Dr, Fr, Perne: Gimnazijska kapela v Kranju.
249
Oltar v gimnazijski kapeli v Kranju.
Naslov tega spisa namreč kaže, kaj imam v mislih.
L. 1897. je prinesel „Dom in svet" v svoji 20. štev. podobo in kratek popis nove gimnazije, ki se zove od 2. grudna 1. 1898. naprej „C. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazija". Ker je imela kapela ta čas samo zunanji obod, omenjal sem jo le memogrede, a sedaj, ko je dodelana in za prvo potrebo tudi po-voljno okrašena, objavljam tukaj nekaj vrstic o njej v prijazni in hvaležni spomin mnogim njenim dobrotnikom, posebno tistim, ki si je še niso mogli ogledati.
Ko se je snovala gimnazija na sedanjem, od mestnih cerkva precej oddaljenem prostoru, sprožila se je misel, da bi bilo dobro sezidati tudi posebno dijaško kapelo. Glavno vprašanje je bilo, kako naj uresničimo lepo misel.  Na kako gmotno podporo od mestne
občine nismo mogli misliti, ker so bili troški za gimnazijo ogromni. Zato smo izkušali vzbuditi zanimanje za svoje podjetje pri zasebnikih. Nismo se varali. Dobrodelni prispevki so prihajali od raznih stranij, in zaupno smo gledali v bodočnost.
L. 1897. se je že dvigala kapela z gimnazijo vred. Stoji na južnem krilu gimnazije nad telovadnico in zavzema prvo in drugo nadstropje. Z dvorišča vodi vanjo poseben vhod po kamenitih stopnicah. Obliko čveterokotnika ima, dolga je 20-60 m, široka 9'70m in visoka 9 m. — Prostora je torej dovolj za kakih 500 dijakov, za silo tudi za večje število, ker se vzdiguje nad vhodom lep in velik pevski kor.
Notranjščina je jako svetla, ker je na južni strani pet in na severni čvetero po 5 m visokih oken; raz-ven tega razsvetljuje še jedno manjše okno od severa kor in drugo stopnice.
Postavila jo je, kakor vse drugo poslopje, kranjska stavbena družba. Stavbeni stroški so znašali 8900 gld., za najpotrebnejšo notranjo opravo smo izdali do sedaj nad 2700 gld., torej vsega že 11.600 gld.
Najprej smo preskrbeli menzo in porta-tile z dovoljenjem, da smemo obhajati v njej božjo službo začenši s šolskim letom 1897./1898.
Prva sv. maša se je opravila v kapeli dne 26. kimovca 1. 1897. za dobrotnike.
Naslednjega leta 1898. je bila dodelana; strop in stranske stene so dobile praznično obleko s preprostim, a vkusnim slikanjem; zapadna stran pa, največji kras, oltar v rene-sanškem slogu. Izdelan je skrbno in spretno iz hrastovega lesa, bogato pozlačen in poli-hromiran. Kipi sv. Jožefa, svetega Alojzija in angelov gotovo nič ne zastajajo za tirolskimi izdelki, ki jih opazujemo po nekaterih cer-