Poštnina paviallraaa.
ViPMItvPtM«",
Strokovni Hit n povnflgo gostilničarskega obržs.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
=«====>==—=—■ L 1*1 izhaja 20. vsakega meseci -—-—- Za člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20*—, polletno Din 10, četrtletno Din 5*—; posamezne Številke 2 Din. Cena Inseratom: enostolpno 1 potit vrsta Din 2*—, vključno davek.		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta stev. to ■■ Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8—18. ure. ===== Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me- i.. ..■.r==.--= seca, s tem dnem se uredništvo zaključi.	
Stev. 4.	V Ljubljani, 20. aprila 1929.		Leto XVI.
Altri tempi aitri kostumi.
Po naše bi se to reklo, drugi časi, druga oblačila. Gostilničarstvo je v svo* jih zastopih oziroma organizacijah že neštetokrat zahtevalo in prosilo, naj se odredbe, katere kočljivo posegajo v ko* risti in gospodarstveno stran gostilničar* stva, odredijo s posvetovanjem legitim* nih zastopstev in izkušenih izvedencev, da ne nastanejo v izvrševanju dotičnih zahtev prevelike komplikacije in gospo* darstvene neprilike prizadetih.
V	letu 1919, ko je v ministrstvu soci* jalnega skrbstva ali menda celo ministr* stvo narodnega zdravja v svoji goreč* nosti prišlo na idejo, da se morajo izdati nekake prohibicijske odredbe, da se pri* čenši od sobote večera do ponedeljka dopoldan ne bi smelo točiti nikakih alkoholnih pijač, smo to zamisel zaznali najprvo v Ljubljani, da se osnutek take odredbe že izdeluje, smo z vso hitrostjo razglasili to širom Slovenije, ter oobunili v to tudi Zvezo gostilničarskih zadrug v Zagrebu, ki je bila takrat pod vod* stvom zelo agilnega tajnika Pavlekoviča in se je spravilo vkup tistikrat nad 2000 gostilničarstva samo iz prečanskega ozemlja v Novem Sadu, ter se od tam napotilo drugi dan po konferencah in zborovanjih na protestni pohod v Beo* grad. Takoj po izkrcanju v Beogradu je marširela veličastna povorka pred pa* lačo ministrstva notranjh zadev, depu* tacije pa so se podale k takratnemu mi* nistrskemu predsedniku Davidoviču. Po predstavkah in oddajanju protestnih spomenic je gospod minister v lepem na* govoru, povdarjajoč, da on redni gostil*
ničarski stan visoko ceni, stan, kateri je za tujsko prometno idejo najvažnejši in glavni faktor države dal zagotovilo, da se projektirane utesnitvene odredbe ne bodo izdale, v splošnem pa postopalo ta* ko, da se bodo vsi projekti ali osnutki kakršnihkoli odredb za gostilničarstvo predložili preden pridejo pred končno izvedbo, podali korporacijam prizadetih interesentov v proučenje in oddajo nji* hovega mnenja in eventualnih spremi* njevalnih predlogov, v izogib k varljivo* sti prizadetih. To slovesno izjavo gospo* da ministra so navzoči s hvaležnim na* vdušenjem vzeli na znanje in z zadošče* njem odšli. Ali kaj, ko so ministrski stolči le preveč gladki in se tako lahko z njih smukne, ter pri izmenjavanju go* spod minister nima niti časa nasledniku sporočiti svojega testamenta, kaj jc svoj čas odredil in obljubil, kar naj se v obče spoštuje. In tako nastaja to, kar smo v naslovu navedli. Altri tempi altri kostu* mi. Za primer postojmo samo nekoliko pred predlanskim izišlem trošarinskem zakonu, oziroma njega spremembah in dopolnitvah.
Res je prišel osnutek spremembe k trošarinskemu zakonu lansko leto potom obrtnih zbornic v pretres organizacijam prizedetih obrti. Ali izpreminjevalni predlogi, ki so se na dotični konferenci od zastopnikov gostilničarstva veletrž* stva in trgovstva tistikrat predlagali, ozi* roma zahtevali, so se le v toliko vjjošte* vali, da se je dvignila trošarina resnično na en dinar ali vsi drugi obeski, ki se na trošarino obešajo, so ostali v povišani izmeri. Na tozadevna vprašanja, kakšne izpremembe si želijo zastopstva intere*
sentov, se je tistikrat stavilo predloge, naj se trošarina poviša za 100 odstotkov, L j. od 35 na 70 para in naj se dodene še 30 para kot oblastne in občinske do* klade, tako do bodo znašale te skupne davščine en dinar na liter vina in pa za pristanek na to, da se poviša državna trošarina, bodi vezan tudi pogoj, da se točilna taksa ukine. Ti podani pogoji so se zabeležili, koliko se je na njih oziralo pri zakonodaji, vidite in občutite danes sami. V očigled težkočam, ki jih zave* šajo sedanje odredbe k trošarinskemu zakonu, ste imeli ljubljanska in maribor* ska zveza dne 25. aprila zborovanje v Mariboru, na katerem se je razmotri* valo, kako težko bi zadevala gostilničar* stvo odredba, da je trošarino plačati ta* koj ob prevzetju blaga od producenta, ker bi se moralo velikanske vsote zala* gati pri takojšnjem zatrošarinjenju ob sprejemu blaga v svojo klet, ta kapital pa bi ležal mesece in mesece brezplodno, se je sklenilo odposlati takoj deputacijo obeh slovenskih zvez in pozvati tudi or* ganizacijo v Zagrebu, Splitu, Osijeku, Novem Sadu, Sarajevu in Beogradu, dft odrinejo v torek 30. aprila skupno v Beo* grad in izposlujejo ondi določbo, ki naj bo zapopadena vsaj v pravilniku Ic trošjfo rinskemu zakonu, da je plačati, ozirom® obračunati trošarino in doklade šele tisti trenotek, kadar se pijače nastavijo v promet za neposredni konzum.
Drugi zahtevek, ki ga imajo izposk>* vati deputacije, gre za tem, da se s pra* vilnikom ugotovi 3*odstotnl odpis na’ osu* šitev, kalo in druge gubitke pri
Kakor je nadalje znano, se pobira, kjer je 2000 prebivalcev, tudi pavšalna
taksa na nekdanje računske lističe po 20 para otl vsakega gosta. Tudi proti te* inu izvanredncmu obteževanju gostilni* tarske obrti, katero morajo plačevati sedaj gostilničarji iz svojega žepa, po katere odpravi smo podajali že številne prošnje in zahtevke, tudi ta točka je bila naložena deputacijam v izvojevanje. To je ukinitev tretje pripombe iz člena 34 taksnega zakona.
In končno obstoji še eno nebodiga* treba, to je vodenje registrov pri točenju žganih pijač. Poleg vsega tega po vpelju* jejo finančni kontrolni organi k temu še drugo šikano, t. j. da bi se morali voditi tudi registri pri točenju piva. Ta namera pa razburja gostilničarstvo na upravičen način že do skrajnosti. V resnici ne ve* mo, kaj se hoče neki s tem doseči, če bo gostilničar napisaval na papir dobavo in prodajo piva, za katerega dokapljično natančnost imajo finančne kontrole že v pivovarnah najnatančnejše podatke in kontrolo.
Zaznali smo tudi, da se je resno na« stopilo k izvršitvi obrtnega zakona, po katerem pa se baje namerava podrediti gostilničarsko obrt pod določbo za trgo* vino. Ker je taka ideja popolnoma zgre* šena in nikakor ne more mešati v svojih določilih gostilničarstva pod trgovino, kajti gostilničar mora izvrševati svoj po« sel le obrtoma s predelovanjem sirovin za prehrano in živila, sme celo klati žic vali za svojo kuhinjo in obrt, peči kruh, izdelovati vsakovrstne slaščice, močnate jedi itd. in obrtoma točiti pijače, česar vsega tega v trgovstvu ni in se sme le prodajati, ne pa predelovati.
Hotelirstvo, ki je v najtesnejši zvezi z gostilničarstvom, se zove tudi hotelska industrija, je tedaj te dve panogi abso* lutno podrediti obrtnemu zakonu, oziro* ma obrtnim panogam, nikakor pa trgo* vini. Tudi v tej zadevi imajo delegacije nalogi staviti ministrstvu za trgovino, obrt in industrijo primerne zahtevke. Upajmo, da delegacije, sestavljene iz najboljših moči zastopstva gostilničar« skih organzacij ne bodo zaman pritiskale kljuk raznih ministrstev v Beogradu in da se bodo odpravile krivičnosti in do* delila pravičnost onim, ki jo iščejo. O poteku in uspehih te akcije se bo poro* čalo.
Vinski sejem v Novem mestu.
Dne 8. aprila t. 1. se je vršil v prosto* rih kavarne Splihal v Novem mestu vin* ski sejem, ki sta ga priredili novomeški podružnici Kmetijske družbe in vinar# skega društva za Slovenijo. Sejem je otvoril ob 10. uri predsednik podružnice •Vinarskega društva graščak g. R. Germ, ki je pozdravil vse udeležence vinskega sejma, med njimi še posebej vladnega svetnika srezkega poglavarja v Novem mestu g. Kakija, zastopnika vinarskega društva ravnatelja kmetijske šole na Gr*
mu g. inž. A. Podgornika in zastopnika Kmetijske družbe tajnika g. Fr. Kafola.
V	svojem nagovoru je g. Germ poudarjal med drugim veliki pomen prireditve sej* ma za vinsko kupčijo in želel otvoriene* mu vinskemu sejmu najboljši uspeh. Na to je pozdravil vse došlece na vinski se* jem ravnatelj g. inž. Podgornik v imenu oblastne kmetijske šole na Grmu, ki že nad 40 let stoji tudi dolenjskemu vino* graniku ob strani in skrbi leto za letom za njegovo vsestransko strokovno iz* obrazbo, ter v imenu Vinarskega dru* štva, v katerem naj bi se strnili po svo* jih podružnicah vsi slovenski vinograd* niki in zvesto čitali društveno glasilo »Naše gorice«. V imenu Kmetijske dru* žbe je pozdravil navzoče tajnik g. Fr. Kafol in opozarjal vinogradnike na pod* lagi svojih večletenih izkušenj, ki jih je pridobil za časa svojega službovanja na Dolenjskem, da vpoštevajo pri zopetni obnovi vinogradov trtni sortiment, ki se je spoznal za najboljšega za vinske go* rice v novomeškem okolišu, ker le na ta način se izognejo napakam v zasajanju vinogradov, ki so se dozdaj delale, in pridejo do kvalitetnih vin, kakršna za* hteva današnji vinski trg. Končno je po* zdravil navzoče še predsednik novome* ške podružnice Kmetijske družbe g. A. Globevnik in pozval vse kmete in vino* gradnike, da se organizirajo v obeh no* vomeških podružnicah, ki sta poskrbeli, da se je priredil vinski sejem v Novem mestu. Vsi govorniki so izrazili toplo že* Ijo, da bi prireditev dosegla obilo uspe* ha.
Na vinski sejem se je prijavilo 53 vi* nogradnikov, ki so po svojih 72 vzorcih Nina nudili v prodajo 723 hi belega in 163 hi rdečega vina, skupaj torej 886 hi vina. Na prodaj stavljena vina so bila iz vinskih goric novomeške okolice, največ iz Trške gore in Grčevja, dalje iz Bele cerkve, Kostanjevice, Št. Jerneja, Brus* nic, Šmihela in Stopič. Udeležili so se sejma tudi nekateri vinogradniki Bele* krajine (Metlika, Lokvica). Ponudna ce* na za liter vina letnika 1928 je bila Din 5.50 do 8 Din, za liter vina letnika
1927	pa je segala ponudna cena do 11 Din. Prodalo se je okrog 150 hi vina po 400 do 600 Din (letnik 1928) in po 850 Din (letnik 1927). Vinogradniki so precej vztrajali pri višjih enah, ker pri* čakujejo, da bodo cene vinu vsled letos* nje pozebe znatno poskočile v prihod* njih mesecih. Posebej je treba s povdar* kom omeniti, da so bila vsa ponudena vi* na zdrava in brez napak.
Dasi se je na sejmu prodalo približno le 20 odstotkov vsega ponudenega vina, vendar pa je ne glede na to bil uspeh pri* reditve vinskega sejma v Novem mestu prav ugoden. To je mogoče sklepati tudi iz tega, ker se je od vseh strani izrazila želja, da bi se vinski sejmi prirejali vsa* ko leto. Na tem mestu bodi izrečena iskrena zahvala pripravljalnemu odboru obeh imenovanih podružnic za prireditev
vinskega sejma, kakor tudi listom in vsem, ki. so pripomogli, da je letošnji vinski sejem v Novem mestu tako lepo uspel.
Umestna beseda.
Prejeli smo sledeči dopis ter ga pri* občujemo vsled potrebe spregovoriti o tej stvafi.
Majhen dogodek, ki sem ga doživel v neki ljubljanski gostilni, mi narekuje te*le vrstice:
V	sobo pride gost, ki sem ga na prvi pogled spoznal za tujca. Njegovi želji po jedači in pijači je bilo na mah ustre* ženo s tisto prislovno slovensko točnost* jo, ki me spominja na pravljico »Miz0' pogrni se!«. Ko je bilo zadoščeno terjatvi želodca, se je pričel pripravljati gost na! pot, ki ga je privedla v Ljubljano. V me' stu očividno neorijentiran, je pričel iz* praševati natakarico po raznih naslovih* Ubogo dekle, ki najbrže še samo ni pri* šlo iž svojega »rajona«, je romalo v duhu in z besedami iz juga na zapad, pa zopet iz severa na vzhod, pošiljalo tujca mimO »tistega vogala na pravo, potem na levo do velike rdeče hiše« in, ko je bila kon* čno njena orijentiranost izčrpana, je hi* tela po gospodinjo, ki pa je najbrže za* pustila, kot zanesljiv informator pri g o* stu isti spomin, kot brhka natakarica* Očividno slabo razpoložen tujec je pla* čal račun in se napotil od stražnika do postreščka, od pismonoša na prvega člo* veka, ki se mu čita na nosu, da je rojena ljubljanska srajca. Brez ozira na nepri* jetnosti, kot je tako povpraševanje itf razlaganje na cestah, sem pomislil v prvi vrsti na dejstvo, kako mirno bi ta gost posedel še pri novo naročeni četrtinki V zavesti, da mu ne bo treba izgubljati ča* sa z letanjem za naslovi. In to bi se lahko brez težkoč zgodilo, kajti v Ljubljani je izšlo že par »vodičev«, imamo izčrpno naslovno knjigo »'Adresar mesta Ljubija*. ne iti okolice« in tudi, čeprav zastarele’ načrte mesta Ljubljane, ki pa jih »Adre* sar« točno spopolnjuje.
Pri moji poslednji poti v Nemčijo po trgovskih opravkih sem prišel v marši* katero krčmo ter vselej izrabil ta počitek v svrho zbiranja novih naslovov, ker povsod, v najpreprostejši gostilni mi je bil na razpolago adresar. Tu sem si na* pravil vedno načrt za nadaljna pota iO šel na delo brez bojazni, da se bom lovil po cestah. Občudoval pa sem pri tamkaj* šnjih gostilničarjih smisel, da ustreže go* stu v svakem oziru čimtočneje, zaveda* joč se, da mu s tem napravi svoj lokal prijeten in sebi v korist.
Želel bi, da se tudi pri nas dvigne ta’ zmisel za vsestransko postrežbo gostu, ker le na ta način bomo dvignili tujski promet, pa tudi domačemu gostu prište* dili marsikatero beganje za informacija* mi, ki ga tudi običajno stanejo več kot kratek pristanek v gostilni.	H.
XVIII. redni občni zbor
Zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavar-narjev, žganjetočnlkov In Izkuharjev 2a sodni okraj Kranj
(Nadaljevanje)
Poročilo o računskem zaključku,
katerega poda isti referent, se glasi:
Celoletni dohodki (vštevši saldo, »zvezno«, »zadružno« članarino in vpisnino).....................Din 11.692.65
Celoletni izdatki (vštevši vse stroške in »zvezno« članarino)	.	.	.	Din	7.387.90
Prebitek znaša torej ki je naložen
a) v »Mestni hranilnici«
v Kranju .... Din 1.757.45
b) v poštni hranilnici v
Ljubljani .... Din 2.469.—
c) v ročni blagajni . . Din 78.30
Skupaj . . . Din4304715_
Bilanca zadruge je sledeča:
1. Aktiva: ves saldo ozi-
roma prebitek iz leta
1928	ter vojno posoji-
lo	(Din 200.—)	.	.	.	Din	4.504.75
2. Pasiva: terjatev oz. dol-
ga zadruga nima.
Čisto premoženje (inkl. vojno posojilo) pa se deli:
a) na inkorporacij. zaklad .....................Din	2.314.12
b) na vajeniški	zaklad	Din	291.75
c) na ostanek (po odbitkih	a) in	b)	.	.	Din	1.898.88
Skupaj	.	.	Din	4.504.75
Dalje pripomni blagajnik, da smo izterjali od večine članov zvezno in zadružno članarino ter jo poslali »zvezi« in s tem krili ves dolg zadruge. Sporoča tudi sklep načelstva, ki se glasi, da se zaostala zadružna članarina za leto 1928 izterja od članov potom srezkega poglavarstva.
Na predlog g. Križnarja se tudi sklene, da ostane za leto 1929 ista članarina, t. j. 40 Din, kakor lansko leto; v tej članarini ic vštet obligaten zvezni prispevek po 20 Din za »Gostilničarja«.
Poročilo revizorjev.
V	imenu revizorjev poroča g. Joško Lakner, da je pregledal blagajniško knjigo in priloge, dalje izvleček računov ter bilanco za leto 1928 in ugotovi, da je vse Pravilno vknjiženo in v popolnem soglasju. Vsled tega predlaga absolutorij blagajniku in celokupnemu odboru. Predlog Je bil soglasno sprejet.
Novi davčni zakon in gostilničarska prijava.
Kot glavni poročevalec se javi k besedi g. Rici Mayr, ki obsežno in izčrpno tol-hiači novi davčni zakon ter predvsem •noivo« pridobnino. Med članstvo razdeli
načelnik tiskan formular, ki olajša vsakemu gostilničarju sestavo pravilne prijave.
Po obsežni debati in podrobnih pojasnilih preide načelnik k točki
Sprememba pravil v smislu odloka velikega župana ljubljanske oblasti z dne 3. januarja 1929, O. br. 3559/2, ter se sklene soglasno, da se vstavi v § 11 »Kdo sme imeti vajence« pod 3. odstavek novo besedilo:
»Vsak vajenec se mora ob nastopu svoje učne dobe zdravniško preiskati — predvsem od zdravnika okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Oni gostilničarji, ki bi tega določila ne vpoštevali, se kaznujejo v smislu § 125 obrtnega reda.«
Slučajnosti.
Načelnik g. Vozelj poroča o koristi, ki jo nudi naša »Samopomoč« ter predlaga, da se pridruži tudi naša zadruga ostalim organizacijam ter sklene, da se smatra to zavarovanje kot obligatno za vse članstvo i. s. z enkratnim letnim prispevkom 100 Din. Po daljši debati se sprejme ta predlog soglasno.
Na zedovo g. Cudermana o intervenciji zadruge pri oblastvu radi strogosti policijske ure ob priliki podeželskega »žegnanja« izjavi g. načelnik, da napravi primerne korake.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi načelnik ob 4.20 uri popoldne lepo uspeli občni zbor ter se zahvali za udeležbo.
Delo gostilničarskih delegacij v Beogradu.
Za unešenje olajšav v pravilnik k tro-šarinskem zakonu se je pri finančnem ministrstvu, generalna direkcija poreza, od-delenje za takse in trošarine, po osebnih konferencah oddalo tudi naslednjo spomenico :
Po dosedanjem trošarinskem zakonu in tozadevnem pravilniku je bilo treba plačevati trošarino z dokladami tekom 24 ur, ko se je vino vkletilo v točilno klet. Ako pa je imel gostilničar poleg točilne kleti še založno klet ali pa, ako se je pečal poleg točenja vina na drobno še s trgovino z vinom na debelo, mu ni bilo treba plačati trošarine od vina, ki ga je vkle-til v klet za trgovino na debelo ali v tako
zvano založno klet, nego je bil dolžan, plačati trošarino z dokladami samo za ono morebitno diferenco od vina, ki se je pokazala pri reviziji založne kleti med prejemom in izdajo.
Ker je s 15. aprilom t. I. y yeljayi nos trošarinski zakon, se ppnetkod tolmačijo novi trošarinski predpisi tako, da bi moral imetnik založne kleti ob prejemu sina na debelo v založno klet obenem to vino zatrošariniti, kakor hitro je prešlo iz rok producenta.
Ako bi se izvrševanje trošarinskega zakona izvajalo na ta način, bi bflo točenje na drobno zelo otežkočeno, ponekod celo popolnoma onemogočeno. — Na ta način bi producent svoje vino še težje prodal, ker bi grosist ali pa gostilničar, ki je obenem imetnik založne kleti, ne zmogel kapitala, ki bi bil potreben, da zatrošarini po več sto hi vina v založni kleti, in bi lastniki velikih zalog bili izpostavljeni nepredvidenim nadlegovanjem in velikim izgubam obresti na plačanih trošarinah.
Promet z vinom bi bil tako otežko-čen, da bi trpela na eni strani produkcija, na drugi strani pa konzum vina, točilne obrti pa bi zadel poleg drugih udarcev še ta, da bi le te morale investirati neprimerno velike vsote v vinske zaloge, najemati posojila in si s tem povišati režijske stroške ter bi nastalo s tem veliko gospodarsko nazadovanje.
Finančno ministrstvo se vljudno naproša, da se za to vprašanje zanima in da pri izvršbi pravilnika k finančnemu zakonu odredi v prilog dosedanji praksi pri vfeletovanju v vinske založne kleti, da se le od tistih množin, ki pridejo v neposredni konzum, kakor po dosedanjih določilih, plačajo davščine, in v upoštevanje vrednih slučajih tudi ondi, kjer ni posebnih založnih kleti.
Na istem mestu sc je za odpise na osu-šitev podalo sledečo zahtevo:
Vpoštevajoč pravičnost, resničnost in dejanski faktični zadržaj stvari je gostil-ničarstvo že večkrat apeliralo na merodajne faktorje pri plačevanju trošarine in občinskih davščin na trošarino na primerne popuste na osušitev, kalo, manko in tudi na največkratno splošno nepravilnost v merah pri obdavčenju vina.
Moramo priznati, da se je v vseh prejšnjih časih povsodi to upravičeno željo in
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI-Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2573.	Telefon	2573.
opozarja cen), občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
„Centralna vinarna1' kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
prcdstavke s človekoljubno pravičnostjo vpoštevalo.
Merodajni faktorji, osobito strokovnjaki so v dobrem pirepričanju, da ne dobi gostilničar nikdar točno tiste množine vina v roke ali v svojo klet, kakor mu je bila zaračunjena, oziroma v množini, v kateri jo je kupil na licu mesta bodisi od producenta ali engrosista, ne le, da se blago že med vožnjo stisne in usede za nekaj litrov, v založni kleti pa, ako mora isto ležati le nekaj mescev, se osušava na silno občuten način.
Koliko krivičnega vinarja se je vsled te okolnostni od gostilničarstva pri tej ne-čuveno visoki užitninski dokladi že pobralo, je naravnost gorostasno. Nastali so v gospodarskem oziru dandanes pretežki časi, da bi smeli to krivičnost še nadalje nad seboj trpeti, zato apeliramo na vse merodajne faktorje, da s stališča pravičnosti in človekoljubja ta naš najupraviče-nejši apel pripoznajo in brez nadaljnega uvedejo pri pobiranju trošarine na vino v splošnem pri gostilničarstvu 3 odstotke odbitka na osušitev, kalo, manko, nepravilnost v merah in druge event. gubitke. Predpis drugega odstavka točke č) člena 8. pravilnika o trošarini na vino za Slove-
li	'o, ki govori o odbitku na račun droži itu., naj stopi s pravilnikom dobesedno zopet v veljavnost, ker je bila z njega ukinjenjem z odločbo ministrstva financ dne 23. maja 1922, štev. 13.265 na predlog delegacije ministrstva financ v Ljubljani storjena prizadetim nečuvena krivičnost. Na to konstaticijo so prišli že sami kontrolni organi dejansko in se o tem prepričali. Zato bodi merodajnim faktorjem sveta naloga, ta naš z vso istino dokazani zahtevek brez kakršnihkoli izgovorov upoštvati,* ker že najpriniitivnejši čut človeštva zahteva, da se onemu, kojemu se godi krivica iti išče pravičnosti, mora ugoditi.
K apelu nas je privedla skrajna sila, katere ne moremo in nočemo dalje prenašati. Ta remedura mora stopiti takoj v veljavnost.
Naj zavlada v tej stvari uvidevnost, toleranca, pravičnost, objektivnost in so-cijalnost napram težke skrbi in bremena nosečemu obrtništvu.
Za odpravo registrov se je podalo na istem mestu sledečo prošnjo:
Finančna oblast je uvedla za točilce in prodajalce žganih pijač tako zvani kontrolni register, to je nekaj, kar pri nas ni bilo običajno in poznano. Vseobče sc to-čilci žganih pijač nad to uredbo pritožujejo, ker jim dela velike sitnosti in nepri-like, povzroča pri količkaj nepazljivosti nepotrebne globe in gmotno škodo, ter se splošno zatrjuje, da je vodenje tega registra pravcata nepotreba, ki nima nika-kega smisla, nikake kontrolne vrednosti, je tedaj dejansko prav brez vsake koristi.
Poleg tega pa se tu in tam od finančnih kontrolnih organov opozarja, da sc bo tudi za pivo moralo voditi enake registre, kar vnovič razburja gostilničarstvo, ter
izjavljajo, da niso za to, da bi še pri tej malopomembni pijači služili tudi take kontrolne posle, ki niso prav nič drugega, kakor šikana gostilničarskega obrtništva.
Zato prosimo gospoda ministra, naj te nepotrebne registre odpravi.
Za odpravo 3. pripombe iz člena 34 taksnega zakona se je podalo po osebni interveniciji istotako na ministrstvo financ, generalna direkcija poreza, oddele-nje za takse in trošarine, sledečo zahtevo:
Že mnogo si je gostilničarstvo vse države prizadevalo s prošnjami za ukinje-nje 3. pripombe iz člena 34 taksnega zakona, po katerem je gostilničarstvu naloženo plačevati pavšalno od vsakega gosta po 20 para pri davčnih oblastvih.
Še v času, ko je bilo to pobiranje odrejeno po računskih lističih, se je podajalo pritožbe in prosilo za ukinitev. Odkar pa je prešlo to dejstvo v pavšalno plačevanje, mora nositi to breme gostilničar direktno iz svojega žepa. In ta pavšal se zahteva od davčnih oblastev mnogokrat čezmerno previsoko, da znaša na mesece in leta velikanske vsote, kar gostilničarsko obrtniški stan gospodarsko znatno oškoduje.
Slišali smo že tolažilna poročila, da se je z novim finančnim zakonom ta odredba člena 34 taksnega zakona ukinila in da se s 1. aprilom 1929 ta pavšal ne bo več pobiral.
Zanesljivih vesti o teh poročilih vendarle nimamo, zato si dovoljujemo danes vnovič za odpravo te takse prositi iz sledečih razlogov:
Teh plačil ne more gostilničar nikjer vkalkulirati in mu prizadeva ta odijozna taksa velikansko breme in je nemoralnost, da mora ravno gostilničar odlagati nekako vstopnino za svoje goste, česar nima niti ena ali druga obrt ali trgovina. Nadalje smo v prepričanju, da bo država s skoro 200% povišanjem trošarine na vino, katere nabiralec in plačnik je v prvi vrsti itak tudi gostilničar s temi sijajnimi dohodki lahko pogrešala to postransko breme gostilničarstva.
Gostilničarstvo plačuje ponajveč 10 do
12	vrst davščin, med drugimi davek od prometa, točilno takso, obrtni davek, davek od dohodka, trošarino, čezmerne doklade avtonomnih korporacij, nebroj državnih in občinskih taks in povrhu zato, da sme delati in se truditi od zore do polnoči, še posebej od vsakega vstopivšega gosta po 20 para, zato prosimo gospoda ministra pripoznati, da je to vendarle že čezmerno in ukreniti, da se pripomba 3 člena 34 taksnega zakona ukine in v tem zapopadena taksa izgine iz bremen gostilničarske obrti. — O nadaljnih korakih in intervencijah poročamo v prihodnji številki.
Tečaj za zadružne funk-cijonarje v Ljubljani.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi za časa velesej-
ma v Ljubljani v ponedeljek, torek in sredo dne 3., 4. in 5. junija 1929 v risalni dvorani tehnične srednje šole v Ljubljani tečaj za zadružne funkcijonarje.
Predavalo se bo najvažnejša določila iz obrtnega zakona obrtne oblasti in njih delokrog ter splošno o ustroju zadružne organizacije, tri ure. Poslovanje zadrug, naloge zadružnih funkcijonarjev, delokrog načelstva in tajništva, vodstvo zborov in sej, evidenca članov pomožnega osobja in občevanja z oblastvi, tri ure.
Tajniško in blagajniško poslovanje, se* stava proračuna in obračuna itd., tri ure.
Promet, carine in pogodbe, tri ure.
Socijalno zavarovanje delavcev, delavska zaščita, sodijalne naprave za samostojne mojstre, tri ure. In slednjič takse in davki, tri ure.
Za obisk tečaja ni nikake pristojbine. Druge sitroške pa morajo udeleženci nositi sami oziroma njih zadruge. Priglasitve je vposlati najkasneje do 25. maja Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v. Ljubljani.
Gospodje zadružni načeJ-rsiki!
Prosimo Vas, poskrbite, da dobimo nekaj članarine. Le par zadrug nas jc osrečilo letos že z. doposlatvijo članskih prispevkov. Hvala njim!
So pa zadruge, ki za leti 1927 in 1928 ši niso ficka odrinile. Če bo šlo tako naprej, Vam mora ves delavni aparat Zveze o Kresu zmrzniti. Znajte, da velja izdaja stanovskega lista samo v tiskarni vsak mesec 3000 Din, potem pride še poštnina in odprava. Delegatom, ki se hodijo okrog ministrov v Beograd za Vaše koristi in pravice pehati, dolguje Zveza 4800 Din; najemnina za pisarno se nam je za 100 odstotkov zvišala, upravni stroŠ" ki so neporavnani, najeto posojilo v znesku 14.000 Din jc za vrniti, zato vse voditelje zadrug še enkrat prosimo, poberite prispevke za Zvezo po 20 Din od vsakega člana in rešite svojo organizacijo, ker sicer ga ne bo hudiča, ki bi se za gostilničarski stan potegoval.
Tvoridca mesnih izdelkov in konzerv
„VnovčevaInica“
F. Klemenc
Ljubljana, Dolenjska cesta 23
Telefon 2164 Prosim, zahtevajte cenik!
Lslovenska tovarna mineralni!) voda, sodavice ill
Ljubljana, Slomškova ulica št 27
priporoča:
sodovioo, pokalice, naravni malinov IB eltronov aok, nadalje izborne sadne pijače V patentnih steklenicah: jagodovoo, nektar, kri* •Mino oltronado, jabolčni blsor.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
E E E E E E E E E E E E EiEi
I. sovh it lom linalgib toda so-di/ice iii.
BH ■	”11	Bil	a
GBavna zaloga rudninske vodi®
In veletrgovina špecerijskega blaga
IVAN JELHCSS4, LJUBLJ
nudi po najugodneiših cenah RogaSki Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilne vrelec
Zahtevajte cenik'
in razne druge domače In inozemska rudninske zdravilne vodo.
Ustanovliem' 1S88
ločna postrežbaI
„VEH A“
Ljubljana, Gosposvetska C8Sta 8
Telefon 27-56
Tovarna lesenih in plutovinastih zamaškov, krogelj in pip Hladlne omare za led in automatične brez ledu.
Vinska trgovina m restavracija
Peter Stepič, Sp. Siska 256.
pripororoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo ztjamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in Štajerskih vinskih goric Telef. št. 262.
Ljubljana, Slomškova ulica Sl. 11
priporoča: sodavico in pokalice,
naravni maiino-i in citronov sok, nadalje sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodoucc nektar, kristano ci-tranado in Jabolčni biser.
Gostilnic rji, podpirajte lastno podjetje!
PERJE, PUH IN KAPOK
PRIPOROČA
A.	& E. SK A BERN E, LJUBLJANA
 ........ J	,J
£aioga steki«, porcelana m svetilih
PR. KOLLMANN. Ljubljana
dovoli gostilničarjem in kavamarjem pri večji narnčbi Izdatno znižane cene.
m ita Im m izli
razpošilja od 5 kg naprej
K. 3ARC
Ljubija ia, Hradtckega vas štev. 35 trgovina: Dti iajska cesta štev. 7
različnega platna in Sifonov iz domačih tovarn, kakor tudi svetovno znane znamke ..Schroir
A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA
MESTNI TRG Stev. 10 Ugodne cenel	Na	žefifo	vzorčil
S © D E
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za brambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenafi. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
Jedilno ondle
navadno in alpaca, vo&čeno platno za na mize, Sifone, klote, čipke, vezenino, tapet« niške žnore, nogavice za dame in gospode aa kupi najugodneje le pri:
Josip Pilim Piana
ilizu Prešernovega loomenik« ob mdL
r
SREČKO POTNIK in drug
■I
Telefon št. 2110	Ljullljaiia,	MetdkOVa	ul. IS Ra«, pošt. hran. 11.612
parna destilacija esenc, eternili proizvodov i. t. d.
nudi:
Sadne soke:	malinovec, oranžni, limonov, bezgov,	robidni	sok,	sadni	grog,	dodatek	za	čaj.
Pasterizirani soki: brezalkoholni jabolčni mošt.
Marmelade:	marelčna svetla, „Nektar“ melange	iz	jabolk	in	malin,	jabolčna	svetla,	češpljeva
Esence:	,rum in jamajca rum esenc i.t. d.
Ksmmsmmihst
MsJ
Ivan Javornik
mesar, prekajevale« in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov
Ljubljana, Domobranska c. 7
Telefon »157	Telefon	»1*7
Stojnica: Šolski drevored poleg Zmajevega mostu
Deittt;ctte/
v
fa. češko o]»letene lialone dobavlja
£} uhijana, &Cotnens/eega ulica st. HC
Felefon 3140.
Telefon 311 (K
kuhinjske posode Fr. Stupica
štedilnikov in vse železnine
se priporoča
v lijuMjani
Gosposvetska cesta št. 1
na
Centralne kurjave
vodovode, hladilne naprave
Ing GUSTAV ZEMANEK
LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 10
Telefon 20&1.	Telefon	iiSiil.
■n Emil More
sodavičar Ljubljana, Kette-Murnova c. tl
priporoča
izvrstno soda-vodo iz tekoče ogljikove kisline ter pokalice raznih vrst z zajamčeno pristnim sladkorjem.
Pristopajte h ,,Samopomoči"!
r——:—■	:	 -^
B.	ŽILIC, Ljullljsilia, Dunajska cesta št. 11
■■■■■mhhmbhhi trgovina % železnino in poljedelskimi stroji
vljudno naznana, da je na novo opremil in izpopolnil
kuhinjski oddelek
emajlirana kuhinjska posoda, navadna in Ideal, kuhiniska posoda iz aluminija, tehtnice, razni moderni -troii za kuhin o, jedilni pribor, porcelanasta posoda navadna do najfinejše, razna steklenina.
V it <1 l’ 4» 1» n o !
Najnižje cene!
Na debelo!
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA
1'elelon štev. ^255.	ZA	JUGOSLAVIJO	V	LJUBLJANI	R.	Z.	Z	O.	Z.	Telefon	štev.	2255.
oddaja vino svojih članov - vinogradnikov no najugodnejših cenah.
Založna klet: Celovška 81 (v hiši je kavarna). Pisarna: Kongresni trg 2, v veži desno.
N
Raznovrstno
mineralno vodo
Kakor:
Rogaški Tempei vrelec,
Styrta vrelec*
Donati vrelec«
Radlnsk zdravilni vrelec. GlesshUbelsko slatino. Prebiausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberšk' Konstantin vrel Kaiiovovarski mlinski vrelec. Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo« Hunvadi lanos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
irloorst*
A. Šarabon, ljubliana.
'aiatrgovlna »Mcerliskag« »lag« in glavni i*ltrt tumaiih In inozemski mineralnih »st*
Ceniki na razooiago)
I '.sloji ia Uidi nalbotlia francoske galsrU j> 'IKanta vina po zalo nbkl tani.
Lekarna Mr. Ph. Leo Bahovec
ustan. 1536. i. Ljubljana, Kongresni trg 12. reuion veis.
Moderno urejena lokama, katera odgovarja vsemi predpisom higkjtnc
Lekarna Mr. PH. Bahovec
je vedno dobro založena z vsemi in vedno svežimi domačimi io tujimi zdravilnimi sredstvi, mineralnimi vodami, obvozili ter kirur-si8nin»i in mineralnimi predmeti. Zdravila na recepte se izvršujejo točno in nalanono po predposili.
Izdajajo se zdravila na recepte vseh bolniških blagajn.
V zalogi so tudi vsa ;n najboljša zdravila za živino. Posebno za metljavo živino se priporoča sigurno francosko zdravilo »Fužeržinju«.
Samo v tej lekarni se iz-delttjc pravi že povsod poznani, kiri čistilni in kri osvežujoči »J
pripravlja večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč.
I a Ksi ii Ir.r «1
H
zdravilni ča.j, ki se
Zaščitni znak:
Plnniltlfadratvifai čaj namreč s tem, da čisti in j>renaiv*ja krni, »boroo Idllllllld učinkuje pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napihovanji!, slabotnem delovanju črev, hemei oldlh (zlati Ž1H), povapnenju žil, Izpuščajih, žolčnem kamnu in obolenju mokračne kisline. Preprečuje kislino (zgago) in vzbuja apetit. •Planinka« zdravilni čaj se dobi tudi v vseh drugih lekarnah; zahtevale pa izrečno »Planinka« čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih zaivojih po Din 20.— z napisom: Lekarna Mr. Ph. Bahovec, Ljubljana, ker so samo taki paketi pravi. (Vsakemu pafcetu je priložena poučna knjižica).
Basra
Ute le pri Mah. ki inseiiraio v našem glasilu!
Najboljši v materijaiu In konstrukciji so:
šivalni stroji in kolesa znamke „Gritzner“ in „Adler“ za dom obrt in industrijo, — Pie* tlim »Dubled*, pisalni „Uran1a“, le pri
JOSIP PETELUVC, Ljubljan*
blizu PreSernoirega spomenika ob vodi.
Poduk vezenla hrezpia. e.
^ »nroKe
& i' en
otaffio & sinov.
Ljubljana VII
trgovina z vinom in žganjem
mm acrolp.
LJUBLJANA Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNE-JA NAMIZJA ZA OOSTIL-"JE. HOTELE (N KAVARNI
IŽANSKE
o d d a i a
Ljubljanska industrija orobkovlh zamaškov
JELAČIN & KOMP.
I
Rogaško in Radensko Slatino, delikatese in veliko izbiro prafene kave nud1
T. MENCINGER* LJUBLJANA, Komenskega ulica štev 24
Sv. Petra cesta šte». 43
Mrannia .UNION* v LJabllanl
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor*
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah,,
M« s« tudi tropine in sladn* cim«, tel so kot itolnufecs torna tolo jrlporniHifi.
4. & E. Skabernt
Ljubljana
Največja Izbira
češkega in angleSkejja
•akna.
QQQQQQQQQQG)€
i GORJE '
* s srab, kraste, lišaje odstra-; : njuje pri človeku in živali I lih Naftol - mazilo, k>
C 7 je brez duha in ne maže ( ) perila — 1 lonček za eno ? ) osebo po pošti 7 Din pri
o TRNKOCZT, ekarni,
© Uubllana Slovenila. 000000000006
iMimu za
gostilničarske zadruge v LlnliUflnl
Gosposvetska cesta itev. I®
pozredaje brezplačno za vse slnibo Iščočo
: v gostilničarskem obrtu
Jane plačajc z dežele 4 Din. =
OospodarJI Iz Ljubljane plačajo 1 D**1
Tovariši gostilničarji I Posl«* iujte ao te ugodno prlUl*
ceni tn najholf&e t
JfjitcGffi S pelinkovec	slivovka
chartreuse	brinjevec
♦	vanille	grenčica ,,Zlatorog4
ram	grenčica „Fernet“
konjak	vino vermont
TVORN1CA KONJAKA IN l.IKI ItJ^ VELEŽGANJABNA
VIKTOR MEDEN
LJUBLJANA, CelovSka c. 10 - Telefon 2®^
»
Ljubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča) priporoča svo, priznano dobri
MAJfAitONCKOV» špiritov in vinski kis ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
Ustanovljena Seta 1886.
Telefon štev. 2578.
Izdaja in zalaga Zveza gostllntčarsJcUi zadrug v Ljubljani. — Odgovorni urednik lvar Hercog. — Za »Nar. tiskamo: Fr. Jezeriek.