom 16:0. Vodja dunajskega kluba Michelbauerja je izjavil, da je jugoslovanski boks na taki višini, da spada n. pr. boksarska ekipa Partizana v vrsto najboljših v Evropi. Kladivar s Enotnost 6:4 v državnem namiznem teniškem prvenstvu Celje, 23. apr. V okviru ligaškega prvenstva sta se danes pomerili namiznoteniški moštvi ljubljanske Enotnosti in celjskega Kladivarja. Enotnost je nastopila samo z dvema igralcema in dosegla zelo lepe rezultate, čeprav je izgubila z rezultatom 6:4. Najboljši igralec je bil dr. Krečič (Enotnost), ki je premagal Bradeška in Medve-ščka. Rezultati so bili naslednji: Bra deško : Strojnik 21:17, 19:21, 21:8, Coh : Bogataj v. o., Medvešček : dr. Krečič 16:21, 18:21, Coh : Strojnik 16:21, 21:15, 17:21, Bradeško ; dr. Krečič 17:21, 16:21, Medvešček : Bogataj v. o., Čohi : Krtečič 21:9, 21:% Medvešček : Strojnik 21:19, 21:9, Bradeško : Bogataj v. o., Bradeško—Božič : Strojnik—dr. Krečič 21:14, 14:21, 18:21. Tekmovanu je pripostvovalo nad sto gledalcev. Pričetek košarkaškega prvenstva Jugoslavije Železničar premagal Metalca, Partizan pa r podaljšku Enotnost V petek se je začelo letošnje košarkaško prvenstvo države za moške ekipe. To prvenstvo je že peto po osvoboditvi in drugo, ki se igra po sistemu lige. Vse vrste so se preko zime dobro pripravljale. Vodeče vrste so na gostovanjih v inozemstvu dosegle lepe in pomembne zmage. Največji uspeh je bil dosežen v Nici, ko je naša reprezentanca osvojila v skupnem pla-smanu tretje mesto. Tudi naša dva predstavnika Enotnost in Železničar sta imela po uspešnem treningu čez zimo prejšnji teden dve mednarodni tekmi: Železničar z AC »Geneva«, Enotnost pa z CPT iz Trsta, v katerih sta beležila zasluženo zmago in neodločen rezultat. Borba za letošnje prvenstvo bo ostra, še bolj pa zanimiva. Naslov prvaka brani Crvena zvezda. Tudi letos je ta ekipa najbolj resen kandidat za prvo mesto. Železničar in Enotnost sta na lanskoletnem prvenstvu zasedla 6. oziroma 7. mesto. Letos bosta prav gotovo, kolikor jim bo zato dopuščala moč in znanje, skušala doseči boljši plasman. To pričakujemo tudi vsi ljubitelji košarke. ŽELEZNICAH ; METALAC 31:23 (1:13) Ljubljana, 22. aprila. — Ze takoj v prvem srečanju zvezne lige so igralci Železničarja grešili v naslednjem: prvenstveni tekmi niso dali niti skušali dati prvenstvenega značaja, tako da je ves čas igre v prvem delu potekal v ležernem tempu, ki so se ga navzeli tudi gostje. Tudi start domačih na žogo je bil slab. V izenačenih močeh, brez posebno lepih kombinacij in zaključkov je potekala igra v prvem polčasu. Polet, predvsem pa borbenost, ki so jo domači končno vnesli v drugi polčas, je prinesla lep uspeh: Železničar je zasluženo zmagal z razliko 8 točk! 31:23. Železničar: Amon II, Vozelj 7, Remic 2, Dvoržak 2, Feguš 4, Brdnik 3, Gričar 2, Škerjanc, Tosič, Deu. Metalac: Kašanin 10, Kostič 6, Mešič 7, Kristič 1, Denič, Orel, Topalo-vič, Dimitrijev, Spasojevič. Tekma je bila odigrana na igrišču Ljube Šercerja v Šiški, kateri je prisostvovalo preko 800 gledalcev, sodila pa sta objektivno Minič (Bgd) in Erbežnik (Ljubljana). CDJA PARTIZAN : ENOTNOST 44:37 (15:14) Ljubljana, 23. aprila. — Igrišče Ljube Šercerja. Mnogo lepša, borbenejša in razburljivejša je bila današnja tekma Partizan : Enotnost. Domača Enotnost je bila ves čas v rahli pre- moči in je z izredno precizno igro hitro osvajala nasprotnikov prostor in efektno zaključevala lepe in hitre kombinacije. Sploh je dala Enotnost s to igro eno izmed svojih najboljših. Ekipa je navdušila številne gledalce, ki so prevzeti pozdravljali izredno požrtvovalno in borbeno peterico domačih igralcev. Partizan v regularnem času ni pokazal kaj prida igre. Le par pričakovanih kombinacij s spretnim startom pod košem mu je dobro uspelo. Najboljši mož na terenu je bil Breznik (Enotnost). Vrsti sta nastopili v teh-le postavah: Partizan: Marjanovič 10, Saper 4, Stojičevič 13, Novakovič 11, Miladinovič 4, Jovanovič 3, Engier, Kušič, Sotič. Enotnost: Fugina 2, Supančič 8, Breznik 15, Mravlje 3, Juvan, Zivko-vič 8, Urekl, Šerbec I., Šerbec S., Steiner, Ogrin, Filipan. Dober in efekten začetek domačih Igra obeh nasprotnikov je bila podobna in to v enostavnosti; ali bila je živa in izpopolnjena z nenadnimi akcijami obeh strani. Žoga je bila hitro podajana po enostavni poti, tako da bi se čimprej dosegel koš. Karakteristično za igro je bilo to, da je bil rezultat vedno znova izenačen ali pa, da je Enotnost vodila za polovico koša. Breznik je s svojimi lepimi koši in vlogo na igrišču sijajno gradil igro. Napadi in protinapadi Se bolj nervozen kot prvi, je bil drugi polčas. Enotnost je v začetku nekoliko popustila. Ekipa Partizana to taktično izkoristi. Od 4. minute naprej pa se je začela zagrizena borba za zmago. Napadi in protinapadi so se vrstili s tako brzino in silovitostjo, da se je v kratkem času pokazala utrujenost pri enih kakor pri drugih. V regularnem času se je srečanje končalo z neodločenim rezultatom 37:37. V podaljšku — poraz domačih V podaljšku so gostje zaigrali mirno in sigurno, medtem ko so domači napadali vihravo in neučinkovito. Kolikor so bili domači netočni, je bil Partizan preciznejši in to mu je prineslo zasluženo zmago. Sodnika: Munč (Bgd) in Tomič (Zgb). ZAGREB: JEDINSTVO : ŽELEZNIČAR (BGD) 44:39 18:24. — MILICIO-NER : PROLETER 40:28, 20:19. ZADAR (Zadar) DA 26:32, 13:10. CRVENA ZVEZ- ''deseti preMrtsBrasfai feo sodeloval D ruš v.. : nastopi naših telovadnih organi z: < ~ so vsestransko razgibali mesta in si. V kolikor se približujejo dne. 1 .'Stopa tem bolj živahno je na termi; Dvorane in telovadišča so polna i ciih ljudi, pridnih telovadcev, ki si eliko vnemo prizadevajo, da bi rv lu.vo društvo doseglo čim večji Uspeh, I no izmed najboljših telovadnih društev je v našem industrijskem in rudarskem mestu Hrastnik. Člani društva kažejo že dalj časa veliko aktivnost. Pred kratkim so tudi zmagali v predvolilnem tekmovanju, ki je de k) društva še bolj razgibalo. DRUŠTVO SE RPIPRAVLJA ZA NASTOP Mladi hrasto iški rudarji, steklarji, člani kolektiva kemične tovarne, učenci v gospodarstvu in industrijske šole, kakor tudi drugi dijaki so dan za dnem v telovadnici ter na igrišču. Dvorana telovadnega doma ne služi samo namenom telovadnega društva in hrastniških fiskultumikov, temveč tudi za kulturno umetniško delo članov raznih kolektivov, ter za prireditve množičnih organizacij. Delo telovadnega društva v Hrastniku se kljub temu dobro razvija. Rezultati so zmerom boljši. Duša življenja hrastniških telovadcev, tov. Vastlč, je znal pravilno usmeriti delo društva, povezati se z množičnimi organizapijami in zbrat; vse mlade ljudi, ki se zanimajo za fiz-kulturo. Društveni nastop v Hrastniku bo največja manifestacija množičnega dela z ljudstvo mv Hrastniku. Verjetno Zaključna slika z lanskoletne akademije TD Hrastnik je, da bo nastop v Hrastniku edinstveni primer množične udeležbe, ker bo več kakor deset odstotkov vsega prebivalstva nastopilo v raznih vajah. 30. april bo veliki dan za vse prebivalce Hrastnika. Intenzivno delo se je začelo pred d verni meseci. Hrastniški rudarji so zvečer prihajali z dela naravnost v te- lovadnico, kjer so večkrat ostajili tudi do polnoči. Društvo v Hrastniku ni imelo dobrega vaditeljskega kadra, ker iz produkcije niso mogli oddvojiti ljudi, ki bi lahko prisostvovali raznim tečajem. Društvo si je kadre vzgajalo samo na ta način,, da so tisti kateri so se naučili raznih vaj prenesli svoje znanje na druge. V tem so se posebno odlikovali načelnica Vošnar Stana, ter tov. Štraus Beno, Svajkar Jože, Hac Majda, Zorčič Slavica, Vavzer Peter, Milna,r Rudi in drugi. Pomagali so tudi vsi aktivi društva, posebno rudarska šola. PESTER SPORED — 23 TOČK V DVEH URAH Program za društveni nastop je zelo pester in živahen. Program bo sestavljen iz treh delov. Prvi del obsega vse obvezne sestave, sodelovanje industrije z lastnimi točkami, alpiniste in smučarje. ter kompozicijo »Vstani mladina« od Vastiča. Drugi del obsega orodno telovadbo ter športne igre — kot reviio. V tretjem delu bo prikazana kompozicija »Ne pozabimo!«. V tem delu bo prikazano delo brigad, obnova, prihod rudarjev v akcijo, nastop rudarskih svetilk ter zaključni del »S pesmijo na delo« od tov. Vastiča. Nastop bo imel tudi zanimivost, ki bo prireditev izredno poživela. Vsi nastopajoči ostanejo na igrišču in prikazujejo razne podobe v času, dokler druge skupine nastopajo po točkah programa. Tako bo vseh osemsto nastopajočih ob zaključku nastopa na telovadišču. Najbolj zanimiva točka bo hrastniško življenje, življenje rudarjev, steklarjev, šolarjev, fizkulturnikov. Program trna 23 točk ter bo končan v dveh urah. Hrastniški fizkultumiki, med katerimi je veliko udarnikov, racionali-zatorjev in najboljših delavcev, so dali primer, kako se pravilno organizira drušveni nastop ter množično razvija fizkulturno življenje. M. M. PM0VENI1I V nedeljo 16. aprila je kolesarski klub Prekmurje izvedel pomladanski kolesarski kros s številno udeležbo mladih in starih kolesarjev. Najmlajši kolesar je bil star 6, najstarejši pa 43 let. Kolesarji so dosegli dobre rezultate in pokazali mnogo volje in veselja do tega športa. Kros je bil dobro organiziran. Rezultati so bili naslednji: Ml. pionirji in pionirke (150 m): 1. Virag Stefan, 2. Gelt Marija. Pionirji (250 m); 1. Virag Anton, 2. Erjavec Vlado. Pionirke (250 ): 1. Gelt Rozalija, 2. Glavač Agica. Mladinke (3km): 1. Zver Marija, 2. Virag Marija. Mladinci (3 km): 1. Matajič Stefan, 2. Virag Karel. Članice (3 km): 1. Zorko Ana, 2. Veres Berta. Turisti do 20 let (6km): 1. Horvat Stefan, 2. Gruškovnjak Martin. Turisti nad 20 let (6km): 1. Svatina Slavko, 2. Zorko Iv. Pomladek (500m); 1. Srez Janez, 2. Mlinarič Stefan. V nedeljo 16 aprila je imel kolesarski klub »Polet« iz Maribora svojo otvoritveno cestno kolesarsko dirko za klubsko prvenstvo. Nastopilo je 30 tekmovalcev. Dirkam je prisostvovalo veliko število gledalcev. Letošnji prvak na progi 40 km je postal Srečko Var-gel. Pri turistih je na 30 km dolgi progi zmagal Slanič Feliks, pri članicah z dirkalnimi kolesi pa Skrget Štefka, medtem ko je bila pri članicah-turistih prva Lubčeva, Sahistl novomeške gimnazije — šahovska sekcija »Stojan Puc« — so v zadnjem času odigrali precej dvobojev s šahisti iz vseh krajev Slovenije. Prvo tekmo so odigrali z Novomeškim garnizonom in zmagali z visokim rezultatom 10:0. Rezultati naslednjih tekmovanj so bili sledeči: »Stojan Puc« : Trebnje 20:10 (7:6 — rezultat v oklepaju pomeni povratni dvoboj). «Stojan Puc« : Stična 22.5:2.5 (6:1). »Stojan Puc« : Črnomelj 9:1, »Stojan Puc« : Gimnazija - Celje 4.5 :1.5 (5:3), »Stojan Puc« : Samorastniki (Gu-štanj) 6.5.T5 (4:4). Moštvo novomeške gimnazije je nastopilo v sledeči postavi: Zabukovec. Sila, Sitar, Rejc, Bartolj, Jovan, Kovačič, Sterbenc in Dokelj. Največ zmag za novomeške šahiste sta dosegla Rejc Emil in Kovačič Franc. V mesecu marcu je odigral mojster Stojan Puc v Novem mestu Simultanko na 40 deskah. Po burni igri je dosegel naslednji uspeh: 29 partij je dobil, 10 remiziral in 1 izgubil. Zmagal je Zabukovec Ivan. med drugimi pa sta remizirali tudi 2 mladinki. V Novi Gorici je mnogo ljubiteljev hokeja na ledu. Ker pa nimajo ledu, so ustanovili hockeysko sekcijo za hockey na drsalkah s kolesci. Organizirali so že tudi več tekem s sekcijo iste vrste v Puli in pokazali precej znanja in rutine, športniki v Novi Gorici so dali z ustanovitvijo takšne secije lep zgled ostalim krajem v Sloveniji, ki bi jih prav lahko posnemali. Praznik železničarjev je TD Železničar v Podbrdu primerno proslavilo. Na predvečer dneva je bila telovadna akademija Več točk je bilo na zahtevo številnega občinstva ponovljeno. Naslednjega dne je bila povorka, V povorki so šli fizkultumiki vseh športnih panog. Po povorki je bila tekma v odbojki med A in B moštvom, nato pa pomladanski cross, pri katerem je sodelovalo 188 ' tekmovalcev. Prvo mesto je pri članih zasedel Cop Alojz, pri članicah Kovačič Anica, pri mladincih Štritof Jože, pri mladinkah Kelenc Fanika, pri pionirjih Torkar Ivan, pri pionirkah Muravec Karla, pri mlajših pionirjih Vojko Dakskobler in pri mlajših pionirkah Torkar Milena. n Velike so naloge gorskih reševalcev Skozi vse leto obiskujejo številni ljubitelji naših planin nižje ali višje vrhove slovenskih gora. Prav gotovo se nudi delavnemu človeku na takšnih pohodih najlepša priložnost osvežiti si duha in si pridobiti novih moči za vaskodnevno delo. Vendar iz dneva v dan ugotavljamo, da so obiskovalci predvsem naših Alp vse premalo ču-ječi, in zato ni nič čudnega, če nenadoma zaslišiš, da se je ta ali oni težje poškodoval, ali celo smrtno ponesrečil. Planinska zveza Slovenije večkrat opozarja obiskovalce gora na večjo budnost, na drugi strani pa ne skrbi samo za vzgojo plezalnega naraščaja, temveč tudi za usposabljanje čim večjega števila gorskih reševalcev. Kako velikega pomena je gorska reševalna služba, bi nam verjetno lahko dokazal samo oni, ki se je kdaj koli znašel v težkih okoliščinah v območju gorskih velikanov. Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije prireja večkrat tečaje, kjer se posamezniki spoznavajo z najmodernejšimi načini gorskega reševanja, saj se tehnična sredstva vse bolj izpopolnjujejo in nudijo reševalcem novih prijemov. Kakor vemo, je dančs v Sloveniji in drugod precejšnje število plezalcev, vendar lahko ugotovimo, da jih Je mnogo med njimi, ki bi v slučaju nesreče molče obstali. Končni smoter in naloga komisije za alpinizem je vzgojiti številni kader gorskih reševalcev, v prvih vrstah tega zbora pa morajo biti prav alpinci. Pred nedavnim so se zbrali na Korošici tečajniki iz vse Slovenije, kjer so prejeli prvo osnovo za samostojno udejstvovanje v gorah. Vodstvo je bilo v rokah izkušenih gornikov inž. Modica in Perka Marjana. Vsi tečajniki, ki jih je bilo 73 po številu, so pazljivo sledili praktičnemu in teoretičnemu pouku, ob koncu 14 dnevnega tečaja pa jih je posebna komisija tudi ocenila. Prav pri tem bj omenih, da začetniki, ki se zberejo v takšnem tečaju, ne polagajo posebnih izpitov, temveč so samo ocenjeni, medtem ko šele preizkušeni gorski reševalci lahko postanejo člani društva. Poleg omenjenega tečaja jih je bilo še sedem, vendar ne v takšnem obsegu. Prav te dni logorujejo pri Sedmerih jezerih v triglavskem pogorju člani alpinskih odsekov iz Tržiča, Jesenic, Celja in Ljubljane pod organizacijskim vodstvom dr. Avčina, medtem ko je tehnična organizacija v rokah Perka Marjana. Tem tečajnikom so se pridružili trije avstrijski alpinisti, čiani Alpenvereina iz Gradca, ki bodo s svojimi najmodernejšimi tehničnimi sredstvi znatno pripomogli k izpopolnitvi in čim boljši pripravi naših aipincev Naši gorniki bodo namreč v letošnjem letu obiskali Francijo (Mont Blanc), Italijo (Dolomiti, Ortler) in Avstrijo (Tirole) in nedvomno so naloge, ki jih čakajo, velike, na katere se je treba prav dobro pripraviti. Prav gotovo si bodo ob tej priložnosti tečajniki, ki so plezalci in obenem gorski reševalci, utrdili svoje znanje in povsem dobro pripravljeni odpotovali v tujino. Prepričani smo, da bo komisija za alpinizem še večkrat organizirali takšne podobne tečaje, saj je vsem razumljivo, da potrebujemo vedno več dobrih gorskih reševalcev, ki bodo skrbno bdeli nad tisoči delovnih ljudi, ki si v gorah iščejo oddiha in zdrave zabavel bo Sl. maja 195® v Celja Po koledarju TZS je bil mesec junij določen za republiška tekmovanja naših telovadcev. Prod kratkim pa je bil pri TZS strokovno tehnični posvet, kjer so se delegati sporazumeli naj bi bilo to tekmovanje dne 21. maja v Celju. Tako nas loči od tega velikega in pomembnega srečanja naših telovadcev samo še mesec dni. Čeprav telovadba danes ni tako razširjena po telovadnih društvih, kakor bi bilo to potrebno, je vendarle videti dokajšen napredek, saj se mnoga društva temeljito in resno pripravljajo že vso zimo. Gotovo je, da telovadba na orodju ni napredovala zavoljo tega, ker je primanjkovalo sposobnih vaditeljev. Znano je, da se je velika večina predvoj- nih telovadcev udeležila osvobodilne vojne. Od teh se niso vsi vrnili, mnogi pa zaradi važnih nalog niso mogli uporabiti svojega prostega časa za vzgojo mladih telovadcev. Ce tedaj upoštevamo še vrzel v zastoju vzgoje novega kadra med vojno je čisto razumljivo zakaj v telovadbi na orodju doslej nismo mogli zabeležiti vidnejših uspehov. Ta skromna razčlemba je bila, kljub temu da je splošno znana, ponovno potrebna zategadelj, ker mnogi naši fiz-kulturniki še zmeraj menijo, da so vaje na orodju nekaj Zastarelega, in da jih tudi mladina več ne ljubi. Dejstvo je, da moderna telovadba ne more biti zastarela, saj se zahteva popolna sproščenost, poleg tega pa je težišče udejstvovanja v preskokih in akrobatiki, kar mladini sila koristi in hkrati zadosti -vsem težnjam mladega človeka po naglem in tveganem gibanju. Tako smo torej danes po 5 letih trdega dela že vzgojili nov kader mladih telovadcev, ki sicer še niso zreli za najtežja mednarodna srečanja, so pa Zakaj dela na fizkulturnih gradilisčih ne napredujejo? .... ..... ........ " .... " " " 1 " ninrm nntrphnn. ria hf Orireri nritesnil delalo tam Drostovoljno, temveč VS S©§SB liZKULtURhl TCWIK Lansko leto je bila gradbena dejavnost pri fizkulturnih objektih najrazličnejših vrst izredno aktivna. Osnovne fizkuiturne organizacije so gradile stadione, kopališča, igrišča, fizkuiturne domove itd., gradilo pa se je tudi nekaj objektov republiške važnosti. V fizkuiturne gradnje je bilo lansko leto investirano okrog 60 milijonov dinarjev. Letos, na začetku gradbene sezone se je ta gradbena dejavnost precej umirila, nedovršeni objekti se ne grade dalje, opaža se splošno mrtvilo. Vzrok temu je donekie pomanjkanje materiala, dotacij, so pa tudi vzroki čisto subjektivnega značaja. Osnovne fizkuiturne organizacije In republiška fizkulturna in športna vodstva so lansko leto začela z mnogimi fizkulturnimi gradnjami. V Ljubljani se je začelo graditi moderno kopališče z olimpijskim bazenom, ki bo služilo predvsem tekmovanjem in prireditvam. Začelo se je graditi moderno drsališče ob Celovški cesti, uprava nogometnega kluba Odred je prevzela v gradnjo stadion, ki bo sprejel do 25000 gledalcev. Strelska zveza Slovenije je letos začela z gradnjo velikega in modernega strelišča, SSD Železničar ureja stadion in veliki fizkul-turni park na prostoru, kjer je stal dosedanji stadion. TD Triglav gradi velik telovadni dom v Zgornji Šiški, v St. Vidu grade stadion itd. Toda tudi izven Ljubljane je gradbena dejavnost pri fizkulturnih objektih precej velika. Lansko leto so dokončali krasen bazen v Konjicah, v Kropi si pridno grade novo kopališče, v Brežicah, Mengšu, Strnišču, Slovenjgrad-cu, Rušah in Ptuju grade stadione; predvideni so stadioni v Prevaljah, na Vrhniki, Ormožu, Tolminu, Beltincih, Postojni itd. Vidimo torej, da se širom vse Slovenije grade novi fiz-kulturni objekti, ki bodo služili namenom telovadnih in športnih društev. Pri vseh teh gradilisčih in gradnjah pa so se pojavili veliki problemi Vendar so osnovne fizkuiturne organizacije z dobro voljo te probleme odstranile in nadaljevale z začetnim delom. Fizkuiturne organizacije so največkrat tožile, da jim primanjkuje materiala in strokovne delovne sile. Na gradbeni odsek pri Fizkulturni zvezi Slovenije so prihajale prošnje za kvalificirane delavce, za buldožerje, material itd. Gradbeni odsek, ki je prav za prav samo posredovalni" organ, je te prošnje v kolikor mu je bilo mogoče, izpolnil, vendar pa ne razpolaga s strokovnimi delavci, tehnično opremo itd., da bi lahko ugodil vsem zahtevam. Osnovne fizkuiturne organizacije so se pri iskanju materiala nekoliko preveč naslanjale na republiške, niso pa mislile na lokalne vire. ki bi jih mnogokrat dobile lažje. Vendar pa velja dejstvo, da 'je pomanjkanje materiala mnogokrat oviralo uspešno gradnjo in dokončno izgraditev nekega fizkul turnega objekta, Dalje se pa hočemo ustaviti pri subjektivnih vzrokih in napakah samih osnovnih organizacij, ki niso znale organizirati delo na svojili fizkulturnih objektih Kot izhodišče naj nam služi primer košarkašev ljubljan- skega Železničarja, ki so si sami in samo s prostovoljnim delom zgradili lepo in moderno košarkaško igrišče. Toda imamo tudi druge take in še lepše primere. Tako si telovadno društvo Triglav gradi v Zgornji Šiški velik, modern stadion in pa lep telovadni dom. Mariborski smučarji si grade vzpenjačo, TD Sevnica telovadni dom, SSD Razlag iz Brežic stadion in vse te gradnje stoje pred dokončno dograditvijo. To pomeni, da so si pe- nujno potrebno, da bi Odred pritegnil svoje članstvo in ljubitelje nogometa k delu na stadion, ki bo za nadaljni razvoj velikega pomena. V zadnji številki »Poleta« je izšel V zadnji številki »Poleta« je izšel lay saj internat bo končno koristil članek z naslovom »Ali bomo dosegli samQ red na naših nogometnih igriščih?« Tu se je obravnaval problem nogometnega kluba Drava, pisec pa se je na kratko ozrl tudi na gradnjo stadiona v Ptuju. Načrt ne predvideva samo izgradnjo stadiona, temveč ureditev velikega fizkulturnega parka, ki pa ne bo nikoli zgrajen, če se bo delalo s tem elanom kot ga kažejo fizkuiturne organizacije v Ptuju. Ugotoviti bi bilo treba, kje leži glavna krivda, da gradnja stadiona ne napreduje, in da se mladina ne zaveda pomena dokončne izgraditve. Isto velja tudi za dokončno izgradnjo novega kopališča v Celju, ki je celjskim fiz-kulturnikom, posebno pa plavalcem Olimpijski bazen v leoleziji bo letos dograjen riferijska ln pa podeželska društva znala organizirati delo na svojih fizkulturnih gradilisčih, da sc znala mobilizirati prostovoljno delovno silo iz svojih vrst. poiskati material iz lokalnih virov itd. Ugotovili smo torej uspehe teh manjših društev in klubov, zato pa ne moremo razumeti, da gradnja novega modernega stadiona, ki jo je prevzela uprava ligaškega nogometnega kluba Odred stoji na mrtvi točki. Ce bo šlo delo tako naprej in če bo uprava Odreda čakala -amo na pomoč od zunaj, potem bo gradnja stadiona zahtevala precej časa. Gra-dilišče stoji osamljeno, strokovne delovne sile ni, ker je jasno, da je zaposlena na objektih kapitalne izgradnje naše petletke, pomagati bi si bito torej s prostovoljno delovno silo in z organizacijo dela. Vsako tekmo Odre da gleda na tisoče ljubiteljev nogometa, poleg tega pa ima Odred precej številno članstvo, ki bi lahko delalo na svojem stadionu. Zatorej bi bilo nujno potrebno. Gradnja se je začela že leta 1947 in pri otvoritvi smo videli zastave in igrala je godba. Danes pa je gradilišče zapuščeno. Napravljena so samo zemeljska dela in še ta ne vsa. To so samo trije primeri z naših gradilišč, na takšne in podobne naletimo pa še mnogokje. Se enkrat bi poudarili: če je uspelo sekciji SSD Železničarja urediti košarkaško igrišče, potem lahko uspe tudi društvom, ki so številčno močnejša, da započete gradnje nadaljujejo in končajo, ter da si zgrade nove objekte. Seveda je za to potrebno mnogo truda in napora, pravilnih organizacijskih prijemov in mnogo propagandnega dela med članstvom. Omenili bi še vprašanje športnega internata, ki se gradi ob baraki Fizkuiturne zveze Slovenije v Ljubljani. Na tem objektu niso zainteresirani samo u^južbenci Fizkuiturne zveze, ki delajo tam prostovoljno, temveč vsi ljubljanski športniki, ki pa jih na gradilišču ni videti. Zato bi bilo treba, da bi ljubljanska športna društva poslala tja nekaj prostovoljnih de- mladi in imajo pred seboj vso možnost razvoja. Razveseljivo je, da se je ta panoga razširila po vsej državi, in da je v letošnjem turnirju mest zmagala Ljubljana le z veliko borbenostjo tekmovalcev. TEMELJ ZA USPESEN RAZVOJ SO TEKMOVANJA V NIŽJIH RAZREDIH Ne glede na to, da so vaje na orodju za II. in III. razred eno od najboljših sredstev splošne telesne vzgoje in nudijo zanimiv ter pisan vadbeni pro. gram, so obenem tudi temelj na katerem se lahko gradi vrhunska telovadba. Kolikor več tekmovalcev III. razreda bo v naših društvih, toliko vdčje nade imamo lahko, da bomo nekoč spet v svetu pomenili toliko kolikor smo že v tej panogi. Pred kratkim je bila po vseh večjih centrih v naši republiki skupna predelava vaj za II. in III. razred vseh oddelkov. Teh predelav so se udeležili vaditelji pa tudi veliko število tekmovalcev. Udeležba je bila povsod zadovoljiva, interes za učenje med mladino pa tako velik, da brez bojazni lahko ugotovimo, da je najtežja doba v orodni telovadbi že za nami. Tako lahko upravičeno upamo, da bodo v kratkem v te panogi zaživela tudi tista društva, ki imajo pogoje pa doslej orodju niso posvečala pozornosti. Pokazalo se je sicer, da v društvih še vedno primanjkuje vaditeljev in trenerjev. To vrzel bo TZS skupno z Odborom za športno telovadbo reševala tako, da bo v bodoče prirejala stalne treninge in predelave, zdaj v enem in zdaj spet v drugem društvu. Tako bo zagotovljen uspešen in kvaliteten razvoj telovadbe na orodju. Po dosedanjih poročilih se mladina v društvih za letošnjo prvenstvo teme-Ijito pripravlja. Ker nas loči od tekmovanja še mesec dni lahko tekmovalci svoje znanje še utrdijo, tako da bomo na letošnjem prvenstvu videli borbo temeljito pripravljenih tekmovalcev. Slovenska rokometna lifia Rezultat! prvega kola slovenske rokometne lige so naslednji: KLADIVAR : SLOVAN 2:1 (2:1); POLET : ŽELEZNIČAR 6:0 w. o. ENOTNOST : KRIM 10:2 (5:1). Največje iznenadenje prvega kola je minimalna zmaga Kladivarja nad pred nedavnim časom ustanovljeno sekcijo Slovana, ki je v tej tekmi zabeležila svoj največji dosedanji uspeh. Moštvo Kladivarja preživlja trenutno resno krizo in bo moralo resnejše pri. stopiti k treniranju, če bo hotelo doseči ugoden plasman v ligi. Tekma med Enotnostjo in Krimian je pokazala na eni strani napredek Krima, ki je iz tekme v tekmo vse boljši in bo veitetnd "že proti konctr lige rešeti nasprotnik najboljšim moštvom. Enotnost je predvedla skrajno slabo in raztrgano igro in se je videlo, da so nasprotnika podcenili, ter so zato bili že v prvih minutah igre neprijetno presenečeni. — Karakteristka prvega kola je tudi slabo sojenje delegiranih sodnikov predvsem na tekmi Enotnost : Krim. Naši alpinisti v zasneženih stenah V ravnini že zdavnaj ni več snega, v gorah pa vedno znova sneg pobeli vrhove. Ta stalni novi sneg ob prvem toplem vremenu oživi in številni plazovi grme v dolino. Tako so letos snežne razmere dokaj neugodne in v naših gorah se kar ne more razmahniti prava plezalna sezona. Tudi debelina snega je letos dosti večja kot lani, kar občutno zavira alpiniste pri plezanju. Kljub temu izkoristijo naši alpinisti vsa-priliko, da izvedejo vzpone. O njihovih uspehih v zadnjih tednih hočemo v naslednjem poročati. Celjski alpinist Ciril Debeljak je le. tos v naših stenah izredno uspešen. Dne 26. marca je preplezal s Kekec Olgo novo zimsko smer v tretji glavi Poljskih devic. Polet; vodi tam smer Kočevar—Zupet. Alpinista sta imela poledenelo skalo, v steni ju je zalotil snežni metež in uporabila sta 25 klinov. Smer je ocenjena s 4 stopnjo, čns plezanja znaša 5 ur- Teden dni pozneje je preplezal zopet Debeljak s Kekec Olgo in Urh Silvo novo smer v severni steni Velikega vrha. Višina preplezane stene znaša 400 metrov, plezalci so se nahajali v steni 8 ur ter so zabili 28 klinov. Spodnji dve tretjini stene sta bili zaledeneli, v zadnji tretjini pa se je nahajal pršič, tako da je bilo plezanje zelo težavno in varovanje včasih precej problematično. V smeri se nahaja nekaj mest pete težavnostne stopnje. Istega dne sta prejilezala Hočevar Rado in Pajerjeva poletno smer Režek —Modic v vzhodnem stebru Brane. Steber je visok 300 m, alpinista sta ga v ugodnih snežnih razmerah preplezala v dveh urah in nista v smeri naletela na nikake posebne težkoče. 9. aprila je preplezal Debeljak z Vimperjevo nemško smer v vzhodni steni Ojstrice. Snežne razmere so bile zelo neugodne; v steni so se trgali plazovi in ogrožali alpiniste. Plezalca sta se nahajala v steni 6 ur, vzpon sta ocenila s tretjo stopnjo. Sestopila sta v Škrbino in dalje po zapadnem razu na Grafičko. Istega dne sta preplezala Hočevar in Pajerjeva novo smer v severni steni Vršičev, levo smeri Arnšek—Urh. Smer je ocenjena s tretjo stopnjo, eno mesto je pete stopnje. Cas plezanja znaša 5 ur. O podvigih naših alpinistov v zasneženih stenah Julijskih Alp bomo poročali v naslednji številki. Blažej Janko ?m kolesarska prireditev na Goriškem (V okviru proslave dneva Osvobodilne fronte) Tudi na Goriškem je kolesarstvo oživelo, Novo ustanovljeni fizkulturni odbor za Goriško oblast (poverjeništvo za kolesarstvo) v Postojni, si je zadal nalogo, da v proslavo 9. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte organizira v četrtek, dne 27. t. m. medklubske, kolesarsko dirko večjega obsega. Seniorji bodo prevozili 120 km dolgo progo, ki bo potekala po naslednjih naseljih: Nova Gorica, Ajdovščina, Razdrto, Sežana, Tomaj, Komen. Rihem-berg. Sentpeter. Juniorji pa bodo vozil iz Nove Gorice skozi Rihemberk, Stanzei, Branico, Vipavo, Ajdovščino in spet v Novo Gorico, kar znaša 75 km. Start za obe skupini bo v Gorici ob 10.30 uri, kjer bo tudi cilj. Iz razpisa jp razvidno, da bodo na lej prvj kolesarski prireditvi po osvoboditvi na Goriškem nastopili številni dirkači iz vse Slovenije. Razen povab- ljenih bodo štartali v glavni skupini tudi poznani član; ljubljanskih sekcij: Godnič, Sosič in Mozetič, ki so nedavno pristopili v novo Kolesarsko sekcijo »Železničarja« v Novi Gorici. V svojo sredo je ta sekcija zajela še nekaj prav dobrih dirkačev, k; doslej niso imeli prilik udejstvovanja. Tudi ljubljanske kolesarske sekcije bodo na to lepo prireditev poslale večje število svojih dirkačev, tako seniorjev kot juniorjev in je zato pričakovati nape*m borbe. Proga po kateri bosta vozili obe skupini, je muhasta in vsebuje nekaj prav dolgih vzponov kot n. pr.: 11 km dolg vzpon med St. Vidom in Razdrtim za seniorje, dolg in na nekem mestu oster vzpon med Rihemberkom in Štanjelom pa za junlorje. O izidu tega zanimivega tekmovanja bomo še poročali. r< Kolesarske tekme Železničarja, Roga in plinarne V četrtek popoldne so bile kolesarske tekme ljubljanskih društev SD j Krima in SD Rog ter sindikalnega ; kolesarskega aktiva Plinarna, izven ’ konkurence pa so tekmovali tudi kolesarji SSD Železničar. Startalo je preko 50 kolesarjev. Seniorji in juniorji-dirkačl so imeli enako progo, ki je vodila od starta do Vrhnike in nazaj ter je merila 38 km. Ostale proge, na katerih so tekmovali člani in mladinci turisti ter članice in mladinke, pa so merile 5, 11 in 17 km; vodile so proti Brezovici in nazaj. Pomanjkljivost organizacije je bila v tem, da so se pobirale prijave tekmovalcev še po času, ko bi se moralo tekmovanje že 'začeti, druga napaka pa je bila, da so nekatere skupine različnih starosti, ki bi morale imeti različne proge, tekmovale v isti razdalji, tako da je prišlo na koncu do precejšnje zmešnjave. Razveseljivo je bilo, da so poleg že starih in rutiranih kolesarjev SD Krima tekmovali tudi mladi kolesarji SD Roga, ki je svojo kolesarsko sekcijo ustanovil šele pred kratkim, ter marljivi in vzdržljivi tekmovalci sindikata Mestne plinarne. Rezultati tekmovanja so sledeči: SD Krim, Clani-dirkači; 1. Graizer Miro 1:06,08.2; 2. Usar Zdeno’ 1:06,17.2; 3. Štirn Tomaž 1:T6,17.3; juniorji-dir-kači: 1. Blatnik Slavko 1:06,14; 2. Belič Tine 1:06,20; 3. Francelj Leopold 1:06,30; Turisti-člani: 1. Babnik Vinko 17,14; 2. Mrhar Franc 18,28; II. grupa: 1. Japelj Nace 33,23; 2. Žirovnik Alb. 33.24; Turisti-juniorji: 1. Sekirnik Jože' 16,42. SD Rogi Glani-turisti; I. grupa: 1. Golič Jože 32,05; 2. Janežič Dušan 33,30; II. grupa: 1. Sovdat Robert 18,26: Steblej Milan 18,55; Turisti- mladlnci: Draksler Maks 16,40; 2. Bernard Smerekar 17,55; Članice: 1. Novak Fani 17,20; 2. Vajdič Olga 17,41. Sindikat plinarne. Turisti-čiami (I. grupa 17 km); zmagal Miklavčič Iv. 33,30; II. grupa 11 km: zmagal Bre-mec Franc 19,00 pred Krušnikom Al. 19,35; mladinke; Okorn Draga 17,55; članice: Debeljak Joža 18,10 in Lozer Ljudmila 13.5. SD železničar (Izven konkurence): dirkači 38 km; Zanoškar Srečko; 2. Kastelic Rado, 3. Pogačin Maks; ženske: l.Likeb Slavka, 2. Pohar Marta Sz snesla ENOTNOST : KRKA 3:2 Novo mesto, 23. aprila. Danes je gostovala v Novem mestu moška in ženska odbojkaška vrsta Enotnosti, ki je odigrala prijateljsko tekmo z Novomeško Krko. Zenska ekipa Enotnosti je premagala Krko z rezultatom 2:1 15:12, 15:6, 15:9). To je bil prvi nastop odbojkašic Krke, ki je kljub temu, da so tekmo Izgubile, gledalce zelo navdušil. Moška ekipa Enotnosti pa ie premagala ekipo Krke z rezultatom 3:2 (15:2, 15:11, 11:15, 15:3). Tekmi sta sodila Riko Urh In Fran Pučko. * Novo mesto, 23. aprila. V soboto zvečer je priredilo TD Novo mesto v veliki dvorani Doma Ljudske prosvete svojo prvo letošnjo akademijo. Nastopili so pionirji in pionirke, mladinci. mladinke in člani. Uvodni govor je imel tov. Milam Smerdu, ki je poudaril pomen fizkulture za delovnega človeka. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je akademija zelo dobro uspela in pokazala, da se dajo ob dobrj volji ln požrtvovalnosti doseči lepi uspehi. Ali sta Mulej in Lulcanc enakovredna najboljšim evropskim smučarjem? ______S________»__________________ ........—...-umi..... IL. , «1,- wrm-«K-T-.«-'AS T.^rs-:r»rgCTC3Lz8B3Caa«ll»Ull>lMLMM :etu. Kak- POPRAVEK V zadnji številki »Poleta« je bil objavljen članek z naslovom »Nešportno ravnanje mariborskih rokometašev«. Vsebina članka je netočna, ker tekma ni bila odigrana po krivdi SSD Železničarja ne pa po krivdi SSD Poleta kakor dopis navaja. Zato je bila tekma tudi registrirana z rezultatom 6:0 w. o. v korist SSD Poleta. Letošnja zimska sezona je nudila našim smučarskih tekmovalcem lepe priložnosti, da so si doma in v tujini pridobili potrebne izkušenosti n samozavesti. Nedvomno so rezultati, ki so jih dosegli naši skakalci, tekači in alpski vozači prav dobri, toda naše občinstvo jih večkrat ni znalo pravilno oceniti. Ob pripovedovanju naših tekmovalcev lahko ugotoviš kopico malenkosti, ki na velikih mednarodnih tekmah odločujoče vplivajo na uspeh tega ali onega mojstra. Včasih je na primer pri alpskih disciplinah * v dovolj, da se je na progi tekmovalec dvakrat ali trikrat premalo pognal in že ga je prehitelo nekaj tekmecev. Da ne govorimo o padcu, ali sploh o nedovršeni tehnični vožnji, v takšnih trenutkih pa je povsdm razumljivo, da tekmovalec ne bo dosegel vidnejšega mesta. Poročila iz Amerike o nastopu naših dveh reprezentantov Muleja in Lukanca Matevža nas niso zadovoljila. Vedeli smo sicer, da so se na svetovnem prvenstvu v Aspenu zbrali najboljši svetovni alpski smučarji, ven- 'L , Zgoraj Tine Mulej, spodaj Lukane Matevž, naša najboljša alpska smučarja dar smo upali, da bosta Jugoslovana dosegla boljše rezultate, kakor smo pozneje zvedeli. Zopej je bila nepoučenost, ki nam je pripravila nepotrebno razočaranje. Ob njunem odhodu bi morali vedeti, da je bila možnost njunega treninga neznatna v primeri z Italijani, Avstrijci, Švicarji, Amcri. čani, itd. ki so si pred odhodom v Ameriko v večjih ali manjših mednarodnih tekmah pridobili potrebne rutine. Takoj po svetovnem prvenstvu sta naša alpska smučarja nastopila še na različnih tekmovanjih v Ameriki in sta v isti konkurenci dosegla znatno lepše uspehe. Mislim, da ne bi bilo potrebno o tej spremembi podrobneje razpravljati,- Naša reprezentanta si nista v teh tekmah pridobila samo izkušenosti ampak sta si že v razgovorih s svetovnimi mojstri otresla treme, ki je bila vidna ob njunem prvem nastopu. Kmalu za tem nam je Planiški teden pokazal, da so naša mnenja pravilna. Lukane in Mulej sta brez večjih težkoč osvojila prvo mesto v slalomu oziroma. smuku. Res je, da niso bile te tekme tako kvalitetne kakor kaka druga mednarodna tekmovanja, vendar si lahko opazil, da je bila vožnja Lukanca in Muleja umirjenejša in si-gurnejša. Na vrsti je bil Kaninski smuk. Na startu so se zbrali najboljši Italijani sicer brez svetovnega prvaka Zena Cola, dalje nekateri Avstrijci in Jugoslovani. Mulej je v tej tekmi zasedel tretje mesto in pustil za seboj slavna brata Alvera in Lacedellija itd. Tudi Lukane je s svojo vožnjo dokazal sposobnosti mednarodnega tekmovalca. Pri tem se nam vsiljuje vprašanje, ali je bil uspeh Muleja in Lukanca le slučajnosten? Na to vprašanje nam odgovorjajo tradicionalne tekme v veleslalomu na Marmolati. Na teh tekmah so se ponovno zbrali vsi najboljši svetovni alpski vozači, razen Švicarjev in Francozov, ki pa v letošnji sezoni niso tako posegali v borbo za vidnejša mesta, kakor prejšnja leta. Svetovni prvak Ženo Colo je s svojo udeležbo povečal kvaliteto tega mednarodnega tekmovanja, ki je tudi v organizacijskem pogledu zelo dobro uspelo. Proga za veleslalom je bila težka predvsem zato, ker je zapadel nov sneg. Ženo Colo, ki je imel startno številko 22, je vso progo izvrstno prevozil, medtem ko so ostali »asi« startalj v megli in niso mogli pokazati vsega svojega znanja. Ženo Colo je bil zn 9 sekund boljši od Avstrijca Praw-de, ki si je osvojil drugo mesto. Sledili so trije Italijani, na šestem mestu pa je že bil naš Lukane Matevž, ki je pustil za seboj Avstrijca Schopfa, Lacedellija in vrsto odličnih tekmovalcev Iz Italije in Avstrije. Njegov brat Slavko si je priboril deseto mesto. Mulej je bdi dvanajsti. »Prav gotovo bi bil moj rezultat mnogo boljši, če ne bi že na začetku padel in še zgrešil vratca«, tako nam je pripovedoval Mulej ob prihodu v Ljubljano. Torej padec, pa kljub temu dvanajsto mesto v tako hudi konkurenci, je nedvomno velik uspeh za našega reprezentanta, ko vemo, da je bilo vseh nastopajočih nad 40. Po vsem tem lahko ugotovimo in tudi trdimo, da sta Mulej in Lukane Matevž dosegla mednarodno kvaliteto, saj je ob njunih zadnjih uspehih prisluhnila tudi mednarodna javnost. Tudi italijanski časopisi poudarjajo velik napredek jugoslovanskih smučarjev. Rezultati tekem na Marmolati: 1 Ženo Colo (Italija) 2:54.9, 2. Christian Prawda (Avstrija) 3:03, 3. Herman Nogler 3:03,8, 4. Eugenio Monti 3:06, 5. Roberto Lacedelli 3:10,3 (vsi Italija), 6. Matevž Lukane 3:10.4, 7. Egon Schopf (Avstrija) 3:12.5, 8. Pompani (Italija), 3:12.6, 9. Lacedelli (Italija) 3:16.1, 10. Slavko Lukane 3:24.2, 12. Tine Mulej 3:25.3, 14. Ljubo Bizjak 3:37.4, 21. Janko Cetina 4:15,2. Marjan Stare pa je med tekmovanjem odstopil. Rokometni turnir v čast 1. ra s* filialo je bilo pisanega o i Ena knjiga, sem pa tja rezu šne tekme, in bi bilo vse. Sicer ni to nič čudnega, saj je rcxcmet se mlada športna igra, ki se je v Sloveniji uveljavila šele pred letom dni. Zato tudi do danes ni bilo velikega zanimanja zanj Zimski premor so vsa moštva izkoristila za čim večjo izpopolnitev tehnike. Da so nekatera moštva dosegla a cilj, je videti že sedaj v začetku sezone. Posebno velja to za ljubljansko Enotnost, ki je po doslej odigranih tekmah dokazala, da spada med najmočnejše rokometne ekipe v 31o-vniji. V priredbi tega društva bo 1. in 2. maja propagandni rokometni turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe iz drugih bratskih republik. Najavljene so ekipe Železničarja iz Sarajeva, moška in ženska ekipa Radničkega iz Beograda in Lokomotive z Reke. Ze imena sama dajo slutiti, ria bodo tekme borbene, zanimive in na tehnični Višini, saj je Lokomotiva član hrvaške republiške lige, Radnički pa prvak Beograda v jesenskem delu tekmovanja. Tudi Enotnost bo zaigrala lepo in učinkovito, saj je moštvo v dobri prvini, kar dokazuje uspešen start v republiški ligi. Ta turnir je prirejen predvsem zato. da se bodo Ljubljančani seznanili s to lepo igro, polno hitrih in raznovrstnih kombinacij in da bodo videli, da rokomet ni nič manj zanimiv od nogometa. Pržavno prvenstvo v nogometu: Državno prvenstveno tekmovanje I. Utre je zaradi mednarodnih tekem dom« in v tujini nekoliko v zaostanku, zarad: ■ p s n r so liile pretekli teden na sporedu štiri tekme, ki so prinesle nekaj nreset-Ijivih rezultatov, vendar se vrstni red v lestvici nj bistveno spremenil. Poglavitni dogodek minulega tedna je bila nedvomno tekma med Crveno zvezdo in zagrebškim Dinamom v Beogradu, kjer je Beograjčanom uspelo, da so po izvrstni igri, posebno v prvem polčasu, učinkovito premagali svojega nasprotnika, s "■imer si je Crvena zvezda še boi.i utrdba vodilni položaj. Zmaga Crvene zvezde je popolnoma zaslužena, saj So vse vrste delovaje brezhibno, zlasti lu-ilski igralci, ki so izdatno pomagali napadalcem. Dinamo ni igral tako slabo, kakor kaže rezultat, saj je imel po odmoru več lepili priložnosti za dosego gol«, vendar ra zaradi neučinkovitosti in netočnega streljanja ni dosegel zaželenega uspeha. Vse tri gole je dal Tomaževič, V četrtek so imeli v Beogradu dvojni spored. Po slabi in raztrgani igri se je tekma med Našimi krili in Buuučnostjo končala brez gola. Do poškodbe igralca Budučnnsti Habiča so bili gostje boljši nasprotnik, no tem nesrečnem primeru na je Budufnost znatno popustila. Naša krila so tokrat razočarala; posamezno akcije so bile nepremišljene in nepove- Naslednjg tekma med Hajdukom in Metalcem je bila neprimerno lepša in borbenejša. Nasprotnika sta igrala hitro in ostro, žoga .ie bila zdaj pred Hajdukovim. zdaj pred Metalčevini golom, skratka razburljivi trenutki so se vrstili drug za drugim. Hajduk je igral tehnično nekoliko bolje Metalac pa je pokazal enostavno, toda prodorno igro. tako. da sta imeli obe obrambi mnogo poeta. Gole so dali Tasič in Gabrič iz kazenskega strela za Metalca, ter Matošič in Spfi-j:č avtogol za Hajduka. Čeprav je Hajduk v tej tekmi izgubil dragoceno točko, je še vedno ostal na drugem mestu v lestvici, k»r ie nedvomno velik uspeh glede na dejstvo, da so Splitčani vseli sedem tekem odigrali na tujih igriščih. Treti a tekma pa je bila v Subotici med domačim Spartakom in Partizanom. Spar-tak je igral mnogo bolje kakor Partizan. Toda kljub temu je moral zmago prepustiti gostom, ki »o bili na trenutke spre-borbeni« pri čemer sta se odlikovala Jako vetič in Čajkovski I. Edini gol j? dosegel Pajevič. Rezultati so naslednji: Crvena zvezda : Dinamo 3:0 (2:0) Naša krila s Budučnost 6:0 Metalac : Hajduk 2:2 (1:1) Spartak : Partizan 0:1 10:1).________ Razgovor našega dopisnika z državnim reprezentantom Milošem Koscem: KRKO DVIGNITI KVALITETO SLOVENSKE ODBOJKE? V zveznih prvenstvih odbojke in košarke igrajo naši košarkaši in odbojkaši pomembno vlogo. Tako n. pr. so odbojkašice mariborskega Poleta bile 15 let državni prvaki vse do takrat, ko so jim igralke ljubljanske Enotnosti prekrižale račune (od leta 1948). Moški so bili pred vojno boljši kakor so sedaj, vendar so se na dosedanjih prvenstvih kar dobro plasirali. Lani sta nastopili tudi dve slovenski vrsti v zvezni ligi. Mariborski Polet je zasedel četrto, ljubljanska Enotnost pa šesto mesto. Ker me je zanimalo kako gledajo naši najboljši tekmovalci v bodočnost, sem te dni obiskal gržavnega reprezentanta Miloša Kosca, ki mi je na vprašanja odgovoril takole: KAKO JE S KVALITETO? Vsled pomanjkanja dvoran je bil trening naših najboljših ekip skrčen na enkrat tedensko, ali pa celo enkrat na štirinajst dni. Ta trening pa vsekakor ne zadostuje, da bi ligaška vrsta poka- zala že v začetku igro, kakršno bi želeli videti gledalci. Vprašanje dvoran je pereč problem že nekaj let, ki pa je v Zagrebu in Beogradu že zadovoljivo rešen. Tako smo morali čez zimo glavni čas posvetiti individualnim treningom, posebno pa izpopolnjevanju tehničnega znanja posameznikov. Predvsem zaradi tega, ker uigravanja ni bilo mogoče vaditi. Tud; sami treningi v dvoranah niso bili kvalitetni, predvsem zaradi lega ne. ker so bili brez Prest srečanjem s Awstrlf® v tekmovanje za Davisov pokal v Zagrelm Z bližajočim se_ nastopom naše reprezentance v letosnem tekmovanju za Davisov pokal prot) A v strni v Zagrebu od 5 do 7. maja se, kakor vsako leto boli in bolj stopnjuje tudi zanimanje ljubiteljev belega športa za največje vsakoletno tenisko tekmovanje Zato je prav. da ob tej priliki tudi mi podamo pregled letošnjega tekmovanja, dosedanjih priprav n^ih mušketirjev in njih izgiedov v tem tekmo-vanju. 27 DRŽAV V TEKMOVANJU . V tekmovanju za največ jo teniško trofejo na svetu — Davisov pokal sodeluje letos 27 držav, med katerimi 2b v izločilnih tekmovanjih evropske in ameriške cone dočim lanski zmagovalec Združene države Ameriške čakajo v zaključnem finalu zmagovalca medeonskega finala. V evropski coni, v kateri Je letos skupno 22 držav, so te P<>lee Egipta prijavile še štiri nove izvenevropske države: Izrael. Peru. Pakistan in Filipini, metj katerimi .je Pakistan ze izločen v predtekmovanjih I. kola s Filipinn, ki so se žp plasirali tudi v evropski četrtfinale, ker je Peru naknadno odstopil od tekmovanja, kakor tudi Madžarska, ki je brez borbe v predtekmovanju I. kola predala srečanje Norveški. Tekme, ostalih štirih držav v evropska coni so. kakor vsako leto. samo formalnega zmičaja, ker je Avstralija sigurni zmagovalec. Žreb ki ga ie za razliko od prejšnjih namesto Pr-eds^mka ZDA Tru- »•viesfs&SSč cembrski turneji v o nodnebie objektivnih razlogov.