ISKANO POLJE
Rajko L..
O potresih
V zadnjem času smo Čutili v Ljub-Ijani dva zaporedna potresna sunka in gotovo ste se spraševali, od kod pri-haja to tresenje zemlje. Dolgo niso vedeli, kje tiči vzrok, da se tla pod nami kar na lepem prično zibati in majati. Učenjaki si razlagajo to tako: Znano je, da se vsako telo pri se-grevanju razteza in obratno pri ohla-jenju krči. Tudi najsa zemlja, ki je bi-la nekoč žareča krogla, je bila včasih precej večja. Po sto in sto tisooletjih pa se je ohlajala iil krčila. Najbolj se je ohladila na prvišini in tako je na-stala iz raztaljenih. snovi trda skorja»
po kateri hodimo mi sedaj. Ta skorja se še vedno prav počasi debeli. ker je v sredini naše zemlje še vedno žareča snov, lava imenovana. Za to imamo dokaz pri ognjenikih ali vulkanih, ki bruhajo to lavo, zelo vroče pline, pepel itd. Ker se je ohlajamje vršilo postopoma, je skorja naše zemlje zložena iz skladov različnili kamenin. Ti skladi pa se ravjio zaradi ohlajenja in krčenja zemlje lahko nenadoma premaknejo in to je prvi vzrok potresa. Pri t,em premiku se tresenje razširi ali, kakor pravimo, valovanje gre ocl dotičnega mesta naokrog. To mesto leži navaidno zelo globoko v zemlji in ntu pravimo podzemeljsko središče ali s tujko hipocenter. Potresne valove občutijo najprej ljudje, ki so navpično nad podzemeljskim središčem. torej njemu najbližji. Temu kraju pravimo površno središče ali e p i -center. Od lod se razširja valovanje po zemeljski skorji z ogromno hitrostjo 300 km v minuti. Torej bi mi potres na Dunaju začutili čez eno minuto. Vendar pa moč potresa z razdaljo zelo pojema. Tako bi potres, ki bi na Dunaju rušil hiše, pri nas pometal diimnike s hiš in malo raz-rahljal slalbo zidovje. Predmeti, ki niso pritrjeni v površnem središču^ ¦odskakujejo od tal, ker pridejo sunki iz notranjosti navzgor, dočim se v oddaljenih krajih vse zaziblje, kakor se ziblje ladja na morju.
Potrese spremljajo navadno tudi bruhanja vulkanov. V bližini teh gora potresi ni^o tako močni in jih čuti le najbližja okolica. Povzroči jih najbrž napetost razgretih plinov in lave  v zemlji.
Pri nas lahko nastane potres, če se poruši kaka kraška jama. Vendar se taki potresi že v majhni oddaljenosti komaj zaznajo.
Za določanje potresov imamo posebno pripravo — potresomer. Ta zaznaiiiuje na poseben način vsak najmanjši potres, tudi v oddaljenosti več tisoč kilometrov. Pri tem se lahko prepričamo, da se potresi vrstc vsak dan, za katere pa se naša ogromna zemeljska obla še zmeni ne.
Po zelo liudih potresih se pojavijo v zemlji lahko razpoke, premaknejo se cele zemeljske plasti (n. pr. obala zleze pod morje). Potreš razburka morje, poruši hiše in tovamiške dimnike, tn pa iara nsahnejo tticli stuclenci in se pokažejo novi itd.
80
V  Ljubljani  in okolici je bil na velikonočni ponedeljek 1.  1895. liud potres, ki je porušil ali močno poškodoval mnogo hiš. Ljudje so se v strahu večinoma izselili iz mesta v predmestja, kjer so nižje in bolj  varne hiše, mnogi pa so odšli tudi na deželo. Mesto je v hitrici postavilo za brezdomce lesenjače (barake), nekateri pa so prebivali kar v velikih sodih, ki so jim          J prej izbili dno za vhod v to zasilno bivališče.                                                      J
V  spomin na ta potres se vrši še dandanes na velikonočni ponedeljek          1 prošnja procesija.                                                                                                   I
Zadnje   čase  se  pojavljajo  pogosto  potresi  po  Turčiji,  ki  zahtevajo          j
mnogo žrtev. Eden izmed najhujšili potresov pa je bil 1. septembra  1923          %
na  Japonskeni. Porušil je  cela  mesta,  opustošil  lepe pokrajine  in  končal         .J
tisoče in tisoče l.fudi.                                                                                             1