ZA NEKAJ več K na dan Tl ^ e C* ^ ---- "GLA'^o? RODA" po pošti ^ ;t na dom P* cP, \ (izvzraiši sob« ^^ ^ prainikov) ČITAJTE, KAR CLANIMA GLAS NARODA - List slovenskih delavcev r Ameriki. - Reentered m Second Class Matter September 25th 1940 at the Post Offite at New York, N. ¥., under Act of Congress of »larch 3rd, 187». Tel: CHfcLsea 3-1242 Xo. 2:i") — ste. 2:*r> VOLUME LIL — LETNIK Lil. NEW YORK. MONDAY, DECEMBER 4, 1944 — PONEDELJEK, 4. DECEMBRA, 1944 PREKO SAARA Ameriška tretja armada je prekoračila Saar ter je dobila trdno oporišče v vzhodnem predmestju Saarlauterna, ki je eno najvažnejših mest v dolini Saara. Že tolikokrat imenovana !)f>. divizija, kateri poveljuje general Harrv h. Twaddle, so jo na čolnih prepeljala rez Saar in jo zgrni a j zjutraj presenetila nemške straže in so polastila velikega mostu iz cementa Čez roko. Takoj nato jo pričela čez most drviti infanterija in outran mostu so so pričeli hoji po ulicah. Tudi prva ameriška armada je včeraj dobro napredovala in je zavzela štiri močne trdnjave na fronti ob Rooru, na jugu pa jo sedma armada vdrla v važno križi Ve oest Se-lestadt, srodi pota mod Muohl-hausenom in Štrasstburgom. Tudi na skrajnem severnem koneu 450 milj dolge zavezniško fronte jo angleška armada generala Dempseva po enome-eeenem počivati ju prekoračila čevljev širok protitančni jarek 1000 jardov prod mostom, ki polje čez Mouse v VonJo. Ivo je tretja armada generala Pattona vdrla v Saarlau-torn, je bilo mesto ognjeno morje. Ves zapadni dol mesta svoji lastni zemlji, kot so jo zasledovali v tujih deželah. Prodno zapustijo kak kraj, po-žgejo in porušijo vse. Ko je prišel .'»71». polk 115. divizije ge-nerala Twaddlo-a v Nieder-Limhorg, poldrugo miljo sove-rozapadno od Saarlauterna, .ie bila vas prazna in v plamenih; vas so Xomei sami zažgali. — Nemško vrhovno poveljstvo je najbrže izdalo povelje, da vojaki porušijo vsako poslopje, da Amerikanei v mrazu ne bi mogli najti zavetja. Ko so se Xemei umikali iz Francije, so požiga!i franeoske vasi, toda X i oder-Limbers: je prva nemška vas, ki so jo Xemei požgali. Xa fronti severno od Reno, kjer se Xemei bore v vsaki vasi od hiše do hiše, je prva am. armada generala Hodgesa zavzela Lucheborg, Luohen. IJra-denherg in Tnden; to so mosta, ki se raztezajo na razdaljo 12 mil.j vzhodno od Aaeliena od severa proti jugu. Luchom je samo štiri milje od moene JAPONCEM PRIMANJKUJE LADIJ Pohod skozi Madžarsko ■ V celi vojni z Nemčijo je bil prvi strateški cilj ruskega vrhovnega poveljstva: prostor, razdalja. Za Ruse je bila razdalja vedno prvo obrambno orožje Ko so se ruske armade ČUY£Xm80WS spočetka umikale v prostrane planjave proti Kavkazu in Uralu, so Nemo i zmagoslavno vriskali, toda daleč za fronto so se »hiralo rdeče armade, ki so šteli- v milijone. Kusi so vodno Po sodbi ameriških pomorskih veščakov Japonci na daljujejo vojno s komaj šestino la#j, kolikor jih jejrsu-imali na razdaljo, na dolgo bilo po mnenju japonskih generalov potrebnih za u-spešno vojevanje na Pacifiku. JO bil izčišeou. Nemcev razun nemške trdnjave Duorren. nekaj smperjev in zavzetje vzhodnega, dela mesta mora priti vsak čas. Mesto je imelo v mirnem času 20,000 prebivalec v. Tretja armada jo tudi zavzela Saaor-Tnion, 40 milj vzhodno od Me t za ob za pad nem I »rogu Saara. Nemci v svojem umikanju zasledujejo isto strategijo na Y Lueherberg, so prednji ameriški oddelki vdrli v nedeljo zjutraj, pa so bili odrezani in nemški poveljnik jim je poslal ultimatum za predajo. Amerikanei pa so se borili dalje, dokler se Nemci niso umaknili pred artilerijskim ognjem in jim je prišla infanterija s tanki na pomoč. KUPITE EN "EXTRA'* BOND DANES! Nemški častniki streljajo vojak( Da obdrže zadnjih deset od-sotkov Hue rt gen gozda, nemški častniki sedaj streljajo svoje vojake, ki se skušajo podati. Amerikanei pa se bojujejo od drevesa do drevesa in od onega kupa dr ves do drugega v najbolj krvavem boju y ooli vojni. Ameriški infanteiijski in tan-čni vojaki, ki so bili zakopani ob robu gozda, ki je bil zavarovan s hlodi, so bili priča, kako nemški častniki streljajo svoje vojake. Major Roy YV. llogan je poklical tanke, da so pričeli streljati na nemške skladovnice drva in hlodov in prišlo jo šest nemških vojakov z belo zastavo. Amerikanei so čakali, Xemei pa so pričeli prihajati proti njihovi črti z rokami nad glavami. Ilodili so izza skladovnie pričeli na nje streljati in so jih pobili. Ameriški saniteje,i ki pobirajo ameriško in nemške ranjenec izpod drevesnih debel in vej, so našli 17 let starega nemškega vojaka, ki je imel rano na trebuhu. Povedal jo, da se je naveličal bojevanja in se je hotel podati, njegov častnik pa je nanj vstrelil in ga je pustil ležati, misleč, da je mrtev. "Ako bo po vojni še živ," je ra bom kakih 20 čevljev, ko so Nomeiti sovražniku rekel ranjeni vojak, l>oiskal kje v Nemčiji in če ga dobim, ga bom ubil." Nemški častniki in tudi vojaki so ravnajo po Himmlcrje-vom povelju, da mora vsak častnik, vsak vojak vstreliti vsakogar, ki bi se hotel poda- Adm. Ernest »1. King pravi, tla je Japonska izgubila o-koli polovioe svojih trgovskih ladij, s katerimi jo stopila v vojno, vsled česar ji bo zelo težko vzdrževati pomorski prevoz na Daljn. Iztoku. Nek angleški pomorski izvedenec, ki je govoril po radio, je rekel, da so japonski mornariški častniki pred vojno prišli do zaključka, da je za uspešno vojno potrebnih 20,000,000 t ou ladijske prostornine. Ob času za-hnbtnega napada na Pearl Harbor so imeli Japonci 5,500,000 ton parnikov in motornih ladij in mogoče 1,000,000 ton jadrnic. V svojem osvajanju na Kitajskem so mogoče pridobili 'še en tniljon ton ladij. Ob pričetku vojne so tedaj] na šestino tonske prostornine,' Japonei imeli okoli 7,500,000»ki bi bila potrebna za uspešno ton ladijske, prostornine, ali'nadaljevanje vojne. fronto in prisilili so Nemce, da so so morali boriti na 2000 milj dolgi fronti. In ko je bila rdeča koma i eno tretino, kar so po- armada dovolj močna po mne-eenitvi pomorskih 11)11 niskega vrhovnega povelj- t robo val i i*> izvedenec v. Pred vojno so Japonci zgradili okoli G00,000 ton ladij na leto; tekom vojne so stvu, tedaj je vda rila in od tedaj se jo pomikala fronta od Moskve, od Stali ngrada, s Kavkaza in danes stoji rdeča mogoče j armada na celi fronti ob nem-izdelavo povečali, toda so mojj? na nekaterih krajih v - i rali v prvi vrsti graditi bojne ladje. Četudi vzamemo, da morejo zgraditi 1,000,000 ton na leto, kar je skoro nemogoče, Nemčiji, v Poljaki, in Je žo zavzela tri četrtine Madžarske. Kjerkoli je rdeča armada zadela na premočan odpor, se pri vsem tem še nimajo dovolj je vstavila, toda držala je tr-ladij. Ko so pričeli vojno, sojeno svojo (-.rto in prjtvia z 110- imeli 12,500,000 ton manj, kot so potrebovali in tokom vojne so izgubili več ton kot pa so jih pridobili. Po mnenju admirala. K i nga se je japonska tr- vo ofenzivo na drugem kraju fronte. Pred enim mesecem so bili Rusi s svojim nadaljnim prodiranjem, ni jasno. Mogoče Molotov obžaluje . Hnllov odstop Sovjetski vnanji komisar V. M. Molot o v je v posebni poslanici na odstopivšega državnega tajnika Cordelia Hidla obžaloval njegov odstop ter je omenil, da je bila njegova velika zasluga, da je prišlo do tesnega sodelovanja med »Združenimi državami, Rusijo in Anglijo. Poslal mu je tudi pozdrave maršala Stalina. 4'Visoko ceneč vašo prijaznost in vstrajnost, katero ste tekom razvojev odnošajev med našima deželama kazali," pravi Molotov, "sem z velikim obžalovanjem izvedel, da vaš zdravstveni položaj ne dovoljuje več. nadaljevati poslov državnega tajnišva. Osebni stik z vami v Wasliingtonu in tokom zgodovinske konference v Moskvi me je navdalo z globokim čutom zadovoljstva. govska mornarica tekom voj-| bodo šli naravnost proti Duna-iie skrčila na 3,750,000 ton, ali|jn, mogoče ob Dravi in ob jugoslovanski meji iii'l>odo vdari-li čez severno Jugoslavijo proti italjanski meji in bodo odrezali Nemcem pot za umik iz Italijo in Jugoslavije. Izgleda, kot da hočejo Rusi v dolgem loku obkoliti Budimpešto, nato pa bodo pričeli prodirati ob Donavi v Avstrijo, proti Dunaju; malo nižjo proti jugu pa skozi Štajersko, in Nemci, če se hočejo izogniti veliki pasti, ki jih bi odrezala iz -Jugoslavijo, se morajo umakniti iz Jugoslavije rez Savo mod Zidanim mostom in Brežicami. Po mnenj n vojaških izvedon-oov se bo bila odločilna bitka ob Blatnem jezeru, ki je dolgo 50 milj in pet milj široko, in rdeča armada je pripravljena na to bitko in kot je bila zmagovita Vso pot S Kavkaza, bo zmagovita tudi sedaj. RUSI ZAVZELI TRI TRDNJAVE Ivan Zupan - trideset let urednik 1. decembra je minulo :&') let, odkar jo nastopil Ivan Zupan službo urednika pri (ilasilu KSKJ. <1,1 1. decembra 1914 pa do 13. januarja 11M5 je moral pripraviti 12.000 naslovov in 13. januarja 1015 je izšla prva številka Glasila KSKJ. Prva beseda, ki jo j«- Mr. Zu pan zapisal v Glasilu je bila — -Mir vam bodi! Svet je bil namreč tedaj v prvi svetovni vojni. (iJasilo KSKJ je ve-1 no vr šilo svojo nalogo, za katero i.-bilo ustanovljeno. Njega prvi Rdeča armada je včeraj za- 111 0(11111 urednik, Ivan Zupan. Clare Luee l\odi svoja pota Kot znano, jo odpotovalo v Anglijo nekaj ameriških kon-gresnikov, da si oglodajo vojni položaj. Med njimi je tudi republikanska kongresnica Clare Boot ho Luce. Kongresniki so zelo nejevoljni, ker Mrs. Luce dobiva v listih vedno več prostora kot pa njeni moški tovariši. Paše vcJč se je Mrs. Luce predrzni la napraviti. Kongresniki so se odpravili na obisk treh vojaških skladišč in hoditi bi imeli po debelem 'blatu. Mrs. Luce pa se jo odpeljala z letečo trdnjavo. Po več urah se je s svojimi tovariši zopet sestala na letališču, kamor so ravno prileteli bombniki, ki so bombardirali nemške kraje. Kongresnik Matt Merritt, ki jo načelnik kongresne skupine, je rekel, da mu Mrs. Luce ni povedala, da se namerava od- Eisenhower ni imel dovolj munieije Vojni tajink Henry Stimsou je naznanil, da je moral general Dwigbt D. Eisenhower odlomiti svojo veliko ofenzivo, dokler ni dobil dovolj munieije za art ilerijo. Na časnikarski konferenci je vojni tajnik rekel, da je ameriška artilerija v svojem prodiranju skozi Francijo zadela na velike težkoče. Železnice in ce- vzela Miško le in Satoraljauhe-ly, zadnji večji nemški trdnjavi severovzhodno od Budimpešte, ob zapadnem bregu Donavo ter se je približala avstrijski meji na 72 milj. Druga ukrajinska armada maršala Rodiona J. Malinov-skega je z naskokom zavzela Miško I c, važno železniško križišče 85 milj severovzhodno od Budimpešte, skupno s četrto ukrajinsko armado generala I-vana Petrova pa je zavzela Satoraljauhelv ob slovaški meji in 45 milj severno od Budim pešt o. V svojem prodiranju proti Avstriji jo armada generala Tolbnlnna zavzela važno železniško križišče Tamasi, 21 milj Južno od Blatnega jezera, ki brani dohod do Avstrije. Tolbuhinova armada je zavzela nad 80 trgov in vasi ter se je približala na 36 milj Na-gikaniži, koder teče važna Budim pešta-Zagreb že 1 oznica. iZ zavzetjem Tamasija je rdeča armada napredovala 11 milj od svoje prejšnje črte. Tretja trdnjava, ki je včeraj padla, je Dunafoeldvar, ki jo je zavzela Tolbuhinova armada in ki leži ob Donavi 43 milj južno od Budimpešte. Tohubuhinova armada vedno je dal skoro polovico svojega življenja listu in jednoti. Hru go loto bo dosegel 70 let, ter je kot tak najstarejši slovenski urednik v Ameriki. Kolegu Ivanu Zupanu ob .'{«» letnici službe kot urednik Glasila KSKJ iskreno čestitamo. PORFAJE POSTAJA PUŠČAVA Kjerkoli se Nemci umaknejo v krasni dolini Rene pustijo sa seboj opustošenje. Ko so Ameukanci za vzeli Langerwebe, je mesto prišlo v vrsto onih mest, ki so izginila pod artilerijskim ognjem. Langerwehe je bilo lepo me- Nemška strategija je iz vsakega starega mesta napraviti močno trdnjavo, kajti zidovi, ki o jih sezidali pred več stoletji, so zelo debeli in nudijo dobro obrambo. Vse te utrdbe je treba najprej razrahljati z artile-rijo, nato pa razibiiti z ročnimi granatami in drugim majhnim orožjem. "Želim vam dobro zdravje poijaH 2 bombnikom m upam, da bo vašse znanje in' isknšnja še dalje služila sodelovanju med Združenimi državami in Sovjetsko unijo, kakor tudi med drugimi Združenimi narodi za dosego in utrditev naše skupne zmage. "Josip V. Stalin vam pošilja *vojc pozdrave in vam želi najboljše zdravje." Oordell Hull je prejel mnogo sličnih poslanic od različnih načelnikov zavezniških vlad. sto z 2700 prebivalci, • toda Nemci, ki so odločni v svojem sklepu, da drže vsako ped zemlje ne glede na ceno, so ga hranili s svojimi Tiger in Panther tanki. Ameriški tančni u-ničevalci, tanki in bazooke in slednjič vojn k i z bajoneti so pognali Nemce, ki so držali kleti, ki so bile prave trdnjave in so vjeli 217 vojakov. Ako »e bodo Nemci tako trdno držali po vseh mcstUi, trgih in va&eh kakor v Lattger-wehef tedaj bo uničeno vse Po- _ Gen- de Gaulle v Moskvi Moskovski radio je sporočil, da je francoski general Charles De Gaulle v soboto dopoldne dospel v Moskvo. In nek drug koingresnik jo rekel: 4 i Mislil sem, da bomo na tem potovanju vedno skupaj. Sedaj pa izgleda, kot da imamo dve preiskovalni komisiji, eno, ki jo vodi Mrs. Luce, in eno, ki jo vodijo ostali kongresu i ki." V-3 za napad na New York Poročilo iz Stockbolina naznanja, tla je nemški delavski voditelj Albert Speor rekel, da je nemški V-3 robot pripravljen, da bombardira New York ob koncu decembra. Starka postala mati List "El Universal" v Me-vioo Ciudad (mehiškem glavnem mestu) je od svojega poročevalca iz (Jbregona v državi Sonori prejel poročilo o nenavadnem slučaju, da je neka 88 let stara žena 20. novembra porodila močnega dečka. Poročevalec poroča, da je ujen rtiož star 58 let in da ima zakonski par še 15 drugih otrok. Kngrcsniki so zopet prišli v zadrego, ko jih je nek časnikar prosil, da bi jih spremljal na njihovem nadzorovahiem potovanju. Proti temu niso i-moli ničesar, toda prej se je morala kongresna skupina o tem posvetovati. Ko so bili kongresniki na seji, ni bilo Mrs. Luce. In neka WAC pol-kovnica je prišla s sporočilom, da je kongresnica Luce—trudna. ste so bile razbite in milnici jo ni bilo mogoče dovolj nagloj^0'1 raztcza svojo fronto južno pripeljati za armado iz prista-lod Blatne"a Jezera in z zavze-nišč, kjer je bila pripravi jena. I ^erri K"PO*meroe in drugih Ko so ibile železnice in ceste | k'rf»ev zasedla 36 milj Budim-popravljeno je nastala druga pešta-Zagreb-Trst železnice, ki težkoča, ko ni bilo mogoče iz veže armnde na Madžarskem z armadami v Jugoslaviji. Maršal Tito je iz svojega glavnega stana naznanil, da je njegova armada zavzela Čačak v osrednji Srbiji, 60 milj južno od Beograda ter je uničila celo nemško posadko. Prodiranje Tolbuliinove armade je doseglo tri poglavitne cilje: armada ogroža Budimpe-što od zadej, s svojim napredo- >ea, Anglije pripeljati dovolj munieije, ker ni bilo dovolj velikih pristanišč. Vsled vsega tega, ko so se zavezniške armade bližale Reni, je moral general Eisenhower odložiti o-fenzivo, da je dobil dovolj munieije za artilerijo. Sedaj imajo zavezniki dovolj pristanišč, železnice in ceste so v dobrem stanju in odvisno je samo od delavcev v Združenih državah, da bodo izdelali dovolj munieije, da bodo mogle zavezniške armade uspešno nadaljevati svojo ofenzivo proti Nemčiji. Stimson je rekel, da morajo zavezniki razbijati silno močne nemške trdnjave in poratbijo desetkrat to-li'ko artilerijskih nabojev kot Nemci. Vrnitev jugoslovanskih izgnaneev Kot. poroča radio postaja {Svobodna Jugoslavija, namerava Jugoslovanski Rdeči križ poslati dva delegata v ftvico in Francijo, da pridejo v stik z vojnimi ujetniki, delavci na prisilnih delih, izgnanci in begunci ter jih pripeljejo nazaj na njihove domove. Božična pošta Pošljite ibožična voščila in darila že sedaj. Zaradi pomanjkanja delavcev v poštnih uradih ne bodo mogle biti pošiljke pravočasno dostavljene, ako bi bile oddane na poštnih uradih zadnje dneve. Nemške orožarne je treba uničiti V sovjetskem listu "Pravdi" je David Zašlavski objavil čla nek, v katerem zahteva, da j.-Nemčija kaznovana v polnem obsegu in da so poleg druge ga porušene vse nemške tovar ne, ki hi mogle izdelovati o rožje in vsi znanstveni zavodi, ki bi mogli iznajti nova mori na orožja. < Ianek nosi naslov "Moral ni in politični poraz nemškega fašizma." • Pisec, pravi, da jo potrebno razbiti ves nemški vladni stroj z vsemi njegovimi osrednjimi in krajevnimi podružnicami, kot so Hitlorjugend (Hitlerje va mladina) in razna društva, športni klubi iu glasbene tiru ž-bo. Priporoča tudi tako ka zon, ki bo pregnala iz nemških in tudi mnogih drugih glav vsako domnevanje, da vojna opravičuje zločine in da je mi roljubne narode mogoče napa sti brez kazni. Zaslavski pravi, da je potre hno, da bo zmaga samo takrat popolna, ko bo z nemško armado strt tudi fašizem. Pri tem pride tudi v poštov general Franco. vanjem po 10 milj na dan se bliža avstrijski meji, in slednjič je prebila železnice na več krajih, da se okoli 100,000 Nem cev ne bo moglo pravočasno u makniti iz Jugoslavije. KUPITE EN "EXTRA" BOND DANES OSTANITE PRI SVOJEM VOJNEM DELU — F. D. ROOSEVELT Predsednik Roosevelt je v svojem pismu na uredni ka lista ''Army and Navy" Col. John Callan O'Laugh linu povdaril, da je končna zmaga gotova, poleg tega pa dejal, da mora ves ameriški narod vse, kar ima, posvetiti v to, da bo dosežen trajni mir. Predsednik pa je pri tem, ko je zatrdil svoje trdno prepričanje v gotovo zmago, povdaril, da se bodo morali mojaki še silno bojevati, delavci pa delati, prodno bo dobljena zrna-ga. "Orožje, ki ga je izdelala A-merika in ki nam je dalo premoč na »kopnem, na morju in v zraku," pravi predsednik, ki je zajK)slen v vojnem delu, mora ostati na svojem mestu." Učinkovito sodelovanje med Združenimi narodi, ki je toliko prispevalo k zagotovitvi končne zniage, se mora nadaljevati tudi po vojni, da se zgradi stavba miru. Vsi miroljubni ljudje po celem svetu so odločni v tem, da se to ne „ sme več zgoditi. In vse, kar mora se dalje teči iz tovarn, I delamo, mora biti posvečeno v ako hočemo zmagati. Vsakdo,i ta namen." ^CiLAS NARODA"—NEW VORK MONDAY, DECEMBER 4, 1944 VSTANOVUEN 18Ž , RAZGLEDNIH "GLAS NARODA" ___CTMCE OF THE PEOPLE") Owned and Published by Slovenie Publishing Company. (A Corporation) Frank Sakaet, President; Ignac Bude, Treasurer; Joseph Lupsha. Sec. Place of business of the corporation and addresses of above officers: ___ 2ltt WE.ST l&th STREET. NEW ioKK 11, N. Y. ___5lst YEAR ::_ "Glaa Naroda" Is Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly <7. Advertisement on Agreement ' ZA CKLO LKTO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANAJDO: f7.—; ZA POL LETA ZA OlSTRT LETA $2.—. • tu starodavne Perzije, voditelji trdi vele-N ^ da posvetujejo kot elani konference, ki bode za vst • ostala svetovnega in zgodovinskega pomena. Iz medenega Londona. cr/iroma središča trgovskega im-■i Uvitanije, dospel je v Teheran ministerski predsednik -ton < 'hureliin. iZn*nežena Moskva na daljnem severu, ■iiija j-1 maršala Josip Stalina, in iz Washing o na na drugi tii /emske oble. dospel jf v Teheran predsednik Frank-fi 1). Roosevelt. Ti trije zastopniki glavnih in največjih držav so tem •vodom podpisali in uhja^li, sedaj vsemu naprednemu sve-. i poznano in omiljeno Teheransko Deklaracijo.- "Mi, predsednik Zjeilinjenili držav Amerike, ministerski predsednik Velike Britanije, in premijer Sovjetske Zveze Socialističnih Repablik, smo se tekom zadnjih štirih d ni sestali in posvetovali v glavnem mestu našega zaveznika, v Teheranu, ter izdelali in potrdili nase skupne načrte. ' Tem povodom izrazili srno našo odločitev tako, da bodo in da morajo naša ljudstva delovati vzajemno tekom vojne, kakor tudi v mirovni dobi, ki bode sledila vojni. "Z ozirotil na vojno, posvetovali so se naši vojaški vodje z nami ter osredotočili in izdelali svoje načrte za končno vnieenje nemških (vojaških) sil. Med nami je prišlo do popolnega sjiorazuma glede vzajemnega boje^ vanja ter časa nabili vojaških operacij, katere bodemo pričeli od iztoka, zapada in juga. Nas skupni sporazum do katerega je prišlo pri posvetovanju, jamči, da bode zmaga na naši strani. "Z ozirom na bodoči mir, smo sigurni, da bode radi našega soglasja, trajen. V polnem obsegu priznamo našo vrhovno odgovornost ostalih zaveznikov, da bode mir —ki bode slonel na dobri volji vseh ljudskih množin sveta, — odstranil prokletstvo in grozote vojne za do*bo urno-gih bodočih generacij. 'Vzajemno z našimi diplomatičnimi Svetovalci, proučili smo vprašanja bodočnosti. K temu sodelovanju in dejanski vdeležitvi vseh narodov, velikih in malih, katerih srca in mišljenje je isto. ka'kor naše, pozvali smo vse narode v svrho odstranitve tiranstva in robstva, zatiranj* in liestrpljivosti. Pozdravili jih bodemo z dobrodošlico, ko IhkIo sklenili, da .se pridružijo svetovni obi-telji deinokratičnili narodov. "Na vsem svetu ni sile. katera bi zamo^la preprečiti naš t- končno vnieenje nemške vojske na kopnem. n.ii-hove podmornice na morju in njihove vojne tovarne iz zraka. Naši napadi bod., neprestani in vedno večji. "Od Mi prijateljskih posvetovanj odhajamo v zavesti da pride dan, ko bodo vsi narodi sveta živeli svoja svobodna življenja na podlagi svojih raznih želja in svoje lastne vesti, ne da bi jih doseglo zopet kako tiran-stvo. 4'Prišli srno semkaj v najboljši nadi in odločnosti m odhajamo kot prijatelji v duthu in namenn." • ♦ # biva ve, katere so pri imenovani konferenci zastopali liovi vodje, niso bile vedno v medsebojnem prijateljskem iiošajm Vsak ameriški otrok se uči ameriško zgodovino, i«-ra mu pripoveduje o ameriški revoluciji, s pomočjo kare je demokracija Amerike pre{>odila angleško kolonijalno 4uvinsko-izkoriščevalno vlado. Tudi leta 1812 je prišlo do soglasja med našo republiko in Anglijo, — in leta 1865 Anglija delovala na to, da se fevdalno stanje našega Jn-. še v nadalje ohrani, medtem ko so se obrtne severne drve borile za ohranitev naše celokupnosti. Xekako iz istega razloga so kasneje Zjedinjene države Anglija poslale svoje čete v Rusijo, da vničijo mlado So-•t>ko republiko, katera, se je rodila sredi plamena prve vetovne vojne. Anglija je pripoznala Sovjetsko Rnsijo šele I"i i in minolo je jedva bornih dvanajst let, ko je naša ■ pirblika poslala svojega prvega poslanika v Moskvo. Tn tudi potem, bile so razmere med polno. Nemčija se mora boriti na. vseli krajih— natančno lam. !fcjor se .ie določilo pri teheranski konferenci: na iztoku, jugn in zapadn; nemški fašizem .in bil pognan iz vseh krajev nazaj, v svoj brlog, sedaj, ko se veliki zavezniki bore vzajemno, ne kot tri posebne jed note. temveč kot celokupna 'koalicija napredka po skupnem načrtu. Posledica temu je, da so zavezniki skoraj istodobno prekoračili meje NemJčije tako na iztoku, kakor tudi na zapadn. lin in ker se pri tem tudi obrablja voz!lo, so v reeiuici za-; služili zahvalo od vseh, ki čutijo za ubogi narod doma, pra\ Ši>ilar, Mrs. A. Potočnik, l Mis Čolnar, Mre. StimMz, Mrs.! Pačič, M'ss L. Patell', Mrs.: Lacijan. ]Slrs. Vojo, Mrs. Ber-Miss Ju van, Mrs. Križ-' man, Mrs. Stare, Mrs. Kirall, Mi« K. IPrbania, Mrs. Končan, Mrs. Glažar, Mr?. Lovšin, Miss B. Voje, Mrs. Birk, Mrs. Pire, Miss B. Kinez, MvS. Kobilca, Mrs. T. Kovach, Mrs. K.rech, Mis. Ruppe, Mrs, Hodnik, Mrs. Klarich, Mrs. A. Skrabar, M; s. Boehle, Mrs. J. Corel, Mrs. J. Ovefckovich, Mrs. Zomian, Mrs. Boher, Miss Bo-her, Mrs. Verbič, Sotošček in Mrs. Majestic. .Možje ,ki so pomagali pri pokanju: Mike Krnat, Maks Peshell, Jerry Corel, Charles Majdič, Frank Padar, Lavrenc Giovanell":, Ludvik Mutz, Iv ari Ručigaj, Frank Voje, Viktor Kobilca in I. Musich. Poleg tega ima pa skladišče v zalogi volno, in ženske, ki znajo itrikati in ne morejo v skladišče na pomoč, so napro-šene, da pridenejo svoj delež na ta način, da vzamejo volno j donuov In štrika~o ter se bo po-| tem izdelano jx^slalo tja. Kar znate: p u 1 o vers- svet erj e, zimske kape. stičke, nogavice ali kar že, ki je rahno za zimo. Prem "si i te, ljudje tam zmrzu ie;io in vi pa lahko ob gorki i>pči piidenete svoj delež, da bo tega zmrzovanja manj. i Naslednje vzele štrikanje .domov: Mrs". F. Kobilca, Mrs. J ; Giovanell i. Mrs. Št em,pel, Miss jYuvan, Mrs. Derčar, Mrs. Pire, •Mrs. Zu]ianc, Mrs.Habjan, Miss Se .^en, Mrs. St 'ma t z. Mrs. Cvetkovieh, Mrs. Verbič, Afrs. Kovacich, Mrs. Lonnie Palm,1 IMrs. Maitzen, Mrs. Petek. Mrs. i 'LSeijan in Mrs. M- Boehle. i Kjar v s- najbolj drži pri ži-i vi jen ju v tej akciji je to, ker | se vedno bere tudi iz druirili naselbin in eden drugega vzpodbujajo. tSl i ka delovanja j je raztegnjena na vse naselbine dn desledno iporočevanje pomaga k rasti tega dobrega de-1 la. Povsod v vsaki naselbini je kakšen, ki sprevidi potrebo! po pomoči tam. ter zapali is-: k ro in se potem zbero okrog niesra in si ustvarijo krožek, ki deluje na to, da pomo«^ ra- jste z vsakim dneni. i | Blagajnik pomožnega odbo ' ra, J. Cerar, mi je poročal, da ;je dolvl nadaljne prispevke in . s'cer: Mr. Clia' les Lacijan $25, Mrs. Ana Kepie $5, Mrs. Con-tarini $5, Mr. John Urek $5. Mrs. Peshell je izročila sledeče darove sprejete od: M:ss, j Ca ta rine Pfeifcr $5, Mrs. He-lien Nah'isral $5, Mrs. Johnnaj (Ovea $3. Mn?. J. Adamic Sknpai $55: preneseno od prej j $2 634.35: sktwaj $2.689 35. | Vsem skupaj najlepša hvala! P'ihcdnja seja pomožnega1 odbora bo v petek. 15. dec., v Slov. domu. Za pomožni odbor: Ignac Musich. P. S-: Kaj pa R, Vavpotič? Upam, da ni vizel tistesra za kakšne -vrste užaljen je ali slab namen. Mi imarno zanj vsi g'o-bok rešpekt, ampak tiste dve črki. kot je sam priznal, n:sta inojrli dosti pom-asrati v času. ko se trudimo da bi nabrali kar največ mogoče v pomoč. naprodaj" dočiii»t Kv-ropo. je predsednik republike < eškoslovanske. hldvard Bern's, tekom minulega tedna podal <'aM!i>kim poro'čeval<*«'ni \ I London 11 posebno izjavo, iz Ka-j t ere povzamemo sledeče odlomke : Boj proti naeijskenm načiiin življenja ne bodo 'končan z končno vojlasko zmago nad Xem«vijo, kajti v vsaki deželi, i katero -o naeiji tekom vojne zasedli, bode ostalo v->e j>«»luo taJvOf.vanili kvizlingov in kola boraeijoni.-tov. I'retl \ hode potrebno dovesti vse vojne zločince pred >otanki n;i *ijske imiŠ*enosti zatro. oziroma da 'pride ilo so-ijaliH*. politične in I moralne revolucije po v-ej Ev-1 ropi, kit r se bode na.;brže |>r;iv ' lahko doseglo V Oeigh'd <► vsej Evropi prevladuje ta misel, kateri >e ne bode mogoče izogniti. V nekaterih evropskih državah se bode z kolaboraei junisti kmalo po vojni "pospravilo", tako da jih'bode ljudstvo samo tako rekoč za vedno izkoreninilo. ('eskoslovenska. na primer, bode z njimi hitro poniedla, kajti tam >o prav dobro pu-I zna ni in tekom par mescev p<> I nemškem ipropadu, hod.- imenovana dežela poslovala normalno, oziroma kot normalna država v političnem in normalnem smislu. Temu služi v do-ikaz položaj na Slovaškem, kjer je prišlo do vsestranskega odpora. Vsi nemški poizkusi, da se z |K>močjo kvizlingov ustanovi "neodvisna'' slovaška država, so se izjalovili z pomočjo slovaških vo jakov. < klstranitev kolaboraeijoni-stov na Balkanu, na Ogrskem in v Italiji bode nekoliko bolj težavna. V Italiji bode dokaj težavno otresti se fašizma, in tudi sedanji težavni položaj v Franciji, se ne sme podcenjevati, kjer zamorejo kohiibora-eijonisti ustanoviti svojo po-se^>no stranko, dasiravno ta stranka ne bi zamogla vspeva-ti,* radi partizanstva, -ki je v Franciji izredno razvito. Vseka ko je pa pričakovati, da pride po vojni v raznih ev- PREDSEDNIK BENEŠ O BODOČNOSTI EVROI POSLEDICE NEMŠKEGA DIVJANJA Iz porodil, katera prihajajo dnevno Iz Stockho!ma na •Švedskem, |K>sanmemo >lei f;.ohyejc» na neke nove vrste prehladu. ŠESTDESET <)|>-STOKOV VSEH STANOVANJ V MESTI,- vie brez o-ktrnj, i is trideset wlstotkov' vsi-ira sedanjega prebivalstva' je brez kurjave. Nemški papirnati denar je brez vsake vrednosti. V mestu izvrši vno najmanj meščanov samomor radi obupa, in povprečno se pripeti \ me>tn dnevno1 j«o trideset roparskih nrnoro' Ti morilci more ljudi, o kat« rili vedo, da imajo se knjiži«- ' za raeijonovanje je.-;tviii, j*avn»» so postali odmerki j<-stvin tekom zadnjih tednoi tako neznatni, d* z njimi j. mogoče dolgo časa vzdrževat življenje. Samo tekom zadnj« ga tedna so ropanii v kletel, kjer prebivalstvo prenočuje, i morili dve ženski in jim odvz« li racionalne knjižice. Toda Xemei so glasovali Hitlerja in rmeije in sedaj • rajo prel>oleti vse posle« njegovega 'barbarskega div. Jija. Prav jim l>odi . . . rop-, kili deželah do reakcijo r' nega gioanja, ki bode iiev. podtauio. V'»e to pa bode visno oil tega, kaj se bode ,, diio l Nemčijo potem, ko ii poražena. \ sekako pa je ; eakovati. da pride po po. Nemčije v raznih ev rop ♦.leželali do bojev, revolt, i« . sp ojnega klanja med faši-ti anti-fasisti, komunisti, itd. ) sedaj še ne verno, -kako se 1 de vojna v Evropi končala; t lt mu doaedaj 6e nI bilo znano. Prvotno Je bilo nameravano .< * Mko delo izdati v petih knjiga!* 1< % le «Ii>dnjič izfila v eni sami knj .v i t t»a prt vsem svojem skrčenju j- » « POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AlVr, R1ŠKE DlVJAClNM. Knjigo bo z užitkom bral lovec, navaja in popisuje vse živali, ki Ji , j dovoljeno in prepovedano strel J- r farmer, ker so popisane živali, ki ur eolju koristijo ali Škodujejo ter k-n»Č ribli. ker se v knjigi nafttete ^ • KI BE, KI ŽIVE V AMEBIŠKIH \. O AH. Poleg poljudnega popisa ln prlpi dovanja vsebuje knjiga S27 SIJS (/o tograflj); 6 slik v naravnih fcorrrK v velikosti rele strani, ter Ima 77* »trani. Velikost knjige Je 9 i i a Knjiga opisuje sesavre. ptlfo, ribe, lev I« živali, ki w ravnotako na snber? kot v vodi doma. — Vezana je v me* ., platno » zlatimi Črkami tW V ANGLEŠČINI , Cena $3." Naročite pri: knjigarni Glas Naroda 216 WEST 18th STREET nova izdaja * Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so ▼ barvah. Cona 50 centoT Naročite pri: "G L A S U NARODA", 216 West 18tb Street, New York 11, N. Y. NAKOPA** — NEW YORK MONDAY, DECEMBER 4, 1944 VSTANOVLJEN L. o7Woskovski razgovori I(RMio govor pro. Borisa Furlana, BBC London, 14. okt. 1944, v slovenščini) V liberalnem devniku News iironicle piše znani politični nlist in komentator A. J. /uimings o obrekovalni kam-nji, s katero skušajo n-eka-»• i reakcionarni krogi motiti - ore anglo-feovjet»ke -odnose. I -slednja govorica, ki jo širi- tieki eskluzivni klubi ter ue-leri industrijski in politično-lezija^tični krogi, je ta, da inerava maršal Stalin odelej .'pusttii glavno breme borbe iglo-Airoei kancem, da ni ni-li imel resnega namena za-Varšave, in da bo svo-:i vojakom ukazal počakati •kje na mejali Nemčije vse .vllej, da bo Nemčija po zdru-nern vojnem uiujkhu zapadli velesil prisiljena h kapitu-»eiji ali pa bo že na robu propada. Take in slične govorice oz,-•t*čuje Cunimings kot škandalozne in kriminalne, on jih raz-e vi želijo več negfi zgolj 'obre diplomatske odnose s-' \ j'et>ko Zveao, one hočejo rdi jk» popolni zmasri resnična prijateljstva in s-odelova-t. V-i so si na jasnem, da je Janji sestanek med Churchil-j t in Stal nom usodnega po 1 1 • na za vso Evro]»o in za sve-| •vni mir sploh. N« izidu razgovorov v Mos*-i vmo enako »vitalno zainte-. -irani vsi narodi Jugoslavi . še posebej pa m: Slovenci, smo najzapadnejša slovan-a veja in i legi spadamo v srednje-, opsivo območje. Čeprav se izgovorov v Moskvi ne ude--ž njen »o neposredno, ve vsaik \ nas prav dobro, da resnični iteresi jugoslovanskih narodov niso bili še nikoli tako do-•m zastopani kakor danes. Sejanji sestanek med Churchil-' lom in Stalinom ima v zadnji instanci namen, da se v smislu teheranskega dogovora najdejo praktični načini in pota, ki Z I V I IZVIRI Spiial IVAH MATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih poeetkov v starem rlovanstvu do da«až-njega dne. Cena $2 lično ▼ pUtnn veiana. 13 poglavij — 413 strani KNJIGARHA 8LOYSHIC PUBL: G O M P A cr T 218 W. 18th Street mm York II V slovenskem, Pri morju se vršijo volitve v- narodno osvo-| bodfilne odbore. Primorci doka-; zuj-ejo svojo politično zrelost s' tenu da Še n>ed bojem, ponekod iv neposredni bližini sovražnika, z glasovnico v rokah' vrtijo svojo narodno in državljansko dolžno-"t. Za slovensko Prirnorje imajo te volitve še vse drugačen pomen kot za o-| stalo Slovenijo. Xi>o le graditev ljudske oblasti, so obenem prebiscit. Volrvni shodi so ponekod pravi ljudski tabori, saj jih udeležuje po dva do tri tisoč ljudi. Taki shodi so se vršili J na Kanalskem, na Vipavskem,! v Brkinih in na Ki asu, kjer se' je udeležilo našega mitinga do t:i tisoč ljudi le četrt ure od sovražne postojanke. Pridejo po ure In ure daleč, da slišijo; našle goovriiike, včasih ponoči,, v dežju, prav iz sovražnikovih| postojank. Ne ustrašijo se no-! benega truda ne nevarnosti.! Primorske žene in dekleta, kij nosijo tri četrtine političnega} dela na terenu na svojih ra-monih, so tudi pri sedanjih volitvah najbolj aktivne. Volitve so -e v; šile v Tolminskih g*> , rab, v Goriški okolici, na Vi-1 ipavskem, na Krasu, v Slovenski Tstr: prav p resi vrati Ko- i pra. Tudi V vaseh, ki jih neposredno ograža okupator in ]»osebno v teh 'vaseh je bila udeležim nepričakovana, po večini stoodstotna. Volitve se' vršijo tudi v Brdih, celo v Be-| ne-k' Slov en "ji, ta, v Brkinih in na Pivki. Vo-j lila Ikj cela Primorska, ki daje tem volitvam v na njega izraza narodne nranifestaeije. Na volivne snode in na volitve same prihajajo v dolgih t1 sprevodih v narodnih nošah, s slovenskimi zastavami, s cve-j t jem, ? partizanskimi in narod-; ni mi pesmimi. Za vsak kraji pomenijo te volitve narodni praznik. Ponekod prihajajo na volišča okrašeni z lipovimi ve-i iieanii. To spomiinja na prve: volitve pod Ttalijo po zadnji vojni, ko je. bila lipova vejica značka za slovenskega volivca. Danes te liporve. vejice govorijo: Tu je slovenska zemlja in slovensko ljudstvo, tu smo Slovani, ki se borimo z nemštvom za obstanek, naše narodne tež-j nje so težnje vseh Slovanov. I Primorsko ljudstvo je b lo že dolgo let izločeno z politi-: čnega življenja, ni moglo ne, smelo sodelovati niti pr oh-j činskd upravi. Z?to nekateri spočetka niso umeli velikega J ponvena teh volitev. A dali so| se poučiti in so razumeli, da si s temi volitvami sama deli-J jo prav co, ki so mu jo tujci kratili dolga stoletja, posebno kruto po zadnjih dvajset in več let. Spoznali so, kaj pomeni, ako narod lahko svobodno izraža ervojo voljo, grada oblast iz sebe in za sebe- Primorski človek je začel mi si "ti, je začel živeti, noče nikomur več biti ponižen hlapec, noče se več zadovoljiti z drobtinicami, ki padajo as bogato Obložene mi-tfejhampaik je «rasel v novega, samozavestnega človeka, ki bo sam po svoji volji urejal svojo PRIMORSKI SLOVENCI VOLIJO (Iz "*Slovenskega Poro čevalca", 2. avg. 1944) usodo. Te volitve so tudi za .Slovensko Priinorje — in pred ; vsem za Slovensko Piiimorje — oster mejnik med staro in novo dobo, glasen klic: Staro se ne sme več povrniti! Primorci se poleg tega dobro zavedajo, da imajo te en svoiih najboljših sinov preteklosti in sedanjosti od ba-izoviških junakov pa do bor-!cev, ki so padli v tej bo bi, z 'narodnim herojem Vojakom na čelu. Njihove žrtve in te vol't ve so plebiscit, ki mu nihče ne bo nuogel oporekati. Ne ssmo ! s puško, tudi z glasovnico, s i katero že danes gradijo svojo i narodno oblast. dokazu iejo !svojo odločno voljo za fr.obo-(do, ki jim jo sicer jam ni At-|lantska izjava, katera prizna-; |va vsem narodom, malim in velikim, pravico do samoodločbe. Za to pravico ?o se Pri-j ir.<»rci pripra»vljeni bo: iti vsakj ea^ in proti vsakomur do zad-; nje kaplje krvi. Dolga stoletja pod tuici. 2~) let najhujši sužnji, a nikoli in n komur več — rn>i smrt. Ta trdna, enotna volja naroda in naša vojska bosta jam-1 stvo za uresničenje naših narodnih teženi. Primorci tudi v ivol i vni mrzlci ne smejo poza-| biti na oborožen boj, ampak; j morajo pomnožiti in učv:-stiti| naše brigade ® splošno :n po-' polno mobilizacijo vseh mos k li. ki so >pcsobni za orožje.; To je izredno važno 4prav danes, ko poginja hn tier; an ska zver, ako hočemo končno ve-j iljnvno irro^cvati našo svobodo in zavarovati dragocene' pridobitve dosedanje borl>e. Novi odborniki, predani ciljem našega osvobod lnega boja, l>o-do naši odločni borci na tere-j nu. Našo pu-ke, ki jih bomo nostavili povsod, kjer b'uvajo S'ov^enci, pa nam bodo začrtale in stražile mr>jo p:oti vsakemu tujemu pohlepu. Prance __(SAKS.) Stediti s premogom je neobho- Idno potrebno, pravi Ickes Washington. — Administrator za trda goriva v vojni, H^1 Toid L. Ickes, je naznali, da so pot:ebe goriva V državi o-Igromne, zdaj ko se je v severnih državah že začeia doba: | kurjenja. Zaloge premoga pa j so mno$o manjše kot v obeli prješnjih letih. Radi tega je {neobhodno potrebno, da vsa-j kdo Štedi z gorivom, je dejal g. Lekee. ' OITATXImTEM je mano, kMko m je Tae podražilo ta nnoiako tudi tiAkovnl papir in drage tiskar «ke potrebščino. Da d rojaki saaigarajo redno dopoifljanje Bata, lahko gredo upravniitvu na roke a tem, da imajo vedno, de le mogoče, ▼na-prej pladano naročnino. ALI HE BI OBNOVILI SVOJO HASOCHIHO 88 DANES in ne čakaj, te na epomiii, ker a stem prihranite upravniitvu nepotrebne stroške^ _t ■ Washington. — besto vojno po>ojilo, katerega ciij je pod-pisMije $14 bilijonov, med te-tiiii $5 bilijonov, katere naj .podpišejo zasebniki, se je začelo dne 20. novembra ;n bo trajalo do 16. decembra. Konec vojne, tudi konec' vojne v Evrorpi proti Nemčiji, je daleč — in to navzlic veem' prerokovanjem. Najboljši vo-| jaški in mornarski izvedenci pa trde glede Japonske, da bol trajalo najmanj leto ali leto j in pol po predaji Nemčije, da se razbije japonsko silo. j i1 Nenačija se danes vkopava v svoje zadnje pozioije, na ka-l terih se bo branila do zadnjega. Vojna v Ev.opi se bo nadaljevala, dokler ne pride do brezpogojne predaje nacistov, kot to zahtevajo zavezniki. Vojna na Tihem Oceanu, katero bo treba potem tudi še dokončati, pa bo že bolj huda, v pogledu izdatkov. Že transport na zahodno obalo etane 25 od-'sto več kot transport v Francijo. Razven tega pa je tudi treba dvakrat toliko ladij za vzdrževanje vsake Lzikrcane armade na Tihtm Oceanu — toliko so ogromne razdalje na tem vojnem podiočju. Treba je zdaj dodatnih koli-čin vojnega materijala — vec( sujjer-letal B-29, od katerih stane vsako $600,000;; več P-(47 Thunderboltov, ki stanejo 'vsfck po $50,000; več M-4 tankov z buldožerji, ki stanejo po $67,417. Mnogo iveč je tudi ; treba vsega drugega — tankov in matičnih ladij za letala, ladji za dovoz, bencina, petroleja in munieije. i Stric Sain poziva vsakega : Amer'kanco, da pomaga pri 'tej nalogi. Posoditi denar stri- ŠESTO VOJNO POSOJILO — KUPITE ČIM VEČ MOGOČE BONDOV cu Samu pa ni 1? patriotično dejan V. t« rnveč tudi najbolj zdrava investicija — katero ga-antirajo v.-e ogromne ame- HELP WANTED :; DELAVKE 1SCEJO_____:; HELP WANTED riške gospodarske sile. ^Vm-eri-kanci tujega rodu so se pokarali velikanska :n zanesljiva sila v tej vojni, v kateri je toliko njihovih rojakov trpelo pod brutalnim zatiranjem ravno tistega, kar bo ta vojna iztrebila in uničila. Ta vojna gre za vse, kar je dostojno pravično — in proti vsem kar je zverinsko in nečlovešii Vsled tega je ta vojna bori ; dostojnih ljudi. In ta voj. dostojnih ljudi se še vedno i ' daijuje. Vsi moramo poma-.-^ ti, da bo čim prej končana. i o d i t e A.n ieri ki sv o j e dola v. kajti drugi dajejo zanjo sv- -k i. Kupite toliko bondov le morete — več ko ste jili ]>iii k da j kol", prej. Pismo iz domovin* Rev. Pius j. Petrich, OI >i župnik pri sv. Cirilu v N«.-Yorku je prejel potom Rd . ga K.riža ipismo od svoje n; t*ere, ki se glasi: Ravnace, 26-844 Ljubi moj sin! \ Jaz tvoja mati ti dam v« . ti, da smo vei živi in zdri Jože in Martin sta v v o.t B at Tone j-e pa od razp-i i Jugoslaivije vjet v Nemei Njegova žena je pri svojih v risih v Birčni vasi. Otrok je umiri. Jožetov sinček je • vtlik; star je tri leta. je gospodar na gruntu. Op. < Ljubi in premili moj sin, po te prosim, ako nam me: kaj pomagati. Jaz te ne p s in denarja, ampak oblek« obuvalo. Nagi in bosi hod •'.» in. ako nam boš kaj poslal, ; šlji tudi Tonetovi ženi nek . zakaj ona je vrelika sirota. v^a prvikrat ti samo to! L-pšem, da smo živi in 7, d t . pa tudi tebe p;osim, da n pišeš vse novice. Kako je moja hči, je Ii zdrava! (izleti že v grobu. Op.). In k njeni sinovi? Za sedaj sprejnti pri= .e pezdrave od nas v?eh pozdrav'mo tu
  • eli zaveznikov, da i se povsod uveljavi resnična' j ljudska demokracija. Po za-J slugi narodno - osvobodilnega pakreta in NOV je ljudska demokracija v Jugoslaviji že po-| stala dejstvo. Kakor se je ljudska ri: MR. INGE 70 PINK ST._N. Y. C. DELO DOBE: ŠIVALKE na male In box stroje. Dol-Sa sezija. dobra plača. Vprašajte na: HUMBERT Jt tiREENE, INC* 40 37fh ST., N. Y. C._<^-255> delavke v bolnišnici KUHINJA ZA DIJETO 1» O STREŽNIC E Polni iili delni r-jis. — Vprašajte MISS SASLAW beth el hospital Phone D1 6-9000 _(2SI—2 ft •» ; MAT ERE ' SkrHte. d.-i Imdo vaše luVre prifole I trgovsko karij»>ro. kjer je tr>r«>vska viz«>tinizha pofNdna in neprekosljiva. j TYPISTS IN FILE CLERKS . dobijo stalno delo z veliko prilož-|nosijo Ki napredovanje in polno • dobo vežkanja na zavarovalnem |f»lju. — LIBERTY MUTUAL [INSURANCE CO., 10 Rockefeller IPlaza. New York City. __(234—^) NASLOV PREMENJEN Urad United Committee of Soutli Slavic Americans se je preselili iz 1010 Park Ave., na 465 LEXINGTON AVENUE, NEW YORK 17 N Y GOSPODINJA | Brookiyi^ka ir^ovskit z-iktmea želita iskušeuo n«iM;>odi-iijI»: latik'.> s]ti v *-tano-| vanju aiii zunaj. SUM) NA MESKC Tele] hone: VV1 fv4i:io (235—iSi7> DEKLETA ISKLŠENE ENAMELERS and PASTERS na FINIH DRAliLUIUI l>olire delavske razmere—Stalno delo Dobra plaea. Vprašajte: ■ John CAIANIELLO 010 BROADWAY N. Y. C. __J > CHAMBERMAIDS CELI ALI DELNI ČAS — DNEVNO ALI NOČNO DELO — BREZPLAČNI OBEI >1 HOTEL LEXINGTON Room 330. LENINGTON AVE at 48th STREET, N. Y. C. __(230—243) DEKLETA ČUDOVITA PRILOŽNOST V BARVANJU P« »RCELANA z izkušnje ali hrez nje. Dobra plača, prijetne delavske raz- mi*re. Vj>rašajte: KMBER-l; I a l- P( )TTER IES. 2\j3 EAST 18tb ST^ OR. 4-1C02, N. Y. C. (230—230) hairdresser IZVEŽBANA, SPLOŠNO DELO 44) ur, dobra plaea in commission I Stalno delo — Prijetne delav. razmere I Z^Ta>ujte se ves teden: LYDIA'S S3 O It AH AM AVE., B'klyn. EV. 4-S303 __(233—23.1) umetne cvetlice IZKUŠENE: SLIPPER-UPS AND BRANCHERS Tudi deloma izuf-ene, dobra plaf-a, ftis in po1 za nadurno delo — sralno delo Vprašajte: ACE MILLINERY 1.56 WEST 44tb ST, N. Y. C. ____ (233—23o) bathm aids dobra plača — prijetne delavske Razmere—stalno delo Vprašajte: HOUSEKEEPER 310 RIVERSIDE DRIVE eor. 103 SL New York City _(233—230) BINDERY IZVEŽBANE IN NEIZVEŽBANE Carbon Collator's — Dol>ra plača Stalno delo — Nadurno delo STAR RULING & BOOKBINDING CO. 66 DUAXE ST. N. Y. C.1 (233—239) KUPITE EN "EXTHA" BONO DANK81 (1 1ELS WANT E I > IZKUŠENE CYLINDER WORK (FLY) — 4o NA TEDEN Prijetne delavske razmere — um nadurnojra dela. — Vprašajte 400 W. 31st ST., (3 Floor) N. ^ Mr. j. Frkhioni _(2Ti.% - ; BINDERY EXPD TABU WORKERS GANG FEEDERS—TUJ>1 UČENKI Mnnso nadurnega dela, dol^ra i Vprašajte: FISIIER ROOK BINDING i 228 EAST -ir.th ST., N. Y. C. (fi ____iiru- DEKLETA ZA LAHKO TOVARNIŠKO I>1 75^ na Uro za Zaeete . 242 AV. 38th St. N. Y < (Sth FLoor) _((232 CHA2VTBERMAIDS SOBARICE — SNAŽILKE Polni ali delni čas. plača 50e n;. .sia'no delo. dobra prometna 7v Vprašajte: Mrs. Fltzpatrick Y. M. C. A. 21.1 W. 23rd S New York City (230 TYPIST BILL!, t; WHOLESALE GROCER V STALNO DELO — BODOČ'N' • . 5 DNI NA TEDEN john sexton & < < > IM LAY ST. BROOM.! _____( 235- -j : dekleta in ženi bre« starostne omejitve — stalr lo — povojna bodočnost —■ pla-I omejena — delo od kosa iH^ojn dobre delavske razmere — plačate,-čitniee — lahko delo. NATIONAL LICORICE CO. 100 JOHN ST. BROOKLYN __ (224—_ :. dekleta ISKUŠENOST NEPOTREBN \ STALNO DELO — DOBRA PI \ Moderna delavnica BESTFORM FOUNDATION: 64 W. 23rdST., (near 6tb A.i New York City_(J3tt j . sobarici: snažilke PODNEVI ALI PONOČf. SOB,- M i «22.50 KA TEDEN STALNO DELO hotel paramoun 1 235 W. 40ti ST., N. T. C. (280--^.. A.S > VKOur — NEW YORK MONDAY, DECEMBER 4. 1944 £ / VSTANOVLJEN L. 18®» ■■■^■iiiHIiliftlS^ Pisana Mati (-1) Ali tu poseže vmes stari Mlakar, ki je že prej čul v veži hrup in vpitje, pa ni mogel radi svojih bolnih no? tako lahko veirkaj. S po vzdignjenim glasom reče: **Anice mi ne pusti pretepati od (»n«* . . .!" # "Tihe !"* zagrmi sin iu udari z nogo ob tla, da >«» y.a-/venketale šipe v oknih, potom pa odide jezen iz solie . . . Tako se jo bilo žarelo tisto, kar so ljudje že z vsega po-•etka pričakovali. A vsakdo je vedel, da pride še huje! VI. I>oher prerok je K»11 hlapec Jernej iu ui se motil, ko je napovedal, da bode pri Mlakarjevih še poleno pelo. Ali mo- *il se je v nečem drugem. Jernej je vedel, da bode še ]K>leno |»olo, a vedel ni. da bode najprej njemu zapelo. Niti v sanjah bi mu ne bilo prišlo na misel, tla se zgodi, kar -e je v ro-niči zgodilo. "Kh. njega da hi se bil upal k\l malo jrtmosen na to svojo umetnost. Kadar je stopal poleg voza* patogenega tako po vseh pravilih, se je oziral na vse strani tor opazoval, če ga kdo vidi. In da bi ga nihče ne prezrl, j« pokal z bičem, da je kar odmevalo. Tudi zdaj se je nalašč obotavljal in ui m* hotel dotakniti sena. dokler bi i^jj dekla i a "njena družica malo ne pohvalili. Ker pa jima kaj takega Jo ni prišlo na misel, se mu je zdelo potrebno, opozoriti ju na to z gorenjini Vjirašaiijoiii. Mira, kateri Jernejevc slal»oMi niso bile neznane, je ta-;oj vedela, |«» eeiu mu delajo skomine in mu odgovorila: *\*o, sevala je lepo naloženo. Kdo pa rastlinic to tako kakor ti -' Toda hvaliti bi >e ti'zaradi tega vendar ne bilo vedno treba." *'Kdo se hvali* . . . Jaz -e nič ne hvalim! A1i kar je res, je res. |.e j »oglej, kako lejio je razravnano na vse strani. Kar škoda se mi ga zdi načeti. In naj reče kdo kar hoče: pod našim zvonom ga ui. ki l»i se ga jaz Ustrašil za to delo! Saj so se že skušali z menoj, pa jim je salameiisko izpodlctclo. Kaj ne veš v«*č, kako m« je bil prevrnil Dragarjeveinn voz. ki :« hotel pripeljati toliko sena domov, kakor jaz { . . . Na voz se že dene, na voz. Kaj tisto! Ali naložiti voz tako. da se ne nagne iu ne navezne na nobeno stran, to je pa kaj drugega! To je tisto, vidiš, kar ne zna vsak!*' "No, saj vem," pripomni Miea, "Itula zdaj že začni enkrat! Kiij bi se ti ga tako škoda zdelo, >«j Imiš nalagal jutri pa drugega!" "To je ros, da ga 1>om!" potrdi Jernej, zasadi vil«' v ^eno ter ga jame metati jkmI streho. Ko je bil voz prazen. obsedi Jernej na lojterniec ter -i obriše pot, ki mu jo mrkoma lil s čela |>o zagorelem obrazu. Xenski pa sta še tlačili seno |M) kotih, da bi bilo za drugega prostora. "No. ali hodeto že kmalu"" sili Jernej. "Miea. kaj pa j«' z malico? Danes sem jo vsaj zaslužil, ali ne?" "Jaz ti je že ne bom dajala," oodiiiji zljubi in ti jo prinese!" 4"Ta jo pa že prinese sama. ta. kakor vselej! Da ji delamo ves božji dan od ranega jutra do temne noči kot črna živina, to ji je že prav; a da bi dala družini jesti, kadar je treba, te*a i»a ne! Opoldne že še pride južiua o pravem rail na mizo, a samo zato, tla nas |»o jedi precej lahko spet na delo požene. Na malico pa vselej nalašč pozabi. O jaz uobro poznani to zlodjevko iu vem kako računi. Misli, da se :,omo ali bali, spomini t i jo im malico, ali pa da se kino u-srdili in jo ne 4>omo vprašali zanjo. Eno in drugo bi ji bilo prav, samo da bi ji ne bilo treba dati tistega kosa kruha iu tistega požirka jabolčnika, Pa jaz ji ne ust režem. Baš zato, k* r vem, kako nerada d«, hočem imeti, kar mi gre! Jaz jo /x izučim, to zvitoropieo ..." "Nikdar no govori toliko!" mu prestriže Miea liesedo. ''Za-kaj .bi no govoril * Ali nmr ni ros, kar govorim? Poznam jo, kakor te-be in vem kakšna je! . . . Menda l>i najraje .una spila še to, kar gre naiu. .Ti že manjka za boljšo pija-eo!" "Saj lie pije!" ugovarja Mica, toda na glasu se ji je jmiznalo, da ne verjame svoji lastni trditvi. smemo pozabili Mr. St a verja. ker je veliko pomagal s tem, da je vzel perilo v svojo pralnico, kar ga je bilo potrebnega čiščenja, in vse lepo očistil. Daroval nam je tudi lepe močne vreče, po številu 45, ki so bile vsekakor vredne več kot $1T>. Njemu kakor tudi vsem drugim delavcem iu delavkam naj v imenu našega trpečega naroda v domovini Bog t^tote-:io povrne za vse, kar so do sedaj v ta namen storili. Dajmo v tem duhu nadaljevati za-PQčeto delo! Za odbor: H. Kušar. DOMAČA FRONTA 15.000 trgovskih mornarjev je treba najti v teku 3 mesecev Washington. — Organizacija za nabiranje moštva pri War Shipping administraciji je naznanila, da ho treba nabrati najmanj po 5,000 mornarjev za trgovsko mornarico v mesecih november, december in januar, ako hočemo zadostiti najnujnesim potrebam. WSA poživlja izkušene mornarje naj pišejo ali brzojavijo *4collect" na naslov: V. S. Merchant Marine, Washington, D. O., ali pa naj so javijo naraivncst svoji mornarski liniji. ali pa kateremukoli lT. R. Employment Service, oziroma \ pristaniščnili uradih WSA. Dobili bodo takojslije mesto na ladjah."rini bodo prijavljeni, bodo dobili olajšave za prevoz, plačo in hrano.* Število mešanih odborov presega 5.000 Washington. — T. K. Quinn, glavni ravnatelj napora za vojno produkcijo v Wan Production Iioardir, je naznanil, da Število mešanih odborov' za podvig produkcije, mešanih odborov delavcev in delodajalcev, zdaj prebega 5.0(H) v različnih »vojnih tovarnah Širom dežele. Ti odbori, katerih naloga je, da pospešijo delo v tovarnah topov, letal, tankov iadiij in sličuega vojnega ma-terijala, so narasli v teku zadnjih 4 mesecev za 500 enot. Cigare ni^ke cene bodo zopet na razpolago Washington. — < H'fice of Price Administration je nazna-Pri našem prvem nabirali ju'nj|, da bodo uvedene nekatere obleko se je tudi lepo število1 spremembe v lačunanju cen in rojakov odzvalo z darovi v de-jv maksimalnih cenah, ki bodo narj u. — Po $25 so darovali: j>o.~pcšile produkcijo cenejših Dnu st vo Libert v Bell, Dan ica, Zarja, Slov. ženska zveza št. 2. Mr. Rudolf Sedlar iz Cicero, 111. — $20 so darovali člani društva Liberty Bell. — Po $10 so darovali: John Hujan, Mrs. Albina Benedikt iz Whiting. Tnd-, Jakob Muha. Anton Tomaži n, Louis Zefran. — $7 Mr. in "Mrs. Margetič. — Po $£> Frank (Itad, Tllini Stars, Mrs. M. Skrjanec, Katie Triller. An- .. , ton Zupančič, Htnieo, iz katere je der, Herbert Hude — Po "»vidno, kakšne vi ste premog vrst domačih cigar — cenijo, da bo ta korak prištedil kadilcem približno $50 milijonov na leto. Spremembe bodo zni zale povprečno ceno cigar za približno $10.89 na tisoč komadov, poroča OPA. Kupci trdega goriva morajo dobiti račune Washington. — Vsi trgovci s mliim gorivom imajo HELP WANTED :: DELAVCE IŠČEJO :: HELP WANTED The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essentia] activity may transfer to another job without statement of availability. B 1 L L E 11 T VPIS T .MOŠKI ZA DELO OH 1 !> /.VK/KR 1) x i WHOLESALE CROTERY STORE Pokllrite: MU. SI. r. Z A K T«'i. rr i;-r»usii A U T O M O P, 1 L K M E IT A N I K .n o i: it o d i: i . o i» o n it a p i. a r a 414 K. 5 51 h STREET (11 -2o. 27: 12 l> DOBRA PLAČA — STALNO DELO Pomoeniki potrebni v važni industriji Dohre delavske razmere. h (»rele stalno jMt $-12.40 na teden za .">1 ur vprašajte: > IA N" l' F A (T t' IlK H S VAItMSU Cu.. 71 l.nUAlN STItKHT, BBOtMKLYX 12SS » MOL DE RS 6: HELPERS IM »URA m.ArA STALNO OKI.O MNOCO XADI'RNKCA OF.I.A Z^Iiisite se osehlio QFKENS liRONZK ANO AI.I'MIM'.M F O T N I> It Y -V 14 47th ItOAI» i., j. c. t —2:: 7 » CABINET MAKERS RRXCII HANDS DOHItA PLAČA STAI X«» OKI.O — MNOGO NATU'R-XKCA DKI.A D<»hre ileljivske razmero MAJF.STIC ART. 7."2 K. i:«Tt li ST. «»ne hliM-k fnnii i"y|m*ss Ave 1RT St:i. IS RON N ( 2:^—241 t S H E E T M E T A L H E L P E R I m »URA im.A<"A — NADt'RNO DFI.O 1'OVt UNA PRII.i »ŽN« »ST HKNRY UOKSSI.I-: »V S< iN 17 VANDKWATKR ST. N. Y. C*. _____(285—2^7 > FOUSmiV IIELPERES STALNO DF.I.o NAJVIŠJK 1M.AČK MNOGO NADI RNKCA DFLA PRANK'S FOl'NDRV r.7^ SMITH ST. ItltoOKI.YN {235—241) FOUNDRY HELPERS and IRON MOULDERS VAŽNO VOJNO DELO izvrstno i'uviund mesto dobra plača — stalno delo mn0c Frank Močnik, Martin Novak. — Skupaj: $254. Klončno pa nc smemo j>oza-biti pridnih delavk, ki so hodile vsak večer, da je bila obleka hitro zavita in' poslana naprej. Te so Mrs. M. Fabian, Mrs. TouKažrii, Mre. Kavčič, "Kako da lie'" se ra7jezi Jernej. "Ali si mar slepa T Mrs. Pičman, Mjss Križnik, Kaj je nikoli lic vidi V smukniti tjatkaj le črez. ('e le more, je Kljtieini! Pila je že prej, zdaj pa se I>olj, o. CARDWELI, M KO. Corp. 81 PROSPECT ST. UROOKLYN P R K S S E R K o\ HOIOII SILKS 1 Minit A PLAČA STALNO PKLO PrijftiH' vskr razmi'!!' I»«>l»m vnžnjji — Vprnsjijle i»ri lat-.V) LEFFKRTS liLV. U1CIIMONO MILL. L. I.. N. Y. _________< -:mi > CABINET MAKERS POHIŠTVO za TK»a »VINK in l ltAIiK IK >nR A I »KI.A VNICA I »OB It A P L A C: A —Mora l»it■ union mož.— RABIMO Tl*l»l STIH 1.1 N K 1 »KLAVCE W< K U K' Ii A rr CABIN ETM A K KI t S 401 E. y.lxt ST. x. Y. C. (2:y>—2HT» PORTERS LONDON" TERRAC E GARDENS t:L", w. 'jr.nl ST. x. Y. C. Vprašajti« /a Mr. Lyon< 1 > PLUMBER'S HELPERS rriTl ŠE WHOLESALE PLl'MBlXti, HEATING in OIL BURNER SUPPLY TRGOVINO STALNO DELO IMIP.UA PRILOŽNOST MASTER OIL H EAT I N( J SI'PPLY C'ORI. 1 n!-lo MKRRK'K Ro.VI». JAMAICA I^lUri'ltotl MtUM) ___("S- :."> S :i * i M OŽJE PRIROČNI Z ORODJEM ZA ASSEMBLY WORK Vpnišajtt': A. PRAEGER & SON JOHNSON AVE. B'KLYN t j : i PORTERS S T A L N O D E L O DOBRA PLAČA DOBRE DELAVSKE RAZMERE S T A L N O VPRAŠAJTE: MR. MAR low EAST 43rd STREET Tovarniški Delavci VAŽNA INDUSTRIJA Dobre Delavske Razmere TUDI: DELNO DELO Podnevi ali Ponoči Vprašajte: D E N S E N BANNER CO. INDUSTRIAL AVE. Ridgefield Park, N. J. WALL WASHER $1 in. na mksk«: in 11 rana k( jrir.i MEHANIKI VAŽNA (Kssonfisil i lNlM STRIJA IZKI ŠENI V POPRAVILI NA TEŽKIH TRI KIH Vpmšjijto: E A B M E R S EEEl' CO. SHOP 1 K. 7."tli ST. N. Y. T. <•--'5 i -40i SUPERINTENDENT SAMO VRof'A VODA * HISA ZA 8 DRUŽIN STALNO DELO Dol>ro Delavsko Razmero PRLIA/.NO STANOVANJI-: » SoB (no> v kleti i in $1.". MKSKČNK 1'I.ArF. ALBERTI & ROMANO 143 Wl^t 4rh St. N. Y. C. P A C K E R S LAHKO DKLo IM MIRA PLA«' A DOBRE DELAVSKE RAZMERE Vprašajte: W. F. IICISIl ro. -'54S WEST :w«h ST. N. Y. C. _______________ (UTKi—S.'.U) VAC U U M M A N DOBRA PLA<"'A - ŠTALNo DELO HOTEL PARAMOUNT w. i«;iii srr.. x. Y. r. i -j:to i II O U S E A N VAt'rr.M — DOBRA PLAČA STALNO DE I,O HOTEL PARAMOUNT w. 4t;tii st.. N. Y. r. (j: mi ; > POR T E R (Lobby) DOBRA PLAČA — STALNO DKI.o^ HOTEL PARAMOUNT \v. 4<;rh sr., N. y. r. i » STOCK BOYS 17 LET ALI VKČ STALNO DKLo I M »BRK DKLAVSKK RAZMERE Vprašajte: D Err A DISTRlItrTINC roBP. r,T.l WEST ."r+rli ST. I litlli Flm»ri New York <'Ltv i j.u -J::<;I ŠOFERJI iu POMOČNIKI N.% TRI KIH ZA LED IN PRE.MOG STALNO DKLo SKOZI CELO LETO DOBRE DELAVSKE RAZMERE 100'i West f>4tli St., N.Y.C. polisher s STERLING SILVER JEWELRY i*.!*™ pta6a — nadurno delo — stalno prijetne itHn vske razmere. VjtTH»tejte pri: T I L L K X AND r O . IBiJT «th AVE. (Bet. 4-'!r«l----141 h St.i New York City (2TI.V—1M71 auto pender and body men IZ BORNA PLAČA — STA I.NO POVOJNA PRILOŽNOST B R O S S 54« 1st AVE. Near :rjn,l. X. Y. C. (sir,) (235—237) UPHOLSTERER and OPERATOR ON FTRMTIRE AND DRAPERY Stalno delo,
  • l>re delavske razmere. Vprašajte: JOHN CALAGNA RE 74)488 231 F:AST »Kini ST. N»«vi- York City (235—241) Opozorite Se drupe, ki ne fitajo "G. N." na te egUse. — Mogote bo luna vstreieno. DELAVCI V BOLNIŠNICI POMOČNIKI V K EH I NJI - 0. do $l(Ml IN TRI JEDI Vprašajle MISS SASI.AW BETH-EL HOSPITAL Phone DI fl-90laea za nailiirno delo — povojna j»ri-Iožoomi izvrstne flelavske razmere STEKEL PROCESSING <<». 143 JACKSON ST. BKLYN 12:w>—23»; i GRINDERS experienced in jobblnc shop splošno dklo — dobra plača STALNO DELO MARGRAVE METAL PLATINO CO E. 22nd ST. N. Y. C. CJ::I—S.-.71 M0CAN MLAD FANT Tovarniško Delo l')r NA URO za PRIČETEK 4(» T'K NA TEDEN PRILOŽNOST ZA NAPREDOVANJE RELIABLE LITHOGRAPH PLATE COMPANY 17 VAXDEWATER STREET New York City (2:i3—-jnn t MOŽJE ZA DELO V FLTEL OIL TERMINAL MALO MEHANSKEGA ZNANJA STALNO DELO TUDI PONOCNI PAZNIK I'ATCHOGUE OIL. TEKMIXAI, 74!» CO IT RT ST. BROOKLYN __<233—ISO) AUTO MECHANIC Za SPLOŠNO ALI POSEBNO DELO Stalno delo — Najvišja plača AUTO REPAIR IIEADQCARTERS 1620 FLATBT'SH AVE. B'KLYN MA 6-1900 (233—230) MOŠKI — M O S K I Splošno tovarniško delo, izkušenost ne-potr«btia. Priložnost za napredovanje in nadurno delo. Dobre drla v. razmere; stalno delo. HENRY HEIDE, INC. 313 Hudson St., cor. Vandam (7th A v. Sub. to Houston or 8th Av. Sub to Spring.)—Essenlional Workers Need Release Statement. < :l*:0_23(51 AUTOMOBILE M E C H A N I C S 1 Z r Č E N I 44 I R _ $o8.oo Po 1 -letni službi te Johnson aye, Brooklyn MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED ___(Male and Female) SUPERINTENDENT (ZAKONCA) DVE VELIKI SOBI. PRITLIČJE, PLIN IN ELEKTRIKA. DOP.RA PL A r A. HI&A 1« DRrŽIN Pokličite: ES 7-3.074 Zjutraj in zvečer. __________(23,5—23JI i ZiiKONSKI PAR HOTEL NA EAST SIDE-C NOČ"NO DELO—od polnoči do 8 zjutraj, stalno delo—dotira p'uifti—prijetne delavske razmere. PiJflte: BOX A107. 120 BROADWAY, Rm 7.1« New York City_(230_23« t RADIO WIRE ŽENSKE in MOŠKI IZVEŽBANl IX POČJETN1KI NAG I jO NAPREDOVANJE A. E. F E R R A R 55 W. 20th ST. N. T. C. (234—240) PRVA POŠILJATE V OBLEKE SV. ŠTEFAN A V CHICAGO Oiirsign, III. — Vsakega za-vciliit'ifu mjaka y:ot(»vo zani-' ma. koliko v kratki dobi pet ** je narod odzval temu .človekoljubnemu in nad vse potrebnemu narodnemu klieu:' Pomatrajmo našim sirotam v Ktari domoxiui! ljudje s»> kar tekmovali, kdo bo ps i nesel vee in boljše! obleke. Vsak Veeer je bilo Vee J tako da smo v teb par dnevih! zašili v zaboje nie manj kakor 2.."i7.*> funtov, to je precej vee kakor eno tono, dobre obleke, zraven pa še !2.">il parov čevljev vseli vrst. V eetrtek Iti. nov. smo prvo jiosiljatev od]>oslali naprej, toda nabiranje se še vedno nadaljuje na istem mestu, to je na 1901 W Cermak Rd. Tam lalvko se vedno vsak izroči, kar hoče, ali zvečer ali pa podnevi. Pri M;f. Mary To-niažin (slovenska gostilna ravno nasproti postojanke) je pa kiju č. S tem del oni za enkrat ne bomo nič. prenehali. Lo še na-J prej prinašajte obleko, pa tudi. druire st vari, za katere \ este, tla hi jih rojaki v starem kraju potreljovali, knkor gotove vrste gTocerijsko blago itd. Piav tako >o dobrodošli tudi darovi v denarju. Vsak cent lto h]) roje t z veseljem in hvaležnostjo. S temi darovi in z vsoto, ki liani l>o »istala od jjo-1 štnine, liouLo kupili stvari, ki so jim tam ilonia najbolj po-' trebile, (»otovo jim zelo uuinj-: ka |>osteljnih odej in otroške j 2:a spodnjega j»erila. Zato, ro-j jaki, prosimo \ as, da sežete glolK»ko v žepe in darujete, ka-j darkoli vas k