Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v Ameriki


The first Slovenic Daily~ in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.



KiUrW bo ■•eraA-OlMS Mattw, Itptembn 11, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Ooafms of March S, 1179.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 128. — ŠTEV. 128.
NEW YORK, FRIDAY, JTJNE 1, 1906. — V PETEK, 1. ROŽNIKA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Nadaljne tajnosti chicaških mesarjev.
ŽIVINOREJCI POŠILJAJO NA TRG BOLNO ŽIVINO. NADZOROVANJE JE JAKO POVRŠNO.
*'Sveže" surovo meso, izdelano iz loja, leži po devet mesecev v refrigeratorjih.
"DOBER TEK!"
Washington, 31. maja. Tukajšnji Bureau of Animal Industry naznanja, da je v Chicagu le 23 klavnic pod zve-zinim nadzorstvom. Vse druge klavnice, v.štev.ši tudi meso, ktero prihaja iz drugih mest, so pa j>od nadzorstvom mestnih uradnikov, kteri pa svojih ttlužb ne dobe radi zmožnosti, temveč radi ]>olitičnih vzrokov. Po vsej republiki je le 1">1 klavnic v .">1 različnih mestih, ktere nadzorujejo zvezine o-blasti. Glasom zadnjega poročila imenovanega urada, so pregledovalci živine pronašli 1 «>.BTi» glav goveje živine, »701 ovac. 9322 telet in 126,262 p reši če v za bolne. Iz tega sledi, da živinorejci prodajajo tudi bolno živino — morda bas radi tega, ker je bolna.
One klavnice, ktere |>a niso jhhI vla-dinim nadzorstvom, pa {Mtslujejo ka-kor se jim poljubi; tako vlada odjema le v ne more čuvati pred temi klavnicami.
V	ostalem za morejo pa tudi klavnice, ktere so | h »d vladinim nadzorstvom, |N»slovati kakor se jim poljubi. Kakor hitro pregledovalci mesa klavnic« ustavijo, se meso razpošlje. Inšpekcijske listke jednostavno potrga-;jo raz slalio meso. ( estokrat se v klavnicah tudi dela, kadar inšpektorji ni.-o prisotni. Kadar se gre za razdejanje slabega mesa. se pa na lokalne oblasti naravno ni zanesti in municl-palni pregledovalci živine čestokrat nimajo niti pojma o ltolezni živali.
Takozvano Klgin-surovo maslo se izdeluje v Minnesotti, " new jersey ske kokoši" kote v low i in "eanadski >ir" prihaja iz Indiane. Mesto Chi-cavro bod<* izdalo odretlbo, vsled ktere mora biti n:i vsakem predtnetu, kteri pride v refrigerator je, štampilja z datumom prihoda. Proti temu pa sedaj protest nje jo lastniki prodajalaie, ker potem bi vsakdo vedel, od kje prihaja blago. Te vrste blago leži čestokrat po devet in več mesecev v refrigeratorjih, in šele i>otem se pošlje v New Yolk in Evropo.
V	newyorskej klavnici med 43. in 4<!. ulico koljejo le živino za čifute. Ortodoksni židje namreč ue smej«) jesti meso, ktero je več nego šest dni staro. I'ri klanju je vedno navzoč ži-dovski »luhoven, kteri označi meso z datumom. Ko j«* meso star«» tri «lni, potem ga duhoven polije in tako ]>o-stane m- za tri nadaljne dni 'košer". Nat«> pa duhoven zaznamuje to meso z znamenji, kar po menja, da meso ni več "košer" in potem je le Še dobro za — kristjane.
NESREČA NA SAINT CLAIR RIVERJU.
Parnika Erin in Cowle sta skupaj zadela; Erin se je potopil.
Detroit, Mich., 1. junija. Na St. ("lair U iverju je včeraj zjutraj pa mik <'o\vle zavozil - tako >i «> v parnik Erin, da se je preklal in takoj potopil. Pet <«s(i'» je vttknihi, ostali mornarji imenovanega parnika -o se "rešili. Kriu je hi! nakrcan s premogom i:i je plul v Algoma Mills.
Požar v Colonu.
Colon, Panama. 31. ma ja. Zaloge petroleja vladincga komisarijata so pričele včeraj iz nepoznanih vzrokov goreti. Gašenje je bilo nemogoče in gasilci so se zadovoljili s tem. da so požar omejili, kar je bilo tem težavneje, ker jim je primanjkovalo potrebne voile. Po dveurnem napornem delu gasilcev so končno ogenj pogasili.
v San Franciscu.
LASTNIKI ZEMLJIŠČ V SAN FRANCISCU SE PRITOŽUJEJO RADI POČASNOSTI ZAVAROVALNIH DRUŽB.
Mnogo poslopij bi bilo že popravljenih, ako bi družbe izplačale zavarval-nino.
NAD AL J NT MRTVECI.
Napredek revolucije v republiki Guatemali.
VSTAJA V IMENOVANEJ REPUBLIKI SE VEDNO BOLJ RAZŠIRJA. — FLIBUST IRSKE ČETE SE MNOŽE.
Revolucijonarji so si gotovi zmage. — Republika Nicaragua baje podpira vstaše.
INOZEMSKI ČASTNIKI.
S;iu Francisco, Cal., 31. maja. — Gradnja novih hiš in stavb v razdeja-nih delih ne more tako hitro napredovati, "kakor bi bilo to lahko, ako bi zavarovalne družbe tako ne odlašale v.nvarovalniue. Uastniki zemljišč v trgovskem delu mesta so izdelali načrte za zopet no zgradnjo svojih poslopij takoj par dnij j>o katastrofi, toda mnogi morajo z zidanjem počakati, lier še niso dobili na razpolago za delo pot rebuega denarja . Radi te-ga >o arhitekti in posestniki pozvali zavarovalne driftabe, naj jim izplačajo -aj predujme na dolžno zavarovalnino. Vsi ti pozivi so pa bili dosedaj zaman.
Izpod razvalin so izkopali sedaj zo-j «'t 7 nadaljnih trupelj, in sicer štiri Nemce in tri Kitajce.
Victoria. B. <Canada, 31. maja. V T ►kiju na Japonskem izhajaj«*-! list "Vorodzu" naznanja., da je ja-j nski cesar sklenil |mslati v Z je<liri je ne države prinea Kamina, da iz-teče v imenu Japonske sožalje radi katastrofe v San Franciscu.
Mexico Ciiulad, Mexico, 31. maja. Revolucija v republiki Guatemali se vedno 'bolj razširja.
Bivši vojni minister general Toledo je iz San Salvador j a že prekoračil mejo na čelu 2000 vstašev, med kteri-mi je mnogo inozemeev. Vstaši so prepričani, da zmagajo. Mesto Oeots, txl kjer jih je vla<lino vojaštvo pre-podilo, so sedaj zopet zajedli. Med vstašlkimi častniki je mnogo inozemeev, zlasti pa državljani Zjedinjenih držav.
New Orleans, La., 31. maja. Tukajšnji zastopniki republike Nicaragua izjavljajo, da imenovana republika ne podpira vstaje proti Guatemali, kakor se splošno zatrjuje.
NOVE VISOKE STAVBE.
Newyor&ki arhitekt namerava Ameriko osrečiti z novimi 30nad-stropnimi hišami.
Iielgijski inžener Jules Gerudeat ima idejo, kako je mogoče odpomoči pomanjkanju svetlolie in stavbišč v velikih mestih. I)a l»ode mogoče to do-seči, Iside gradil velikanska poslopja v obliki oblokov. Na dveh ali več j>o«l-stavah bode p«> načinu gradnje se«la-njili visokih {»oslopij gradil jeklene odn* in v to takozvano omrežje, zidal hiše, ki bodo stale takorekoč v zraku in bodo izgledale kakor jedno samo velikansko poslopje. Te hiše bodo stale visoko nad najširjimi ulicami in tr-•ri ter nad navadnimi hišami, ne da bi bila v to potrebna kaka stavbišča.
Iz kombinacije takih stavb bi na-stahi povsem novo mesto nad sedanjimi hišami. Nove hiše bi bile visoke po 311 nadstropij. P*va taka poslopja IkhIo zgradili v San Franciscu.
■ ■
Tudi ako je hiSa, v kterej prebivate, i« tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeller proti revmatizmu, oslabelosti in druge bo-lažni. Steklenice po 50 in 25 cento*.
Nezgoda na morju.
Parnik Hestia od Donaldson Line zavozil je včeraj pri Salde Islandn na skalovje, na kar so ga morali od vleči z drugimi parnik i v luk«i Shelburn, N. F„ «»d kjer ga }>ošljejo dalje v Halifax v svrho jxiprave. Moštvu se ni nič zgodilo.
Delavci iz Španske.
Panama. Panama, 1. junija. Panamska prekopuva komisija jmslala je svojega ageirta na Špansko, da nabere lam potrebne delavce za gradnjo pre-k« »j ia.
Denarje v staro domovino
pošiljam«:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Postarina je všteta pri teb vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma Izplačaj« bres vinarja odbitka.
Naše denarne poiiljatve izplačuj« c.kr. postni hranilni arad t 11. do 12.
NESREČA Z AVTOMOBILOM.
Milijonar Pendennis White usmrten.
o
Buffffalo, N. Y., 1. jun. Na tukajšnje j Hertel Ave. sta skupaj zadela nek avtomobil in nek tovorni voz. Milijonar in bankar Pendennis White, kteri se je vozil v avtomobilu, je* bil usmrten. Dva njegova spremljevalca sta ranjena.
G-orkij v Harvardu.
Cambridge, Mass., 31. maja. Znani ruski pisatelj Maksim Gorikij biskal je včeraj vseučiliššče Harvard kot gost Ix'o Wiener j a od oddeLka slav-janskili jezikov in književnosti. Dijaki so Goi iija navdušeno sprejeli in jm gost i .i.
Zaprti linčarji.
Charlotte, N. C., 1 junija. V ječah mesta Wadesboro, N. C., imajo sedaj zaprtih 13 članov druhali, ktera je minoli ponedeljek rinčala zamorca J. V. Jolinsona. Vsi so obtoženi radi umora. Seriii iščejo št pet nadaljnih linčariev.
Denarje nam poslati j« aajprilič-aej« do $25.00 v gotovini v priporeče-mam ali registrovanem pisma, v«čj« tmtsk« p« Domestic Postal Monty Ordsr ali m Hew Ttrk Buk Draft.
FXAKK 1AKI«, tet Greenwich Street, K«w Terk. 1758 ti Olaii «1 Cl«v«laad, Ohi«.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Ki enig Albert 31. maja iz Gen »ve s 1913 jH)tniki.
Despeti imajo:
Prinz Oscar iz Genove. Vaderland iz Antwerpena. Main iz Bremena. Kronprinz Friedrich iz Bremena. Bovic iz Liverpoola. Trave iz Bremena. Kremprinz Wi.helm iz Bremena. Baltic iz Liverpoola. Trave iz Bremena. Batavia iz Hamburga. A merika iz Hambunra. I^ii Loraine iz Havre. Lueania iz Liverpoola. Hohenzollern iz Genove. Philadelphia iz Southamptona. Carpathia iz Iieke. Irene iz Genove. Rbvnland iz Antwerpena. IvRwrnland iz Antwerpena. Victorian iz Liverpoola. Rvndam iz Rotterdama. Barbarossa iz Bremena. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Astoria iz Glasgowa.
Odplnli hoda:
St. Louis 2. junija v Southampton. Etruria 2. junija v Liverpool. Vaderland 2. junija v Antwerpen. Koenig Albert 2. junija v Genovo. Caledonia 2. junija v Glasgow. Pennsylvania 2. junija v Hamburg. St. Laurent 2 .junija v Havre,
Alfonzova poroka in bombe v Madridu.
NOVI PAR JE POROČIL KARDINAL SANCHO V STAREJ CERKVI SAN JE-RONTMO.
Ko so se gostje vračali iz cerkve, je nekdo vrgel bombo med nje. 16 osob usmrtenih.
SLAVNOSTL
Madrid, Španska, 31. maja. Krai^j Alfonzo in ipriiieezinja E.na sta danes podpisala poročno pogodbo. Tukajšnja tpolicija je onlredila vse potrebno v varstvo Ikralja, Iz vseh krajev Evrope so prišli semkaj detektivi, da čuvajo goste. Vsaki dan zapro na kolodvorih kacih 10 anarhistov.
Iz Londona se poroča, da je iz Londona in Pariza odpotovalo v Madrid 30 anarhistov, da bombardirajo Alfonza. Člani te zarote so baje tudi španski častniki.
Madrid, 31. maja. Najmlajši med evropskimi vladarji, 20 let stari španski kralj Alfonso, se je danes oženil s princezinjo Eno Battenberško, ktera je nečakinja angleškega kralja Ed-warda. Poroka se je vršila dopoludne z vso mogočo krasoto.
Življenje na ulicah je bilo ponoči ravno tako, kakor podnevu, kajti iz «ležele je prišlo v mesto toliko ljudi, tla jih je na tiso«"e uočevalo po kavarnah in parkih.
Zutra oh 8. uri so bile že vse ulice jK)lne ljudi. Kmalo potem so nastopili gardni polki pred kraljevim gradom in ob glavnih ulicah, a za njimi je bi la ogromna množica ljudi. Pred gra <lom je čakal kraljev voz na kralja. Nevesta je čakala v palači mornari«"-nega ministerstva. kjer je stala tudi njena kočija, v ktero je bilo vpreženih osem krasnih belih mul.
Medtem so se zbrale vrste državnih kočij za vožnjo v cerkev. Med streljanjem topov in kričanjem ljudstva jel se je sprevod pomikati proti cerkvi. Pred sprevodom so jezdili trobentači. oblečeni v rudeče baržunaste o-hleke iz dobe Fi'ipa II. Tem so sledili člani kraljevega gospodinjstva na konjih. opravljenih jxt orijentalskem načinu, potem oskrbnik hlevov in njegovi uradniki s kraljevimi konji, kteri so bili krasno osedlani. Tem so sledile kočije španskih grandov, lx>gato pozlačene. Najle})ši sta pa bili kočiji, v kterih sta se vozila kralj in njegova nevesta.
Sprevod se je pomikal po najlepših ulicah mesta. Od Plaza de Oriente pred kraljevim gradom pomikal se je sprevod dalje po Calle de Arsenal. Calle del Alcala in Carerra de San .Teronimo mimo Puerto del Sol in P rado.
Iz vseh okenj obsipali so kraljico s cvetlicami. Alfonso je bil oble«*en v uniformo španskega maršala.
V cerkvi sv. .Teronima je poročil mladi par kardinal Sancho iz Toleda.
Sedaj se bodo vršile več dni po vsej Španski velike slavnosti za vse kroge prebivalstva, tako razsvetljave, bene čanske slavnosti, corride (hoji z biki), obhodi itd.
Kraljeva dvojica ostane še več dni v Madridu in potem v palači La Crania. V poletju se hodeta mudila v kopališču San Sebastian.
Palača La Granja se nahaja v gorovju ob vznožju gore Pico de la Pe-nalara.
• • ♦
Madrid. 1. jun. Veselje, ktero je vladalo povodom poroke kralja Alfon-
s princezinjo Eno, se je na grozen način končalo. Ko se je slavnostni sprevod pomikal nazaj iz cerkve v kraljev grad, je nekdo vrgel med spre-v<xl tximbo, ktera se je razletela blizo kraljeve kočije. Ker pa bomba ni padla tako, kakor so želeli anarhisti, se kralju in kraljici ni nič zalega zgodilo, toda 16 drugih osob je bilo usmrtenih in mnogo ranjenih.
Bilo je ravno 2:30 popoludne. ko je nekdo vrgel v šopku cvetlie skrito bombo. Slednja je padla na desnej strani kraljeve kočije med zadnji par kraljevih konj in prva kolesa, in se je razletela z vso silo. Napadalec je meril skrajno natančno in je tudi proračun il tako, da bi se vsa kraljeva kočija s kraljem in novo kraljico za-jedno razletela. Bomba je pa padla najpreje na telefonsko žico in tako
spremenila svoj padec in kralj ni bil usmrten. Kljub temu so pa bile posle-tlice razstrelbe grozne. Najmanj 16 osob, po večini kraljevo vojaško spremstvo, je bilo usmrtenih in veliko število lju«li je bilo ranjenih. Usrnr-teni so bili: kapitan Barros, poročnik Reysient, poročnik Prendergast, šest vojakov, markiza de Colosa in njena hči, don Antonio Calvo in njegova šest let stara hči, 70 let stari Jose Šola, Luis Fonseea in jeden kraljevih kočijažev. Več usmrtenih ljudi je stalo na balkonu hiše, iz ktere je priletela bomba. Med mnogimi ranjenci je tudi vojvoda Sotomavor.
Razstrelim se je pripetila, ko se je pripeljal kralj blizo palače. Po želji ljudstva pomikal se je sprevod po Calle Mayor. Sprevod je baš ostavil imenovano ulico in je zavil ravno na esplanado, ko se je bomba razletela. Razstrelba je bila tako jaka, da so se vsa bližnja poslopja stresla. Mnogo ljudi se je onesvestilo in med sprevodom je nastala nepopisna zmešnjava.
Kraljeva kočija se je hipoma ustavila, med tem, ko so častniki in vojaki krog kraljeve kočije popadali na tla. Množica je pričela v strahu kričati in smrtni klici umirajočih ljudi so pre-upili drugo kričanje. Kraljeva kočija je tudi nekoliko poškodovana. Vojvoda Cornachualos je prihitel h kralje-vej kočiji, odprl vrata ter pomagal kralju iz kočije. Kralj in kraljica sta bila navidezno mirna in sta odšla v drugo kočijo. Ko sta prišla v palačo, sta pričela oba jokati. Tu so se zbrali gostje, kteri so jima česttitali. da sta bila na tako čudovit način rešena.
Vse se je tako hitro vršilo, da ljudje, kteri niso bili v neposrednej bližini napada, o tem niti vedeli niso. Kmalo je pa prišla kraljeva kočija — dva konja sta manjkala in ostali s«> bili vsi krvavi ali pa tudi ranjeni. Kočijaži so bili smrtnobledi. Kmalo nato je pritekel deček, kteri je kričal, da je nekdo vrgel bombo proti kralju. Ko so pripeljali kralja v druge j kočiji, ga je ljudstvo burno pozdravilo.
Prostor, kjer se je izvršil napad, je grozno izgledal, kajti konji in ljudje so bili raztrgani na kosce. Razburjenost je bila nepopisna. Množica je prihajala od vseh strani in garde so skušale množico zadržavati. Mrtvece so zavili v plahte in jih odnesli v mrtvašnico, »ločim so ranjence odpeljali v ambulancah v bolnice. Cesta je bila vsa krvava in hiše so vse do prvega nadstropja poškropljene s krvjo.
Bt>ml»a je priletela iz nekega hotela in sicer iz sobe moža imenom Moral, kteri je dospel dne 22. maja iz Barcelone. Ko je policija hišo obkolila, je skušal Moral bežati, toda policija ga je prijela. Nek njegov prijatelj je ušel.
Dosedaj ni znano, je li bilo vrženih več bomb ali samo jedna. Kedo je vrgel bombo, še ni znano.
Imenovani hotel se nahaja blizo italijanskega poslaništva. Napa«lalec se piše Duran.
Glasom kasnejših poročil so prijeli več sumljivih osob. Me«! temi je tudi Manuel Duran. kteri je baje glavni zarotnik.
Kralj Alfonso je pred par dnevi <lo-bil anonimno pismo, da boile napaden.
Od 2. «lo fi. ure ni smel nihče osta-viti hiše. iz ktere je priletela bomba. I'lica je bila pokrita z ostanki ob!°k in trupelj. Mrtvece so prepeljali začasno v mestno hišo in tam je izgledalo uprav grozno. Truplo nekega častnika je ležalo na gugalnici v ura«l-nej sobi alealda. Njegov obraz je bil bled. toda inače na njem ni bilo opaziti sledov razstrelbe. Dolenji tlel nje-izovei^i trupla je bil pokrit in ta je grozno razmesarjen.
Kasneje. Napadalec je italijanski anarhist, kteri se je po napadu baje usmrtil. — Zopet drugi pa zatrjujejo. da je napadalec neki Mateo Moral, kteri je ušel.
Nove naselbine.
Omaha, Neb., 31. maja. Priprave za vknjižbo zemljišč Crow-Indijancev, ktera zemljišča se razdele med uasel-nike. so že gotove, in vknjižbe se vrše od 14. do 28. junija v Sheridanu in Billingsu. Na rezervacijo prihajajo že sedaj od vseh krajev Zjed. držav bodoči naselniki.
Strela je udarila med delavce.
Baltimore, Md., L jun. Med nevihto, ktera je včeraj razsajala, odšli so delavci, kteri vzdigujejo parnik Babcock iz vode, v zavetje za parni-kove stene. Pri tem je udarila strela v jamboro in zadela 20 delavcev tako j ako, da so se onesvestili. Dva sta smrtno ranjena.
Vesti iz Rusije. Agraricni problem.
RADIKALCI NISO ZADOVOLJNI S KONSERVATIVNIM STALIŠČEM ZBORNICE.
Predlog za ustanovitev zakona v svrho odprave smrtne kazni.
AGRARNO VPRAŠANJE.
Petrograd, 31. maja. Dasiravno je dolenja zbornica gosudarstvene dume sklenila carja interpelirati radi v vla-dinevn "Vjestniku" vsaki dan objavljenih protestov '"črne stotine*', je danes isti list ponovno napolnjen s talk imi protesti. Slednji s,) vsi naperjeni proti amnestiji in parlamentu kot ljudskemu zastopniku.
Vlada je sklenila zapreti vodje zadnjega zborovanja soeijalnih revoluci-narjev.
Sebastopolj, 31. maja. Mornarji tukajšnjih mornaričnih vojašnic sedaj ne smejo iti na sprehod, ker so na sumu, tla se nameravajo upreti. Straže pri skladiščih so podvojili.
Petrograd, 1. junija. Pri včerajšnjih debatah v dolenjej zbornici je bilo opaziti, da med ustavnimi demokrati glede a grafičnega vprašanja vlada sloga. Profesor Pet roži vskij je napadal zlasti ekspropriacijske določbe načrte, ktere določajo, da se taka zemljišča dajo le v najem. To bi ometom niti malo ne koristilo. Agrarni položaj je zopet nevarnejši in vrhu tega se poroča iz Satnare, Simbirska. Cfe in Kazanja o su-i, tako da je pričakovati tamkaj nemirov.
Urednika Križan«»v in Kasonov sta obsojena v jednoletno ječo, ker >ta pisala članke s pozivi na nemire.
Radikalci zahtevajo »la se nemudoma Ustanovi zakon za odpravo smrtne kazni. Tozadevni odsek je dobil nalog1, da izdela tak predlog tekom petih dnij.
UZORNO GOSPODARSTVO.
Novo poslopje za poljedelstvo je izdatno manjše, nego hi moralo biti.
Washington, 31. maja. Tekom zad nje seje zborničnega odseka za dovo litve zamogel je inicn«>vani odsek kon štatirati, da se pri gradnji novega j>o slopja za poljedelstvo ni oziralo na zakone. Kongres jt- !. li)03 dovolil za to poslopje $1.500.000, ktera svota bi brezdvomno zadostovala za gradnjo takega poslopja, v kterem bi bil lahko nastanjen ves poljedelski oddelek naše vlade. V sedaj dodelanem jmslopju pa ne 1m»«1o zaniogli biti nastanjeni vsi uradi imenovanega oddelka, tako, da bode moral kongres še enkrat dovoliti $1,000.000 za povečanje imenovane skažene stavbe.
Žrtev poklica.
A usten, \Y. Ya.. 1. jit.uja. V prem.i-govem rani Austen C« al «Si (Yke C<\ se je utrgan velika -kala. ktera je padla na >premogarja Jan Stromelak.« iz avstrijske Poljske. Ko so ua vzeli i/.jiod skale, je živel še jedno uro.
DRUGAČNE OKOLNOSTI, DRUGAČNI OBIČAJI.
Znano je, da je nemogoče, da bi vsi mi jedtiako živeli. Svetovno delo je razdeljeno meti nas in mi moramo način življenja prilagoditi našemu soei-jalnemu stališču. Xekteri dosežejo uspehe v trgovini, v obrtu in javnosti. Zopet drugi najdejo srečo sredi svoje obitelji in nekteri imajo pojjolno moč in zdravje. Kteri izmed teh so najsrečnejši? Ako bi nam bilo na razpolago izbirati med navedenimi policaji, bi brezdvomno vsi izbrali popolno zdravje. V mnogih slučajih to tudi zamoremo doseči. Treba je le pomisliti, da je prve znake kake bolezni mnogo ložje zdraviti, nego bolezen samo. Trinerjevo ameriško grenko vino vedno premaga take simptome, kot slab tek, slabotnost, neprebavnost, nervoznost in drugo. Ono nam podeli zdravo in sveže spanje ter zmožnost za delo ter nas vzdržuje v zdravju. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI.
Iz Avstro-Ogrske.
Resna kriza.
NOTRANJI POLITIČNI POLOŽAJ V AVSTRIJI JE SKRAJNO ŽALOSTEN.
Vladi sedaj nihče ne zaupa. — Ustanovitev novega kabineta je nemogoča.
ZOPET COUDENHOVE. -o-
Dunaj, 1. junija. Notranji politični položaj Avstrije je zopet zam«i:e'i. SeJkcijski šef poljedelskega ministerstva. Beck, kteremu je Pran .lt<-ip naročil, naj ustaimvi novi kabinit, lega ne more storiti. Njegov trni, poravnati protisi.ivja. je i»il /.aa., i. Nato je cesar zopet pozval k sebi -škega namestnika C.ndenli >veja.
Z novim ]xdo/a,;em >n Nemci > nezadovoljni, kajti sjtlaj so Slav.,. ii vladini pristaši.
Spltišno se zatrjuje, da je kriza z< h» blizo. Poslanci zahtevajo, da <e U_;i-sikej ne da nadaljnih koneesij in da tane po.«»žaj tak, kakoršeu je bil. \ kratkem se spremeni tudi .se avstrijsko diplmatično zastopstvo, kajti minister inostranih del. i ef
Golueliowski. «.k!stopi.
Belgrad, Srbija, 1. junija. Avstrija je podaljšala provizorično trgovinska pogmlbo s Srbijo.
Budimpešta. 31. maja. Grof Z.eliv je izjavil svojim v -lilcem, da je selit j na Ogrskem le premirje in da se h -de Ikmalu nadaljevala borba za popolno neodvisnost Oirrske.
Razne novosti
iz inozemstva.
POSVETOVANJE FRANCOSKIH ŠKOFOV O NOVEJ CERKVE-NEJ ORGANIZICIJI NA FRANCOSKEM
V Rigi na Ruskem se je potepi1 parnik Vima; petnajst lju-dij vtonilo.
NEZGODA V ANGLEŠKEJ VOJNI MORNARICI.
Pariz, 31. maja. Kardinali in škul.je F ran ei je so včeraj zborovali v tnkaj-šnšjej nadškolijskej palači, da se menijo o bodočej katidiškej cerkvciiej organizaciji na Francoskem. Kaj se je pri konferenci sklenilo, ni zna:. >.
Rim, 31. maja. Republikanec M a-helli je napadel v "ado. zikkaj ne začne piMtieerkvene |>o]iti'ke \ takem siuislu, kakor Francoska. Ker je zbornica glasovala proti \ladi zaradi ju: tih železni«-, bode kabinet odstopil.
Kiga. Uusija. 31. maja. Izletniški parnik Vima se je tukaj blizo sw>-jeira sidriš.-a p» topil, kt> je bil na |^>tu v Duibelen. Parnik je hil preveč naložen in »C je prevrnil. Petnajst cm b j«* vtoni o. .ledna.jst trik|H'l so našli, l.aadv 1 sla I, A -Iija. 31. maja. A:i-gleška okloj .i ra M ntagu. ki spada b canal- vem brotlovju. je včeraj \ g »-»tej me^li obtičala s pe-ku pri Slu t-ler Pidiitu. Položaj « klopniee je zelo nevaren, ker j ,<1 peskom jvščine. Prostori za stroje in parne k .111* -i» preplavljeni. Morje je mirno, toda megla je nepr>dorna. Oklofuiiea je bila na |»otu v Penzance.
Bukarešt. 31. ma,ja. Tukaj je otv«>r-jena •>.! 14. maja na rumunska razstava. ki bode trajala mesce dni. Na tej razstavi je -edaj razstavil srbski etnograt-ki muzej mnt»gobrojne svoje predmete.
Požar v Nashville.
trg*>vskem delu mesta Nashville, Tenu.. «livja velik požar; škodo še :iiso ceni.i.
Iko sl namenjen
sorodnike ter prij*tef)e v Ameriko vzeti
ila in voi
ženo, otroki
ali pa
• V i kttlVI IMV1 vzeti, piSi za pojasnita m voine cene na: FRANK SAKSER. 109 Qreeowlch St., New York. N. V,
. 'itviifiJp
-
"GLAS NARODA*
ti&t slovenskih delavcev v Ameriki.
iL-sednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALTAVEC. laMiza k:	Publish«:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City
^a leto velja, list za Ameriko . . . $3.00
« poll-ta............. 1.50
ta Evropo, za vse leto.......4.50
^ « M poi jeta.......2.50
" " Četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
*GLAS NAHODA .zhaja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
iwued every day, except Sjndaysand
Holidays.
Subscripticn year.y $3.00. Advertisement cn agreement.
Za oglase ao deset vrstic se plača 3C centov.
Dopisi brez podpira in osobnosti se ae natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Mon^y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nara tudi prejšnje bivali* Iče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam nai'ec&te y^lov.
"Glaa \'Hroda" -09 Greenwich Street. Nev/ York Citv.
Poslovanje chicaških mesarjev.
Dober tek! Odkritja o ]xtslovanju ehiea> ah mi zarjev, ktera smo deloma v včerajšnjem izdanju "Glasa Narihla"' objavili, gotovo niso taka, da 'bi zamoirla koma izmeni eitateljev izboljšati tek. Ako padajo nirtve in žive j * >>!•_: a i h1 v stroje za izdelovanje klobas in ako delavei jxwlgane eelo sami mečejo v stroje. tako dejstvo, ako pride k one« o v javnost, ni ba.Š ugodno in nikakor ne snži v povečanje prodaje .lobas. Konservirano me-.-o je že za t"-a>a >pansko-ameriške vojne izgubilo svoje do tedaj dobro ime. ker je vslrd tega mesa pomrlo desetkrat v< ■ je število naših vojakov, nego so jih usmrtile Španske ikrogle. Od
tedaj
adalje se je une konservirane-a /.< ,>et nekolik > popravilo In libaja v jvnost uprav ostiiihni konservirano m« s(» ni n.r dm-'".'ii o-tanki v-t-il 'bolezni po-
>e ne moremo niti tolažiti s -e lake svinjarije gode edin«) ieairu. ('lani ntwyorske nnije cenili komisij pa 11 i:—• * nič dru-di v tli;a.išnjili tovarnah klo-:iv iicaslišaiu- razmere. Unija • »liro vrsto let skušala doseči t- razmer v tej vrsti,* toda ii j>o-kn~i bi.i dosedaj za-ijti tovarnarji so vedno pov-o eistn*"i, ktera vlada v njiho-
v la.liaa na Izorovanja potom ii!i k misij pa niso ni," dru-i. or navilezen nastop vlade *ar,j»*m in prepričani smo, da •J nji ti; li v nadalje ravno ta-»bz i ribi pi-dovali, .vakor so do-!u radi teira nastane jvno je: kako varstvo imajo odje-
v >r je povsem jedtiostaven. b-i naj {Mulpirajo unijo izde-k lobas. Vsakdo naj kupuje ■kili p id et tiih. kjer iltibe vslu-, rštetlo poro.
rola itn i je je ]>o]jša, nego ona >oii vladinejra inšpektorja.
Koliko domače živine je na svetu?
I »o ti :i i a >v'ejšem štetju je robate ži-vi.M* v Sevemej Ameriki .50 milijoni ■ . v Ai-entiniji in La Plati HO, Hu-vi,i :ii), Nemeiji IS, Franciji 14.5, Av->;»o-i;_r-ki 14, Avstraliji 12. Angliji s. Italiji •">, Skandinaviji 3.5» Španiji 2.2. Niz /eni-ki 1.6, Belgiji 1.5, Danski 1.5, Šviei 1.3 milijonov.
<ivar je v Avstraliji 95 milijonov, \i L.''-nt iniji f'2, Rusiji 70, Severni A-ineriki 4«K Angleški 30. Franciji 20, Avstro-Ogrsk i 12, Nemčiji 11, Italiji 7. lluoiuniji 7, Srbiji 3, Skandinaviji 2.7 in na Danskem 1 m i. i j on.
Svinj je v Severni Ameriki 44 rni-llj m.v. Nem.'-i ji 14. Av4ro-0grski 10.5, K uniji 10. Franciji 7.5, Angleški 4. Španiji 2, Italiji l.S. Dantfki 1.2, Ile!giji 1.2. H rimu n*. ki 1, Srbiji 0.9, Skaniilinaviji 0.9 in v Avstraliji 0.5 milijona.
K«nj pa je v Rusiji 20 milijonov, S« verni Ameriki 15, Avstraliji 15, La l'lati 6. Av.>tro-Ogrski 4. Nemčiji 4, Franciji 2.9, Angleški 2, Italiji 0.7, Kumunski 0.7, Španiji 0.4, Belgiji 0.2S in Nizozemskem 0.27 milijonov.
Varčnost.
Najbolj v aren i so Danci, kjer ima vsaki drugi prihranke (50 odstotkov) ; •uajmanje štedijo Rusi, že le vstvk trideseti ima prihranke (3 odstotke). Na Ruskem imajo prebivalci povprečno 16 kron prihrankov, na Danakem :W2 kron. Po Dancih pridejo Nemci, Švedi, Belgijci, Nizozemci, Francozi, Avstrijanci in Lahi Na Avstrijskem največ 'prištedijo Čehi, najmanj Ma-dj«ri (6 odtotfeov).
Zopet pogodbeni de* lavci.
Newyorski odsek delavske organi-zacijeCentral Federated Union se v novejšem času večkrait pritožuje, da stavbeni podjetniki uvažajo iz Evrope rokt»delee in dninarje, in sicer kot •pogodbene delavce, ne da bi naselni-Ške oblasti skušale tak import prepre eiti. V Brownsville, kjer štrajkajo setlaj delavci lesne obrti, pojavilo se je izredno veliko število ravnokar iz Evrope došlih skabov in tudi trust za jekio, čegar delavci deloma štrajkajo, dobiva na ta način ''zelene" skabe.
Nedavno je odšel posebni odbor imenovane delavske organizacije na Ellis Island, da poizveduje o tej za-devi, toda tam so mu zatrdili, da so vesti o importu pogodbenih delavcev neosnovane. Toda kljub temu je za linije dobro, ako dobro pazijo, kajti i/. Avstrije se poroča:
'' V Avstrijo je dospelo več ameriških agentov, kteri abirajo zidarje in jMimot-nike, kterim obljutbujejo ve liiko iplačo v Ameriki. Obljubujejo jim tudi j>rosto vožnjo tje in nazaj. Take zidarje bodo poslali večinoma v San Francisco, kjer potrebujejo vedno več zidarjev.''
Pogodbeni delavci prihajajo torej k jub vsem nasprotnim zatrdilom na-selniških uradnikov. Toda ti delavci gotovo niso namenjeni v San Franis-co, kajti tam jih ne potrebujejo. Ker so unije takoj po potresnej katastrofi skk-nile, d bodo razveljavile predpise unije, samo <la se mesto čim preje zgradi, je m.-daj v San Fraaieiscu ve delavcev nego jili zamorejo [>otrebo-vati. V Ai's tri ji — ki najbrže tudi v drugih deželicah zapadne Evrope nabrani stavbinski delavci imajo torej fliabrže tlrujre cilje, ne ]>a San Francisco. Radi tega najbrže opravičeno asiiuiinio, da se organizacija delodajalcev ali "Employers Association'' pripravlja na odloči.aii boj boj v prid uvedbe "odprte dehvvnice". To je tudi vzrok. <la so podjetniki }x>-slali svoje agente v Evropo po potrebne skabe, ktere potrekujejo v svrho uničenja mij.
Lovska smola.
(11 is| h id Frančišek ,Ja/iK'c je bil navdušim nedeljski lovec. 1'strelil sicer ni svoje žive dni ničesar živega, kakor neprevidnega jhdlia {>o neljubi i-onioti. \ >«*, kar je s triumt'aUn'skim jii nos«,m prinašal domov gospe Jaz-»ulji, Vse tiste prepelice, jerebice, divje golobe in zajce mu je vsaiki-krat preskrl>el kosma to vestni lovski paznik in krokar Luka, njegov zvesti spremljevalec. Ne «la se pa tajiti, da j«> ii .sil -.isjMid Jozbec tako elegantno lovsko opravo kakor le malokdo in ia je bil oborožen skrbne je nego iz-•viišen afrieanski lovec na leve. Iz ,-;i kovnjaišiili knji;; in časnikov si je pida^ ma pridobil tako izobrazbo, da je visoko nadkriljeval druge nedeljske lovce, ki so se žalilx>g le hudobno na-muzavali njegovemu teoretičnemu pre-d vanju,
l'»-orirk ima sni > o v domovini, ,u-o-1 Frančišek Jazliec jia je imel še na.' posebno hudo smulo do-ma. Nje-•i.va ž.eaa ž.alibog ni iprav vedela ceniti njegovih nimrmlsi vih vrlin, kaj še, M-itala mu je celo, da za lov nima , av nikakwršu.ega talenta. Svetovala mu je večkrat, naj rajši ostane v empatah doma i;i nikar tako lahkomiselno ne tiga novih hlač in škornjev i>o irrmovju in skalovju, Iko je vendar <li>sti divjačine na pnnlaj. Vrli mož pa je potrjH'/djivo prenašal grenke očitke in hre|H'iiel le |*> ugodni priliki, da kar najsijajneje jx>kaže zaslepljeni soprogi svoje izredne lovske zniožno-sti.
7, velikim veseljem se je torej od-/.val i>rijaznemu vabilu svojega go-renjskeyra prijatelja Zadravea, ki mu je pisal naj pride k njemu .na divje peteline. Gospod Jazbec je vedel iz svojih knjig, kako težaven je lov na kra ja gozdne kuretine, in je ženi že \ naprej hvalil svoj plen. Neverjetna Jazbulja pa ga je zopet devala v nič in mu slovesno obljubila, da s>ne š jierjt-ni in kremplji vred surovega divjega petelina, ki ga ustreli Frančišek.
Crospod Jazbec je na vse te jedke zafrkacije molčal jxmi/Jio in skromrio, kakor se spodobi jiravemu junaku, in se odij^eljal vexlrega pomladanskega dne d<*bro oborožen s streljivom, jest-vino in pijačo na Gorenjslko. Ker pa je moral gostoljubni Zadravec drugi dan nenadoma odpotovati, je dal Jazbecu za vodnika svojega paznika Ja-noza.#
Zidane volje je odrinil Frančišek ž njim v gorovje. Proti večeru sta se ustavila v zavetju na trati in zanetila ogenj. Gospod Jajabec je svi-njetisio in brinovec po bratovsko delil z Janezom; ves vesel da ima koga, komur more prodajati svojo lovsko učenost, je jel predavati Janezu o poglavitnih (zahtevah strelske umetnosti.
"Kaj f>a je bila največja žival, ki irte jjo ubili t" je vprašal Janez.
"Divji maček!" je odgovoril Jazbec mirnoponosno. V gozdu nas je počivalo več lovcev, pratv lkakor zdajle midva. Pa zagledam zver na -bukvi, divjega mačka ali divjo mačHo, no, tega nisem mogel matainko Razločiti v mraku. Zgrabim puško in ustrelim. Divji maček se je takoj mrtev avalil z drevesa. Pa glej ga spaJka! Ko zfbežim tja in ga pogledam, sem videl, da to ni divji mačeik, divja mačka pa tudi ne, ampak polh! In ee bi bil divji maček, ali bi ga morebiti ne bil zadel prav tako dobro ali pa še bolje kakor sem polha, ki je vendar mnogo mainjši.
"Hm", se je nasmehnil Janez, "ne zamerite mi, gospod, ampak toliko naj vam rečem: pazite, da ne ustrelite namesto divjega petelina ikokšne zanika rne veverice!71
"Dobremu lovcu se pripeti marsikaj čudnega in neverjetnega, ljubi moj prijatelj je dejal modro gospod Jazbec. "Tako sem na primer slišal, da je streljal neki gospod na zajca, ki mu je bil privezan na močan motvoz, zadel pa ni zajca, ampak samo konoepec in 'zajec mu je žalibo ušel!"
"To je nerodnost!" je zabavljal
Janez.
"Kakšna nerodnost!?" se je ogrel gospod Jazbec*. "Nobena nerodnost! To je zgolj smola, prava lovska smola ! Omenjeni gospod je namreč od doma grede srečal troje starih baibnic. ki s«;> vse tri lezle v loterijo. Odtod tista nesreča."
"Ko, tukaj se nam ni treba bati nobene babe, ki bi silila v loterijo", je dejal Janez in začuden pogledoval učenega lovca.
•(rifspod Jatzbec pa je razlagal svojemu spremljevalcu se nekoliko časa. ktera pravila je treba najbolj uva-ževati lovcu divjih petelinov. Ko jui je videl, da nehvaležni poslušalec že dremlje, se je zavil v svoj plašč in zaspal.
Bi!o je še temno, ko ga je zbudil Janez. Krenila sta jo ]>o strmem kolovozu na s ik reber. \"se je bilo tiho, le nad -bližnjo tokaVo je žalostno čukal čuk. Na nebu so ugašale zvezde in svitalo se je za gorami. Prišla sta na rob gozda, koder so stale hoje bolj l>osamezno.
"Stojte!" je zašepetal Janez. "Ali ga ne slišite ?"
' * Tek-tek-tek !je jel zaljubljeni petelin k lopati in brusiti.
">Aočite no!" je dejal Janez. Utrujeni gospod Jazbec je nerodno poskakoval za paznikom oil drevesa lo drevesa bližje petelinu, ki je vabil Kokoši na svatbo.
"Tainle sedi!" je zašepetal Janez. "Ali ga ne vidite?! Streljajte ven-ar!'
'" Saj»erlot", je vzdibnil gosjiod Jazbec ves razibimjen,* "meni se prav zdi, da sem — jn>zabil svoj orožni list doma!''
Tedaj je prhnil-a temna senca od smreke in izginila v mračnem jutru.
"Zdaj ga pa imate!" se je jezil Janez. "Ta vam je dejal že adijo!"
( iosjhuI Jazbec je v tem srečno našel svoj orožni list in se pomiril. Sla sta molče dalje in v kratkem se je oglasil drug petelin.
"Stepajte tiho! Ne šopih a j te tako!" je rotil Janez lovca. "Pazite tainle na tistemle borovcu mora biti! Spi daj so kure! G.ejte, da jih ne splašite. Petelin odleti takoj za njimi! No!"
"Ničesar ne vidim na borovcu", je dejal gospod Jazbec.
"Me.inLi imate kurjo slepoto", se je 1 juiLl Janez. "Na veji dva komolca pod vrhom je!"
"Aha, ga že vidim!" je odvrnil rosjiod Jaabec veselo. Vzdignil je ■puško in — kihnil -dvakrat prav na irlas v zbujajoče se pomladansko jutro.
Kure so zbežale, petelin je iztegni, vrat, zakrilil s perutnicami in s šum-nim plai{M>tom odpl-ul nad borovci.
"O — devetindevetdeset mrzlic!" je Mzklikuil razjarjeni Jaaiez in se tolkel jx> stegnu. "Kaj ste šli ki-iiat, gosp«jd ! Xe zamerite, Ikaj takega }>a še ne! Zdaj sva imela dvakrat najlepšo priložnost, na, pa nič! Ojej! O — vse mrz.ice tega in onega sveta!"
"Ljubi moj prijatelj, motite se!" je ugovarjal gospod Jazbec. "Nahod imam, nahod, ne pa mrzlice! Še nikdar se nisem tako .potil, kakor danes, ko sva skakala od debla do debla. Prebladil sem se, vidite — hači! — zato imam — hači! — nahod. Lovska smola, kaj hočete!"
"Pst. na onem vrhu poje še je-den!" je dejal Janez. "Ostanite tu, da ne prepodite še tega s kihanjem. Ustrelim ga sam, da ne pojdete prazni domov!' *
Toda za lov navdušeni gospod Jazbec si ni dal dopovedati ničesar in je vztrajno tišoal za Janeaom. Lovska strast ga je popolnoma osvojilla in sprožil je, še preden je paiznik vzdignil svojo puško. Od smreke je padla o<bstreljena veja, petelin pa se je poslovil zdrav in vesel.
"Zdaj je pa amen!" je dejal Janez s tako bridkim obracjorn, (kakor bi jedel same trnke. "Danes ne bode nobenega več, je že prepozno. Oh!"
"To je vendar čudno, ali ne, prijatelj T" je rekel gospod Jazbec. "Saj
Čast in hvala doktorju Leonardo Landesu!
Y prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignae Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, Cal.j Mat. Camhry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančie, 320 East Front St., Youngstown, Ohio.
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street,	New York, N. Y..
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zv.ečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
sem vendar pravilno meril nanj in govorila pretrgano, nevede, kaj bi po-a tudi zadel tako lepo, da ni mogoče lepše. V našem strelskem klubu — hači! — sem dobil vselej najmanj po jedno darilo. Ta zlodjevi petelin pač ni bil normalen, to se pravi tak, tka-kor stoji v ibukvah, sicer bi bil moral pasti — hači! — Bog pomagaj, da je res!"
Janez ni odgovoril ničesar. Ko pa je videla gospa Jazbulja. da ni prinesel mož nobenega peteiina, pač pa kašelj in nahod domov, mu je pridigovala tako dolgo, dokler ji ni obljubil, da opusti visokoleteče misli o divjih petelinih in se vrne k domačim piščancem. liado Murnik.
Slovensk katoliško
Bela poročna obleka.
Arabeska. Češki spisal J. Arbes.
(Konec.)
Bilo je čarobno poletno jutro, ko se je spomnila uboga vdova, ki ni j imela ničesar, da bi skuhala preprost tazpaljene ustne i'bed. na posledni sj>mninek prejšnje kakor 1»i hotela reče.
Obotavljaje se je jMik.elcnila h 'k<>v-eeku, ira odprla in s tresočo roko vzela i mleko iz njega. Razloživši jo pred seboj na mizo, se je zamišljeno zagle-lala pred-se — — —
Bila je sama v !x>rni sobi.
Dete, njen ljubljenec, je -sedelo zunaj na dvorišču in se igralo s kujn-kom peska in (kamenčkov.
Mati ira je lahko videla skozi okno; toda ni ga videla — strmima je pred,se in se vtopila v spomine...
Dolgo je stala nepremično. V ža-i>stni duši se vrstili ?9pomini: v za-etku trpki, bolestni, pozneje pa že jasnejši i-n milejši, ko se spomnila -rečnih trenotkov.. .
In zdelo ^e ji je, tla je zopet ravno tj;!ko srečna kakor takrat, ko si je ivala svojo jx»ročno obleko; zdelo se ji je, da z< 'j>et obvladuje sladka slut-n ja njeno dušo in da ji stiska srce ne-izrazno b.n.u:a tesnoba...
Mimogrede je segla jmi obleki na "mizi.
Tn notek jo je držala v roki, nakar jo je — goto\o ni vedela 2akaj — zu-čela oblačiti.
.Vedla se je pri tem sicer nelkolik.i okorno; toda oblekla se je vendar dosti hitro in urno.
A zopet je neodločna, v misli vto}>-ljena. nepremično obstala, upiraje svoj }xigled v daljavo--
B iagi in sladki sixunini, ki so se pred trenutki vrstili v njeni duši, so se umaknili žalustnejšim in trpkej-šim, da, bolestnim spominom.. V bledem, skrbi polnem, toda vendar še lepem obrazu se je zrcalila žalost.
Hitro se je v zdramil a iz te žalosti.
Xa dvorišču« se je zaslišal hripavi. zoprni glas starinarjeV — in ta zvolk je vzbudil v duši uboge v dote liajtrp-kejši odmev.
lirzo je skoči.a k oknu in pogledala po starinarju. Pogled ji je obstal na detetu in dvoje solz se je zalesketalo v krasnih očeh.
Hitro se je obrisala — starinar je ravno vstopil.
Vse se je zgodilo čisto preprosto — čisto navadno.
S tresočim glasom je ponudila starinarju obleko, naj jo kupi.
Bil je pripravljen Okleniti kupčijo — pregledal je obleko od vseh strani... V tem je zagledal na prsih temen, nekoč s kredo zakrit madež.
*' Aj! Kaj pa je to T!" je vi&liknil in (pokazal na prsi. "Nekak madež..."
Mlada vdova se je stresla...
Osodna beseda jo je spomnila še le sedatf P° tolikih letih čudnega pro-rokovanja prijateljice, ki je že pred dvema letoma umrla — in ta spomin jo je skoro omamil.
Nehote je položila roko na srce in s krikom strahu opotekla.
Starinair ji je priskočil Ha pomoč.
"Prosim, jutri — če vam je mogoče,
čela...
Lice ji je žarelo, srce ji je silno tolklo, prsi so se dvigale hitro in burno.
Priletni starinar se je obotavljal, da, še več, obljubil ji je svojo pomoč, da gre po zdravnika ,po sosedo...
"Ne, ne — hvala!" je govorila žena pretrgano. "Prosim samo, jutri nič druzega — pridite jutri!"
Obotavljaje se je odšel starinar.
Komaj je pa zaprl za seboj vrata, zgrudila se je uboga žena kakor omamljena na napol polomljeni stol.
Zla! i žarki jutranjega solnca oblivajo z rožnato svetlobo vitlko postavo modrooke plavolaske v snežnobeli obleki z dolgo vlečko.
Pred trenotki se bledo lice je zardelo, ustne so razpaJjene. oko — to glob« (ko modro oko žari izpod dolgih gostih trepalnic v čudovitem ognju.
V	Jem trenotlku je ravnotako krasna in dražestna, kakor je bila takrat, ko je prvič oblekla svojo poročno obleko — toda njena duša je razburjena, srce takorekoč uničeno...
Zelo dolgo je sedela kakor brez čuta z glavo na prsi po>vešeno — samo > včasih zatrepetale, nekaj izpregovoriti i:i l»i ji ha-sede zamrle na ustnah...
V	t eni je nekdo tlahno potrkal na vrata.
Preslišala je in se ni oglasila.
Trkanje se je ponovilo — a ker se tudi sedaj ni odzvala, so se vrata malo odprla in na pragu se je jmjavil približno tridesetleten, elegantno oblečen mož prikupljive vnanjosii.
Pogledal je po siromašni sobi in njegov jmgled je obstal na lepi plavo-lasiki, sedeči v krasni obleki sredi naj-bednejšega pohištva v najmamljivejši svetlobi.
Pričujoči prizor je tako vplival na mladega moža, da je stopil neln te kofak nazaj... Se le čez nekaj trenotkov je stopil nekoliko naprej in s poni 'nim glasom nekaj izpregovoril.
	-- v	f.
podp. društvo		-S-—-- 1 - V svete Barbara
o		
ZJedlnJene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City", Pa.
d"* 31. januarja 1903 v državi P«nn«vtvf> -ti
-o-o-
ODBORNTKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR. ml.. Box 547. ForMt Oity, K Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box S, Moon Eum, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City. Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest Oity, P*. Blafajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest Otty, Pi
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Durye», F». ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas W Ta. FRANK SUNK, P. 0.. Luzerne. P» '
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City. Pa. JOHN SKODLAR. P. O., Forest City, F» .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, P». Dopisi aaj se poialjajo I. tajnikn: Ivan Telbaa, P. O Bex it?, r«wJ
In t'-ez nekaj tednov je klečala v i-ti sne/jioheli poi\x-ni obleki pred oltarjem dia strani moža. ;ki ji je jK>>.ial Ijn-hee s<iprog in njeneniu detetu vzoren oče___
lasom ne!
Sedaj >e le je vzdignila mlada vdova glavo.
Pogleda obeh sta se srečala.
Vilova je napela vse sila in vstala. Hotela je iti do v:-at, toda opotek a se je in vloživši se za naslanjalo stida. se je ustavila.
Xezna.nee je jKniovil svoje vpraša-
Še le senl a j je razumela, da vprašuje. če stanje nekdo v liiši...
Odovorila je s trudom: <{Xe — ne — stanuje —" in glas se ji je t rasel zelo čudno...
Neznanee je odšel.
Uboga vdova se je zopet sesedla na stol in ze <o dolgo je ostala vtopljena v nutMie, "bolestne misli...
Šele ko se je vrnilo dete. njen ljubljenec, se ji je zopet zjasnilo lice----
Slekla je svojo poročno obleko, jo izopet zložila v 'kovček — in bila zopet uboga, siromašna vdova.
Sledeči dogodki so bid še bolj preprosti iko dosedanji.
Še istega dne popolutlne je dobila pismo čisto vsakdanje vsebine.
Glasilo se je tako:
"Cenjena gospa!
Oprostite, prosim, da se predrznem izraziti se pismeno.
Ko sem iskal danes v hiši, ki v nji stanujete, starega prijatelja, sešel sem se slučajno z Vami in — priznavam Vam odkritosrčno, da ste naredili name neizbrisen vtis.
Pa oprostite tudi moji odkritosrčnosti, ako povem, da sem takoj povprašal po Vaših razmerah in izvedel najvažnejše; da se Vas predrznem prositi ®a prijazen odgovor — je-li možno med nama kako zbližanje—"
Prečitala je pismo z velikim začudenjem.
Izpočetka se ji je zdelo, da se nekdo z njo samo šali — toda pozneje--
Obotavljala se je a odgovorom.
Ko je prišel druzega dne starinar, odklonila je vljudno njegovo ponudbo iai potem — čez nekaj dni je odgo-
pridite, jutri ali danes popoldne!" je vorila na pismo — ugodno...
Oity, Pa.
Drottveno glasilo je "GLAS NARODA".
Rojaki! Sedaj so na SLOVENSKO - ILK VATSKFM ZDR AVlSCu nameščeni najbolj izkušeni zdravniki, kteri so sestavili in izdali velepouč-no knjigo z natančnim opisom raznih bolezni, tako da vsaki po prečitanja te knjige takoj lahko razvidi, na kakšni bolezni boluje. V slučaju kakor-Šnekoli bolezni se pos/užite prej, ko se na kakšnega druzega zdravnika obrnete, po pomoč, te knjižice, iz ktere boste natanko razvideli, na kakšen način zamorete najbolj zanesljivo in najhitreje zopet svoje popolno zdravje dobiti. Doktori tega zdravišča zdravijo vse, tudi najstareje akutne in kronične bolezni, ter vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejmejo, za popolno ozdravljenje pismeno jamčijo. Kdor torej želi popolno zdravje zadobiti, naj piše po to knjigo na SPODAJ NAVEDENI NASLOV IN NAJ VPOŠLE NEKOLIKO ZA POŠTNINO POTREBNIH ZNAMK ALI MARK, NA KAR SE MU BODE KNJIGA NEMUDOMA VPOSLALA.
Ovo je naš naslov:
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče. DR. J. E. THOMPSON,
334 W. 2Qth. St.
NEW YORK,
Kje je JOSIP VENE t Doma je iz Drnovega pri Krškem. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj Alojzij Skele. Box ISO, Sheboygan, Wis.
KADILCI!
Vi veste, da je tobak iz starega kraja najboljši za vas, ker ste ga bili navajeni. Tukaj v Ameriki se dobi zelo poredkoma in če ga dobite, ga morate plačati zelo drago. Marsi-kteremu našemu delavcu je nemogoče kupovati drag tobak; zato je prisiljen nabavljati si kake smeti, ali boljše rečeno, smrdljivo travo, 'ktera mu s!a bi zdravje. Na ta način oboli mnogo rojakov, ne da bi vedeli zakaj. A vse to pride samo od slabega in pokvarjenega tobaka. Dobro znana
Slavic Tobacco Co.
je dolgo premišljevala o tem, kako pomore našim rojakom in kako jim da priliko, da si preskrbe za nizko ceno tobak iz starega kraja. Konečno je prišla na misel, da uvaž a t oba k v perju, pa ga TUKAJ REŽE in PA-KETIRA. Na ta način se p,jea do.-ii manj carine. To družbo je stalo mnogo truda in denarja, da je vse to izpeljala; zdaj je samo treba, da sj>ozna naš narod ta tobalk. V ta namen potrebujemo pomagače, kteri bodo širili naš tobak med narod. Kdor želi to, dati mu hoče družba primimo lepo nagrado v denarju. A kdor kupi od nas za $3.00 tobaka in nam najde še štiri kupce, dati mu hočemo dobro pozlačeno
uro in verižico
za 3 dolarje 2 zavojčka Bosanca, 2 turškega in 2 avstrijskega tobaka, kar vaga skupno 3 funte. Ali pa damo za 3 dolarje 4 zavojčke samega Bosanca v težini 2 funtov.
Za 3 dolarje domo 10 zavojčkov avstrijskega tobaka za pipo v težini
5	funtov.	,
Poleg tega imamo dober ameiikan-
ski tobak za čikanje, kterega damo
6	funtov za 3 dolarje.
Če nečete poslati denar naprej, po-šlite $1.00 za aro, drugo pa plačate na Expressu.
Pište na naslov:
Slavic Tobacco Co.
191 E. 76th St, New York, N. Y.
NAZNANILO.
t'ianom društva >v. ,J >;,.■!a -t. -il v I'itt-aui-n. 1 'a., na/.!ia:ijam. da bode redna društvena seja dne 10. junija ob dveh ]H»jM>idan na 57. e<*>ii (Butler St.). Prošeni ste vsi, da se gotovo udeležite, ker se bode razpravljalo o določbi: se bode dajala še nadaljna p«»dpora bolnikom ali ne. S ]*>zd tu vom
Ivan Jevnikar, L ta, si;. U--2—t!)
W	MARA VIS A	AL
$ KALIFORNIJSKA VINA $
5/. NA PRODAJ.
I
Dobra Črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vido od do 70 ct.
galon s posodo vred. fzvrstns tropavica id 50 do $3 galon s posodo ved. Manj nego !(.> galon naj AL nihče ne naroča, ker man je ko-ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošliejo denar, ozifO-ma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St., Sao Francisco, CaL
4E i
Rojaki, naročajte se na "Glaa Naroda", največji in najcenejši dnevniki
BRATOM
Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača naravna vina lastnega pridelka po jako nizkej ceni. Staro belo ah črno vino po 4(»c., Claret 40c. s posodo vred. Pri manjših naročilih od 50 galon se mora plačati $2 za posodo. 2 naročilom se naj dopošlje polovica zneska naprej, druga polovica se pa plača pri sprejemu vina.
Za obilna naročila se toplo priporoča
Prank Stefanlch,
posestnik vinogradov Box 34 R. R. No. T Fresno, CaL


Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKA:
Predsednik: MIHAEL STJNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽIŠNIK, in, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAXOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick
JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Nek.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega i.dbora: JAEIOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	—
Društveno flaeilo je: "GLAS NARODA".
DR0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 18. maja se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 36 Slovencev. 20 Hrvatov. (>0 Poljakov in 10 Črnogorcev.
Pod voz je prišel v liadohovi vasi pri št. Petru Jernej Marinčič iz Zagorja pri Postojni, ko je peljal tramove domov. Konji so se splašili pred gromom, da je Marinčič padel pod voz, .-. -ar kolesa -o Šla čezenj. Poškodbe niso smrtne.
Štiri teleta v enem letu je vrgla krava Jakoba Marinčiea v Zagorju pri Postojni, in sicer dvakrat jk> dvoje juni.% ki -o vse lejK>.
Poplave. Vsled večdnevnega dežja i izstopila Pivka ob vaseh Trnje, Pe-teli je, Kadobova vas in Selce in preplavila vsa polja in travnike, ki leže nekoliko nižje.
Medveda je videl na par korakov daljave gozdni in lovski čuvaj Andr. Šaštaršie v lovišču društva ''Hubertu.-*' v Javorniku na Notranjskem.
Nesreča na železnici. Na progi južne železnice med Litijo in Ponovičem sta trčila dne 18. maja ponoči nied 11. in 12. uro drug ob drugega tovorna via a -t. lo4 in 12(». Pri tem sta bila ubita strojevodja Walter in sprevodnik Lavrenčič, oba iz Maribora. Kako m' ;'e mogla ta nesreča prigoditi. se ne da natančno poizvedeti. Na kolodvoru pravijo, da je neki tovorni vlak zapeljal več vozov na napačni tir vsled tega. ker sta bila zastavljena oba tira. se j.- dogodila nesreča. Drugi vir pa pravi, da se pri Ponoviču {»opravlja desni tir in da so vlaki vozili samo j h« levem tiru; ker so pri odhodu tovornih vlakov z dotičnih jxtstaj bili dani nejasni signali, sta vlaka št. 164 ki je bil na jxctu iz Ljubljane in št. 120, ki je bil na |>otu z Zidanega mo-Ma vozila ]«► istem tiru in trčila drug ob drugega. I »a se je prigodila velika ne-rr« a. izpričuje že to. da je promet vlakov na progi Ljubljana - Zidani most še vedno ustavljen.
Prošt Kulavic umrl. Dne 18. maja p«.poldne je vsled kapi umrl ljubljanski prošt dr. Janez Kulavic. Pokojnik je bil rojen leta 1838 v Podgradu na Dolenjskem. Za mašnika je bil po-svo.-en 1. \s»>± 0(1 leta 1860 do leta 1 je bil dvorni kaplan na Dunaju in ravnatelj avgust i ne j a, potem pa je prišel v Ljubljano kot kanonik in se-meniški ravnatelj ter končno 1. 1902 postal prošt. Pokojni prošt dr. Kulavic je bil jako izobražen mož; čital je mnogo in je vsled tega tudi odločno obsojal delovanje duhovske stranke na Kranjskem. Prošt Kulavic je bil j h k svojem mišljenju v prvi vrsti črno-n Avstrijanee in potem šele kle-
rumen rikalee.
Z odra je padel dne 19. maja dopo-ludne o b jxd *J. uri v Spodnji Šiški pri zidanju neke hiše 141etni posestnikov sin Andrej Erjavec. Padel je s prvega nadstropja in pri tem tako nesrečno na prsa, da je na mestu mrtev obležal.
Zemlja se pogreza blizo Kočevja. Pogreznila se je kakih deset metrov v premeru in dva metra globoko. Naj-brže se je zgodilo to vsled zemeljskih vodnih tokov.
Tatinski pastir. Pastir Franc Gaf šperšič je vlomil pri svojem gospodarju Jakobu Suši v Oabrčah pri Senožečah in vzel 134 K. Gašperšiča so si-
cer zaprli, a je menda nekoliko slaboumen.
Strela je udarila v hlev posestnika Leopolda Kneza v Št. Jurju pri Sv. Križu, da je pogorel do tal. Škode je 1200 K in jo krije zavarovalnina.
Pazite na otroke! V Zunanjih Goricah pri Ljubljani je zlezla 41etna Marija Marinko na gramozno trugo. | ki je bila prislonjena na neko drevo. Truga se je pa preobrnila in padla na dveletnega sinka Franca, ki je bil na : mestu mrtev.
Kap je zadela škofovega brata, rav-, uatelja Gospodarske zveze, Josipa .te-iliča v Ljubljani, in menda ni upanja, da bi okreval.
Kje je denar? Za pogorelee v Ratečah na Gorenjskem se je baje že nabralo nad 40.000 kron. Ves ta denar se staka v roke tamošnjega župnika. Vkljub tenrt. da se je že začela stavbna sezona in jxigorelei nujno potrebujejo podpor, vendar pa župnik od nabranega denarja še ni dal podpore | potrebnim še niti vinarja.
PRIMORSKE NOVICE.
Nesreča se je pripetila v Motovunu v Istri. Ondotni i>osestnik Luka Mi-: dorf je gnal na večer svojo mlado in plašljivo kravo napajat. Pri tem si ' je ovil kouopec, na kteri je bila krava i privezana, okoli roke. Naenkrat se je i krava splašila in je vlekla nesrečnega gospodarja za sel »o j jm» ostrem kamenju, da se mu je obelila vsa koža z glave in je vsled tega v strašnih mukah umrl.
Mladi tatovi. Devetletni Emil Po-zanik in 131etni Ivan Lesmak v Trstu sta nekemu ondotnemu peku kradla vreče že del j časa. Pred par dnevi so ju pa zalotili in odvedli na policijo,
1 kjer sta povedala da ju je v tatvino napeljal 1-tletni Alojzij Dolenc pekovski vajenec ki jima je pokladal vreče
i na kraj. kjer sta jih lahko vzela. Nadebudno troperesno deteljico so na tMtliciji dodobra okregali in ji dali mnogo dobrih naukov, potem pa izro-
jčili domačim.
Vlom v Trstu. Dne 13. maja ojxd-; dne je šel urar Nikola Baraga obedovat. Ko je prišel (dj eni nazaj, je našel vrata prodajalnice odprta, v njej pa vse razmetano. Pri iskanju je iz-previdel, da mu manjka 03 ur razne vrste, med njimi 3 do 4 zlate. Vse ure pa so bile tuja lastnina, ki so mu bile vročene v popravo.
V pijanosti ponesrečil. 55letni Andrej Škerjanc v Trstu je pijan divjal z vozom po mestu. Pri tem je zgubil ravnotežje, padel |»od voz, kolef-a so mu zdrobila desno nogo, pa tudi drugače se je težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico.
Samomor častnika. Dne 16. maja se je ustrelil v Trstu poročnik Ludvik Goerig. Vzrok samomoru ni znan. Poročnik je bil splošno priljubljen.
To vse ljubezen st'ri! 441etni And. Valentič v Trstu je imel ljubavno razmerje s 241etno Ano Brandolin. Nasledki niso izostali in je Brandolin pred kratkim povila otroka. Valentič se pa odslej ni nič brigal za dekleta. Ko ga je Brandolin prišla opominjat, naj skrbi za otroka, razjezil se je Valentič in pretepel svojo bivšo ljubico, da je morala iskati pri zdravniku pomoči. To vse ljubezen st'ri!
Z bajonetom v vrat. Na velikonočno nedeljo je nastal v Kopru med civilisti in vojaki pretep, v kterem je bil neki Nikolaj Štefe ranjen z-bajonetom v vrat. Šel se je takoj zdravit v
bolnico, ktero je pa kmalu zapustil kot ozdravljen. Nedavno so se pa bolečine pojavile znova in ko je prišel Šfcefe spet v bolnico, je umrl čez par ui. —
Smrt vsled pretepa. 601etni Jožef Nabergoj iz Vipave in 331etni posestnik Matevž Sever iz Predlovne pri Kopru sta se v Trstu začela pretepati zaradi nekega denaija, ki ga je bil Nabergoj Severju dolžan. V pretepu je Nabergoj padel po tleh in se pri tem udaril na glavo, da so se mu vsled tega možgani pretresli in da je umrl v bolnici, Severja so pa aretovali.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Tatvina na železnici. Dne 8. maja se je peljal posestnik Janez Kukovec po železnici od - Zidanega mosta do Rimskih toplic. Potoma se je ves čas vrtil okrog njega neki slabo oblečen človek. Ko je Kukovec v Rimskih toplicah izstopil, je opazil, da mu manjka listnica, kjer je imel več sto kron. Naznanil je slučaj orožništvu, ki je tatu ]K) opisu Kukovca izpoznalo in prijelo.
Dva pretkana živinska tatova. O
tem se nam še nadalje poroča: V mariborskem in ptujskem okraju je bilo v zadnjem času pokradene pri raznih posestnikih več goveje živine. Kljub preiskovanju in zasledovanju se ni posrečilo tatu zalotiti. Dne 17. aprila je izginil ponoči posestnici Tereziji "Wiesthaler iz Gorenje Kungote pri Mariboru okolu dve leti star vol. Koj isti dan je obvestil mož okradene Wiesthaler o tatvini vse mariborske in okoliške mesarje. V resnici je že 18. aprila dobil obvestilo od mesarja Matija Flica, da je k njemu prignal neki Jakob Jug iz Šmartna pri Vur-bergu vola, kakeršen je bil Wiesthale-rici ukraden. Ko je Jakob .Tug videl, da je v pasti, je hotel najprej zbežati. Ujet je pa priznal, da je več tatvin izvršil skupno z živinotržcem Ludovi-kom Vlahovičem iz Klanjca na Hr-I vatskem. Posrečilo se je dobiti tudi I tega pod ključ. Doslej se je obema dokazalo sedem tatvin. Jug in Vlahovič
VABILO na
KONCERT,
kterega prirede Slovenci v Cooe-maugh, Pa-,
t nedeljo dne 3. junija 1906
na Woodville Heights. Sodelovalo bode pevsko društvo "Bled" iz Coneanaugh.
S tem se prijazno vabijo vsi rojalki in rojakinje iz mesta in okolice. Pričetek ob %2. mri popoludne. Pivo in prigrizek prosto. Vstopnina $1.00, ženske proste. iStkrbljeno je za dobro zabavo in postrežbo.
Za obilno udeležbo se priporoča ODBOR.
JOHN VENZEL,
1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland. O.
Izdelovalec (kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tr» vrstnim je od $45 do $SQ.
OGLAS.
Radi selitve želim prodati popolno urejeno in dobro ohranjeno
POHIŠTVO in to vse. kar se rabi za 4—5 osob. Potujem v drugi kraj in radi tega prodam za najnižjo ceno kar mi je mogoče onemu, kedor kupi vse skupaj. Rojakom se nudi ugodna prili-i ka in naj izvolijo pogledati na spola j podani naslov do dne 6. junija.
JOSIP POČEK.
3329 Butler St. in Berlyn Alley, Pittsburg, Pa.
sta živela samo od tega. kar sta za pokradeno živino izkupila.
Požar v Braslovčah. Dne 15. maja ob 3. uri zjutraj je na neznani način izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju gostilničarja Franca Brišnik v Braslovčah. Y gosj>odarskem poslopju je bilo spravljenih poleg navadnih lahko gorljivih stvari še vse jHtluo desk. kar je dalo ognju dobrega gradiva za razširjanje.
Vlom v župnišča. Neznani tatovi so 15. maja ponoči vlomili v župnišče v Lučauah ter odnesli precej gotovega denarja. Oškodovan je dekan Voll-maier. — Dne 12. -maja ponoči je pa tudi neznan tat udri v župnišče v Rimskih toplicah ter odnesel kuharici zlato uro, denarnico in šest svilenih rut. Tega vloma so najprej osumili nasproti župnišču stanujoeega mizarja Jožefa Weber, ki so dali tudi v preiskovalni zapor. Cez dva dni so ga izpustili, ker se je njegova nedolžnost izkazala.
Poskusen samomor. Pod Starim gradom v Celju se je streljal trgovski uslužbenec F. Derjuscli tc-r se smrtno-nevarno ranil.
Zblaznel je v Mariboru 1 Tlet ni jer-menarski vajenec Robert Klaus. Oddali so ga v blaznieo.
V konkurz je prišel Ivan Hrastnik, trgovec v Zgornji Polskavi pri Slovenju Bistrici.
Utonil je v Pristavi pri Ljutomeru ."»letni deček mlinarja Ferdinanda Slane.
KOROŠKE NOVICE.
Nesreča. V St. Ruj»ertii pri Celovcu so si otroci napravili možnar na ta način, da so prazno steklenico od piva napolnili z neugašenim apnom in vodo ter jo trdno zamašili. Pričakovani u-činek ni izostal. Steklenica se je raz-počila s silnim pokom. Pri tem je steklo priletelo v obraz 11 letnemu otroku, kterega je tako razmesarilo, da 1m> izgubil najbrž oči.
BALKANSKE NOVICE.
Boji ob črnogorski meji. Cetinje, 18. maja. V vaseh Bariee in Stoger se boji rued kristijani in turškimi vojaki nadaljujejo. Turki dobivajo neprestano pomoč iz Berane in Bjelopolja. Preganjani kristijani bežijo z ranjenci v gorovje. Vojaki so uprizorili več grozodejstev; trem ranjenim kristija-nom so odrezali glave, podavili so več otrok in onečastili več žen. Turško-črnogo^rska meja je zaprta ter jo straži vojaški kordon. Črnogorska vlada je zahtevala pri turški vladi, naj takoj naredi zopet red.
Obsojeni srbski častniki. Belgrad, 18. maja. Disciplinarno sodišče je obsodilo enega majorja, tri nadporoeni-ke in dva poročnika v večmesečno ječo, ker so povodom nekega slavlja svojega polka, ki nosi ime kralja Milana, prosili za dovoljenje, da bi smeli v slavnostni dvorani postaviti sliko bivšega kralja. Milana.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu <* Cbicagi, 111., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, 111.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uleža»-.o Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najbolj* vina in dišeče smodke so pri meni
na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejenj kegljišče in igrcJna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro pbstregel. Za obilen obisk se priporoča a • Mohor Mladič, # jj 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
Dom; če podjetje.
Vsak Slovenec ali Hrvat pije
naj v korist svojega zdravja "Triglav" zdravilno grenko vino in "Ban Jelaeič gren» čieo" ktero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega tnua.
l)ol>i se pri •
"Triglav Chemical Works",
£68 W. 18th St.,
CHICAGO, ILL.
Kdor rojakov želi dr. Thompsono-vo knjižico "REŠITEV BOLNI
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Slavnemu občinstvu naznanjam. d.» sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni
slovenski
SALOON
V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST
To je prva in jedina slovenska eo-stilna v tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smo d kami.
Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa 'Phone.
Obeevalni jezik: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško.
Za mnogobrojen obisk se cenj. rojakom toplo priporoča
Anton Flori, lastnik gostiin*-
Pozor! Slovenci Pozor! t^SALON"®
zmodernlm kogl]16č«m.
Sveie pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni Čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Marti« Potokar
564 So. Center Ara. Chicago, IIL
Spominjajte as ob ranih prilika!
trnih« ar. Cirila is
KOV", jo dobi brezplačno, oglasi pri njem.
afao sejltotoda v ItfttUwil Mal peko* dai
(v d.
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako. da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsako bolezni, kakor: bolezni na plmah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčnebolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajt nje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavijanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, o-lu>t-nje, vse bolezni na oMi, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lisa je, mazol je, ture, hraste in rane, vse ženske bok .-ni na notranjih organih, neurastenični glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli t< k, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sililis k.ikor tudi vse tiljne spolne bolezni moške in Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.)	«
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo vZdravje", kat< ro je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih ro:akov.
Box 183. Barberton, O.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins >	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali1 Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem * Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo.
Slav ni doktor Collins M. 1.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero ie popolnoma ozdravilo kar je Vaše druue medicine ponucalo, noht ni h znakov bolezni ni več in noKn mazulj mu več ne izpusti. Sedaj je čisto p ; lno-ma zdravo, toraj se Vam i-kreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam Oatuncm hvaležna
s	*
Ivana burne,
Box S?7, Forest City, Fa.
Zatoi*?t j rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Vse vaSo bolezni, trplenja in slabosti točno opišite v svojem materinem j-, ku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledmi naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medica! Institute,
140 W. 34th St.,
New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri žt i. o sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob ned* ih in praznikih od 10 ure dopolutlne do i. popoludne.
Delo dobe izdelovalci dog
in iznrjeni delovodja.
MAX FLEISCHER, 25S Grove Street, (30 jun)	Memphis, Tenn'.
Najbolja mazila za lase.
"CRESCENT", edino, po zdravnikih prešliuseno in priporočeno sredstvo, ki okrepčuje lasišče, odstranjuje luske in prhaj, preprečuje izpadavanje as in pospešuje rast las celo pri pu-polnoma plešastih osobah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim la--em lep blesk in prijeten duh. Velika skatlja $2.00. tri velike škatlje $o.00.
LAPUHOVO OLJE (Klettenwur-zeloel). pristno, fino, obče znano in priljubljeno sredstvo zoper izpadanje las in za pospeševanje rasti las, brk in brade. Steklenica $1.25.
MEDENA VODA, odpravi pred vsem luskine in prhuto na glavi. Steklenica $1.15.
LORBERJEVO OLJE, staroslavno, neprekošeno sredstvo za okrepčanje lasnih korenin. Steklenica $1.15.
ROŽMARINOVA VODA radi svojega prijetnega duha pri ženskah najbolj priljubljena lasna voda. Priporoča se zlasti ženskam, da jo rabijo pri umivanju glave. Daje lasem lep blesek in prijeten vonj. Steklenica $1.25.
MAZILO ZA BRKE IN BRADO,
nedosežno in najzanesljivejše sredstvo za rast brk in brade. Cena $1.25.
CRESCENT LASNA VODA, pri-prosto, pa izvrstno krepilno in jačilno sredstvo za lase. Steklenica $1.10.
Prodajam tudi razna mila in mazila proti vsakovrstnim mozoljem in kožnim mrčesom, potem dobra sredstva proti bradavicam ozeblinam, potenju nog, solnčnim pikam, kurjim očesom itd. Steklenice po 55c in po $1.00.
Čitajte mojo knjižico: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase," Velja 10c. Odjemalci jo dobijo zastonj. Denar pošljite po Money Order ali pa v poštnih znamkah za manjša naročila.
P. FRANK, 229 East 33rd St., New York, N. T.
POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG.
Mi knpnja»o in izdelujemo pogodbe sa francoske dece in n doge sa kadL Posodimo tudi potrebni denar n izdelovanje dog. Ake haste doge na prodaj, pilite nam, naii pogoji so ugodni. FBXEDLAENDBR k OLIVEN OOn Bhrereport, La. P. O. Bes 561.
p*
Rojakom
v Pittsburgu, Pa. £ in okolici
naznardiim. tla j- za tu mošnji okur v . •
i
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle |
JAKOB ZABUKOVEC,
4824 Blackberry Alley-	Pittsburg, Pa. *
Uradne ure: vsak dan oil J 7. d«? .'ure, t< r ob soboti b <3 > ^ 8. ure zvečer.
Frank Sakser.
m Vb' 11
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA" II POSOJILNICA
registrovana zadruga s neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg 15,
oasprot' nunske cerkve, ■z.	hranilne vloge ter jih obrestuje po

I°/
'Ji/o
to je od vii..:ih 100 kron 4 fi 50 vin., in sicer takoj od dneva
---civjgc, taKO da vlagatelj, bodisi da vloži,
bodi si d* dvigne začetkom, t sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske poŠilia vložne knjižire priporočeno pc-štiine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki . . „ ~~ "	^iste^a premoženja. Ti Člani
jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s Čemur se ob\aruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar r neprave roke in ima ob jednem to dobro, da ma ta takoj cbrrsti nese.
Naslov je ta:
Glavna slovenska hranilnica in posojilnica
V Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
M0F" Denarne poiiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakaer, 109 Greenwich St., New York.
POZOR, SLOVENKE!
Mlad fant, lepe postave in poštenega značaja želi se ženiti s Slovenko 20 do 34 let staro. Naslov dobi se pri upravništvu "Glasa Naroda" 109 Greenwich St., New Yoriv, N. Y.
(31-5—1-6) ww
Izdelovalci dogtyobe delo!
Pišite ▼ angleškem ali nemškem jeziku:
CHAS. O. TVEINAB, Boom 20 TheatrefBTd'g., Houston, Texas.


i
Mohoričev Tone.
(Nadaljevanje.)
14Kaj meni do tega?" deje on.
'' t >!.a ji.i /a njim
<ios|Midar ni zinil besede, nego utrnil leši-erbo, ki je visela v kotu.
'Treba ji je nekoliko reči!" nadaljuje starka.
" Keei ji ti!"
i lovori I je vse to mirno, a iz njegovih «.i j«- sevala ista strast, kakor prej. k<> je bil objel rejenko v onem
kolovozu.
Tisto noi ni mo-rel spati. Ležal je v n ali -hrambi jmhI streho, odkar je bolehala žena, in prav jkh! njim je bila sobiea, kjer je spala Ciljka. Okoli pol-IHm' i je <"ul tihe korake, ki >4> se bližali okencu rejt-nkine	iti eul tudi jx
tem kmalu šepetanje in poluglasen r.i i. v«n- tam ■ 1 < > I i. Y»mI»'I je. da je Simon |»od oknom, in en trenutek se ga je |»>lastila celo divja misel, da bi vzel vidik brusni kamen, ki je ležal v kotu, ter a vi _rel onemu na glavo. Pa uilu-šil j» to misel ter le bosopet in počasi zlezel k lini, da bi razumel razgovor onih dveh.
"Pijan je bil. pijan!" je dejal Simon,
".laz tu<li tak«> mislim," je hitela dekliea.
".Je bil že kdaj takov?"
"Nikdar, Simon — saj sam veš! Pa — pojili spat — da naju kdo ne sliši!'
"Oli. kdo bo naju eul ?"
Šepetanje tam doli je vedno bolj ntihalo, tako da Tone ni mogel razumeti l>esed: a vedel je vendar da si stiskata roke da se poljubljata in govorita o svoji ljubezni.
Ko je rano solnee vzhajalo, ni bil še zatisnil očesa; vstal je ler šel j*i svojih opravkih; vzbudil je Simona, krmil živino, in potem je tekel dan, kakor doslej vsi prejšnji.
Druiri teden je Tone sam gnal kravo na semenj v Hrastje. Prodal jo je in prišel zvečer ves vinjen domov. A nadlegoval ni nikogar, nego takoj le-•j -I spat. Tudi poslušati tnu ni bilo ni-(' -sar več, zakaj od onega večera je spala Ciljka pri stari Mohoriški v kamri — in nihee ni povprašal, zakaj se je zgodila ta izprememba.
Drugega dne pri kosilu pa je Tone prilieno omenil:
"Vojska bo; v Hrast ju so že vsem odpusmikom fNuelje dajali, da pojdejo dol na Turka."
Simon in Ciljka sta prebledela, zakaj Simon j«* bil vojak. Še istega dne .it* imel t it« 1 i svojo pozovnieo v rokah in Jrngti jutro je odšel.
Mohoriška in Ciljka sta jokali, Tone pa je imel nekak jeklen obraz.
Pod hruško kraj kozolca, odkoder je tekla steza navzdol proti cesti, sta si seirla v roke.
''Kaj pa je s tistim dolgom?" je vprašal Tone.
"Tistih petsto dote?" je ponavljal Šimon. ".Jaz se l*mi vrnil in jih bom še porabil. Če me pa ne Im>" — tu je jm^ledal z medlim očesom ]>o širni dolini, ki se je raztezala |hx1 njima — bilo j \ kakor bi hotel vzeti slovo — "ako me ne bo, — daj jih kamor ho-eeš. Cilji ali dnmaettn — kakor hočeš. No, < 'ilji jih «laj ! *'
. Zanka 1 je naglas in izginil z.a bregom.
Pol leta pozneje je umrla Mohori-;ka; Tone in rejenka sta ostala sama. Njegovo gospodarstvo je bilo tako slabo, da ni mogel jemati niti hla]>ea niti dekle; a vendar nihče ni mogel reei, da je bil Tone zapravljive«; — poguma, moštva mu je manjkalo. Storil je vtem se nekaj dolga, in sedaj so mu obresti vse. jemale. Po Simonu pa ni bilo sledu. Nekoliko dopustnikov se je vrnilo domov, a mnogo jih je še o-\ obče pa so jx» t'ari govorili, da je že i rtev. in tudi Tone se skoro ni več nadejal njegove vrnitve.
In Ciljka 1
Bilo je zojH't o sv. Jurju, ko sta lomila zadnjo kravo, ki jo je imel Tone še v hlevu, v trg na semenj. Prav «»bletniea onega semnja je bila, ki sem «1 njem nori pripovedoval. Danes pa j.' Tone prodal svojo žival, in potem sla pila z rejenko v oni kremi. kak«>r lani. Domov grede ni bilo treba več !•; :'.ve v«uliti, in šla sta — Tone naprej v verigo < "Z ratno, Ciljka za njim, nose« a nekoliko kupljenega domačega «'■ > Ija. Zojx*t je evel ^-lotrovee ob tesnem kolovozu, in mračilo se je jx> dolin;. Prišla sta domov, ne da bi izpre-g« \ tirila. in rejenka je šla kuhat borno večerjo.
Ko je stala tam pri ognju, je od-svital plamen v njenem temnem očesu in ji rdeči! lice, ki je bilo nekoliko bolj bledo, nego lani.
Mohorič je sedel poleg ognjišča na
klop. h'Jf'
'"Drugi teden bova pa v Hrast ju kupila." je pričel po kratkem molku in s trsko dreza! v žrjavieo.
"Ce ne bo živina predraga!" omenja deklica.
'4 Oh, ne, cenejša bo, cenejša! To je zmerom tako o sv. Jurju."
Cmolknila sta vnovič in dolgo ni bilo drugega čuti, nego pokanje gore-
čih drv in šumenje kropa, ki je pljuskal v žerjavico.
"Seve — je pričel zopet gospodar — "marsikaj bi se storilo s tem denarjem — tu in tam je kaj treba: todji kravieo morava vendarle imeti."
Deklica je vzdihnila, Mohorič pa se je zopet igral s trsk«i.
"Ciljka!" je dejal zdajci naglo, ali poluglasno; "Ciljka! Kaj — ko bi se midva vzela?"
(i leda I je na tla, a vendar čutil, da se je deklica umeknila na drugi konec ognjišča. Ko ni dobil odgovora, se je [m m" as i ozrl v njo ter ponovil:
"Kaj — kaj praviš — Ciljka?"
Pa tudi sedaj je bilo vprašanje brezuspešni.
' * Nečeš li?"
Rejenka je zakrila obraz z obemi rokami in bistre >olze so ji prikapale skozi prste.
Mohorič je vstal in stopil na prag; težko je sopel. Ozrl se je i*i nebu in z roko {Mitegnil preko čela. Potem se je naglo obrnil k deklici.
"Ti misliš še na — onega! Saj ga ne bo več, nikdar več! In jaz sem ti prestar — kajli ? Ali pa delati ne znam, ali sem ti preleti? Pogledi me, če urnem delati ali ne! Da bi le vedel, za koga delam — Ciljka! Ce se vza-tneva — slabo ti ne bo!"
Stal je «>b ognjišču in njegova široka postava se je videla v tresočem svitu plamenovem še večja, krepkejša.
Kejenka je odkrila obraz in uprla za trenutek vanj svoje solzno oko.
"Saj ni, da bi vam nocoj odgovorila" — je dejala počasi, skoraj osorno, "počakajva — jmčakajte še malo!" Odrinila je vtem jmsodo od ognja; oil pa se je obrnil in odšel v stanieo.
Pri večerji sla lupila vsak svoj krompir, vendar nobeden ni izprego-voril besedice: samo običajen očenaš je odmolil gospodar poluglasno, rejenka pa tiho za njim.
Tako je ostalo več tednov. O snubitvi ali ženit vi Mohorič ni več zinil, in Ciljka še manj.
Nekega dne pa je bil Tone pozvan v farovž: niti sanjalo se mu ni, čemu ga kličejo tja: nekako začudeno, ali vendar zadovoljno je poslušal, ko mu je stari častitljivi župnik razlagal, da to ni nikakor umestno in dostojno, da živita on, vdovec v najboljših letih in mlada rejenka, sama jmhI eno streho, da utegne t«> mnogo pohujšanja roditi, ' in da že sedaj ljudje jezike brusijo ob njem. "Služit naj gre, ali jo pa onto- i ži, ali pa se sam oženi!" je končal g«>- ; spod župnik svoja opominjevanja.
".Jaz tudi tako pravim," je pritrdil Tone; "pa recite ji vi, gospod! Mene 1 naj vzame, potem bo pa v kraju vse besedovanje!''
Župniku ta odgovor ni bil posebno jxi volji.
"Oh, tako je s to stvarjo? Tu je pa skrajni čas! Pošlji jo k meni, Ciljko; ' jaz bom govoril ž njo."
Tone je veselo odšel, a župnik je . zmajeval z glavo za njim.
Nekoliko tednov pozneje se je jx>ro- j čil Mohorič z rejenko. Celo nekolik«) svatbe je napravil v vaški krčmi; jelo se je malo, toda pilo več, in pijačo so svaitje plačali sami, vsak, kolikor je | ukazal natančni račun. Da je nevesta bleda in tiha sedela za mizo in da se je šele malo oživela, ko so ji t>i 1 i svat-je posilili nekoliko kozarcev vina — to ni brigalo nikogar; saj je to mnogokrat navada taka.
Pri Mohoričevih pa se je pričelo sedaj res novo življenje. Tone je bil iz-premenjen. Akoravno prej nikdar len ali zapravljiv, nego le malo lehkoživ in lehkomiseln, je sedaj delal od zore «!«> mraka, hranil in spravljal, kar je bilo moči, potil in trudil se, da so se mu čudili vsi sosedje.
" Tone bo še obogatel!" so dejali časi It.
j Z ženo, s Ciljko, sta živela drug po-j leg drugega mirno, zadovoljno, da ne )i*e«"emo: srečno. On je bil resnično sre-|čen, to je kazala vsa njegova oseba, j vse njegovo ravnanje — a ona? Pa saj tudi ona ni utegnila misliti o nesreči, o srčni bolesti; žuljeva roka to kmalu za tre.
in vendar je stalo nekaj kakor jesenska senca med njima, in to je bilo Simnovo ime. Tega nihče njiju ni iz-pregovuril, in če je kteri sosed ali znanec omenil o njem, je dejal Mohorič: "Mrtev je, mrtev!'' Pa vselej ga je preletelo kakor neznosna skrb, kadar je to govoril.
Tako je minilo zopet eno leto, in mlada Mohorička je že zibala prvega sinka. Žetev je bila tu in vročega popoldne sta delala oba, Tone iti Ciljka, na njivi ]x>«l hišo; ona je žela, gospodar pa je na koleih vozil samotež snopje do kozolca; otrok je ležal v robec zavit v razoru v senci dveh sno-pičev.
''Hej, Ciljka!" je zavpil zdajci nekdo s steze, ki je držala kraj njive navzdol.
Mohorički je pal srp iz rok in bela v obrazu kakor novo platno se je sklonila kvišku.
''Jezus, Marija! — Ti si — Šimon !''
'' Da, jaz!" je klical oni veselo in si obrisal pot z rjavega lica. "Pa kaj se strašiš? Ali sem mislila, da sem že mrtev?"
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 35letni . I A rekord svojega vspeha. Jk I A Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov.
. F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.
New York.

St «
"KOMA R"
za celo leto samo
jeden dolar.
» & & & & & &
ft ft
"Da, mrtev, mrtev!" je ponavljala ona za njim, ne da bi znala, kaj govori.
(Konec prihodnjič.)
0 Cuy. Phone Cent. 1619	Bell Phone: South 143
THE STANDARD.BREWING CO.
izdeluje najboljšo vrsto pivs.
137 Train St.
Cleveland, O.
FRANK SAKSER,
109 Greenwich Street, New York, N. Y.
1752 St. Clair Street, Cleveland, O,
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaja avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denaije v najboljše hranilnice proti obrestim po 4 in A-% odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih iz-plačuje.
Prodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni in ima dovolj jamščine.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
Frank Saksen,
109 <
Telephon 3795 Cortland.
109 Greenwich St., New York, IV. Y,

CUNARD LINE
STARINSKI PU1UJEJO MED
TRSTOM, REKO IN HEW YORKOM.
RIBNIKI IMAJO JIHO OBSFŽEN POKBH PROSTOR mow ZA SET AN J i! POTHIKO* TRETsEUk RAZERD;
odpluje iz New Yorka due 29. maja.
odpluje iz New Yorka due 12. junija.
odpluje iz New Yorka dne 10. julija.
tTLTONIAj, 8LAV0N1A m PAM0N7A ^ parmki na a/a vi-laka Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zeio pnkladn> sa tretjz razred. JEDILA so dobra i 2 potnikom trikrat na dam pet postrfcžena
Vožnja listke prodajajo poobladče.u agentj-s in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
S§ Bioadwtf ^ Sew Tork ,	126 State St., Boston,
67 Dearborn at w Obicaac.
CAEPATHIA MOM
AUnRO-AMERICAN LINE
Regularni potni parnik)
"FRANCESCA" odpluje 13. junija, j "SOFIA HOliEINBERG" odpluje30. junija f
"GERTY" odpluje 2. julija.
odpluje 14. julija. "GEORGIA** odpluje 21. juliju.
vo*IJo med New Yorkom, Trstom In Reko.
Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih ulog je: 20 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
700.000.— kron,
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Ren t n i davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
Nil zanpaJk v Zdrsicnih državah je le vet let atf rojak
FRANK SAKSER,
109 Greenwich St, NEW YORK, N. Y.
1752. Saint Clair St., CLEVELAND, O.
Najpiiprnvnejia* in nuji i iu j.-u p»r<>l>rodi:;i rrta v	\
Ljubljano in sploh na Slovensko. Žt'lt?zi)icu velja ilo T.juh-	'J
ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik. ko	* od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,	j
2 Washington St., New York.
Comoagnie Generale Transatlantique.
[Francoska parobrodna družba.J
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTM PARMK1 SO:
"La Lorraine" na dva vijaka. "La Savoie" ,,	,,
"La Touraine" ,, ,, ,, "L'Aquitaine" „ „ ,,
"La Bretagne"...............
"La Champagne" ...........
"La Gascogne"..............
... 1-2,000 ton, -i".,!»00 konjskih moči. ... 12,(Mm „ 25,nmi
____10, (KM) ,, 1'2,0I H) „	„
...lu.HH) „ ir,,»*N> .... H,(hh» „ 9,I«N>
-----8,uu0 „ y,o<jo
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplojejo od sedaj naprej tedno ob četrtkih ob 10. nri dopoludneiz priataniščf-št. 42 North Ri?er, ob Morton St, N. I.
•LA LORRAINE •LA TOURAINE * I .A SAVO I F. *I.A PROVENCE •LA LORRAINE
7. junija 1906	*LA TOURAINE	12. julija 1906.
14. junija 19«>ti	La P.retairne	10. j ilsja
21. junija 1906.	*I.A PROVENCE	26. julija 1906.
28. junija I960.	*IA LORRAINE	2. av- 1906.
julija 1906.	La (.'ax-uune	!•. a'.-. l!"»lL
Parnima z zvezdo zaznamovani iiuajo po dva vijaka.
S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. r a z r e d a.
/V\. VV. Kozminski, g«-m*rsilni a^ent za zi.pA l
Ti Dvnrhorn St., Chicugo, 111,
THE FflHEST CITY BBEWIffl} GO.
J edina Cesko-SIavjanaka
H
protitrustna pivovarna družba
—= v Clevelandu, O.	:
Yari iz najboljšega amerikatiske^a shidu in iz importi-ranega češkega brnela iz Žatca
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od £i>stilnič-arjeY edinole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trnstorega jarma.
Naša pivovarna nahaja se na Union Street, nasproti Wheatland in Komewood St.
Matej Bečko, kolektor. = «