Književna poročila.
031
v večnost priti na pomoč z duhovno tolažbo" (kakšna interpunkcija!). Z ozirom na to, da potrebnih prepon ni tukaj, ugibaj čitatelj še zmisel: Ali so samostani in župniki imeli ,,na pridganco" slovesnost? Ali je prebil — Plohel namreč na stolu ali deski? Ali pa so morebiti na stolu — deski bili ujeti P ruši?! No, misleč si. dotično interpunkcijo, imaš pa besedno razstavo, kakeršna v slovenščini ne velja! — Razven teh in drugih napžk slovniških pa nahajamo v tej knjigi, a bolj v drugem delu, tudi nekaj oblik, besed in rekov iz vzhodnega narečja, baš krajevnega, kar bode morebiti nekaterim zapadnjakom menj ugajalo, tu in tam mogoče da jih še motilo v razumevanji; n. pr. kda, zbojali so se, obleč, pojdočki, pital (vprašal), štel (čital), hram (hiša), a hiša (soba), Dora se je oženila, veli na sam vuzem (baje uprav na veliko noč) i.  dr.  —¦
T6liko bi podpisani izvestitelj imel poročati o Meškovi-Simoničevi knjigi, v kateri sta nam gg. pisatelja pokazala „v skromnih črticah blagega moža — Gr. J. Plohla —, ki še sedaj s svojimi dobrimi deli med nami živi"; a sta nas tudi vodila „v divni kraj slovenske zemlje med Dravo in Muro", omenjajoča „nekatere toge in bridke čase, ki jih je tekom stoletja prebila." Priporočuje" lepo to knjigo Slovencem domorodcem, pridružujemo pa se konečno tudi mi doniorodni želji izdateljevi: Ta mili raj slovenski, zavičaj še Stanku Vrazu in Franu Miklošiču, „naj ohrani bistra in trezna glava našim unukom slovenskim na veko-večne čase!"
Andrej Fčkonja.
IX.
Stapleton,
Neznanega   prelagatelja   evangelija  preložena po   Stapletonu   v  XVII. vehi.    Objavil A. Raic  (ponatis iz progr. vel. realke L 1887 i 1888).
V Ljubljani 1888,  8°, 122.
Prvi del te lepe razprave, obsezajoč tekst, bil je objavljen že v lanskem programu (cf. Zvon VII, 575), drugi del t. j. razlaga jezikovnih po-sebnostij prevoda, izšel je letos. Kolikor morem soditi, izdan je tekst natančno z vsemi rokopisnimi posebnostimi v pravopisu in grafiki — saj je rokopis še dosti lepo pisan — in v tem oziru je g. izdajatelj zadostil kritičnim za htevam. Veseli smo, da ni g. pisatelj samo kratko in sumarično poročal o najvažnejših svojstvih jezikovnih, nego da je o tem poročal podrobno. Posebno mi je omeniti, da je natančno razpravljal o sintaktični strani in dodal slovarček ptujk, večinoma nemških, in nekterih zanimivih besed. Germanizmom
632
Književna poročila.
v sintaktičnem oziru je odkazan poseben in precej velik prostor. — S slovniško razlago se moremo večinoma strinjati, samo semtertja so mogoči tudi drugi nazori, in te hočem tukaj omeniti. Naslednje opazke naj bodo zdaj že pokojnemu pisatelju moja hvala za njegov lepi donesek.
Najprej nastane vprašanje, v katerem narečji je pisan ta prevod. G. Raič misli, da je bil pisatelj Dolenjec in sicer blizu Ljubljane (str. 70, 99), zakaj, tega ne pozvemo. Meni se to ne dozdeva verjetno, jaz ne morem najti nobenih zanesljivih jezikovnih kriterij — in drugih pri tem vprašanju nimamo — iz katerih bi mogel sklepati, da imam pred seboj dolenjsko narečje. Kar se tiče refleksa stsl. '!;, kateri je v naglašenem zlogu e, ej in jako redko i, v nenaglašenem e in i, tako se iz tega ne da nič sklepati. Tudi v Skalarjevem rokopisu (1643), kateri je pisan v gorenjščini, najdem, kakor v dolenjskih pisateljih za 'b ne samo e, nego tudi ej in redkokrat i; to velja tudi o vinogradskem zakonu iz 1. 1683. pisanem v gorenjščini, o Rogeriji in Basarji. Omenjeni refleksi rb tedaj nikakor ne dokazujejo, da je narečje dolenjsko, nasprotno pa imamo v prevodu nekaj kriterij, kateri odlično nasprotujejo pisateljevemu nazoru. Mislim tukaj na o mesto u n. pr. dat. sgl. gospodarvo 10, volko 11, fhafario 12, kravo 76, tymo 4, nemo 26, hodobnu 12, vkop 12, 18, 55, fgoblene 18, fgoby 34, sgobleno 34, kopze 40, vozhite 82. To nadomeščevanje u z o'Jsm nahajamo samo v gorenjskih pisateljih, tako n. pr. v Skalarji, v vinogr. zak. (1683), v Rogeriji, Basarji; v drugih pisateljih tega ni ali pa samo izjemno. Dalje ne pozna naš rokopis skupine šč, nego piše dosledno za njo š, za kar imamo mnogo primerov. Ce bi bil rokopis pisan v dolenjščini, morali bi imeti dosledno ali pa vsaj v veliki večini šč, kakor imajo to Truber, Krelj, Dalmatin in tudi Hren; š = šč je znak gorenjščine; Skalar piše n. pr. zheshena 2 a, 11 a, sapusheni 8 a, obijshesh 1 o b, prebiualishzhe 2 1 a, pokorshino 2 3 b, pohleushine 71 b, etc. v vinograd, zak. gosposhine 9, dopushena 10, perpu-shenu 22, potrebshina 40 etc. v Rogeriji vojshaka 319, pokorshino 320, siroushino 320, vofhim 1, etc. V štirih slučajih nadomeščuje h soglasnik g} kar je svojstvo gorenjščine, v dolenjskih pisateljih XVI. in XVII. stol. tega ne berem, le redko pri notranjskih. Ti štirje primeri, katerih ni nikjer omenil pisatelj so: terh 44, noh 48, dolh 66, kreh 79 in v Skalarji čitam npr. nadloh 334b, v Roger. nadluh 367, predduh 381, etc. Iz navedenega sklepam, da je Stapleton pisan v gorenjščini, nikakor pa ne v dolenjščini. Izpre-memba dolgo naglašenega o v u je sicer v dolenjskih pisateljih najbolj prodrla, toda tudi pri gorenjskih se je jako razširila, in kar se tiče našega rokopisa, moramo reči, da stoji v mnogih slučajih o, kjer ima Dalmatin u, in sicer v onih evangelijih, katera je naš neznani prelagatelj prepisal iz Dalmatinovega sv. pisma.
Književna poročila.
^33
Obžalovati je, da je pisatelj samo našteval vse zanimive oblike in sploh posebnosti, da se ni skoraj nikjer spuščal v razlago. To naštevanje je sicer prav vestno in natančno, toda ravno kritično ni, in mnogokrat je tudi nejasno, kako si misli pisatelj ta ali oni pojav; v drugih slučajih je pa zopet prišlo v jedno predalo, kar ni nikakor v nobeni notranji zvezi. >                       Da omenim sam6  nekaj :  na str. 5 7  čitamo e stoji   za stsl. o:  prerok,  volev,
žalest; to so tri čisto različni pojavi in sicer vsi trije niso fonetični pojavi, nego pri prvih dveh je vplivala analogija (o prvem slučaji bi se še dalo reči, da je fonetičnim potem e nadomestil o, toda vzrok temu je bila tudi analogija), zadnji primer je pa pomota; isto velja o nadomeščenji stsl. o z a, e z a etc. Vender ne smemo te nejasnosti, katera izvira iz prevelike kratkosti šteti pisatelju v velik greh: prostor — in ta je pri vseh programih dovolj omejen — mu ni dopuščal, da bi bil obširneje in točneje razpravljal o tem in čnem; če bi bil to storil, ostala bi mu bila polovica razprave za prihodnji program. Da se je povsod vestno oziral na stsl. in tudi na druge slovanske jezike, to moremo le odobravati; želeli bi bili celo, da bi v gla-soslovji še bolje bil kazal na jednake pojave sorodnih jezikov. Da se pri historičnem raziskavanji slovenskega jezika moramo vestno ozirati na staro slovenščino, to je zdaj tako splošno priznano, da ni treba o tem dalje govoriti, brez staroslovenščine pač tudi nam ni nulla salus. Vender se mi dozdeva, da je g. pisatelj v zadnjem delu svoje razprave t. j. pri sintaksi etc. v marsičem zgrešil pravi pot primerjanja. Mi vender jezikovno moremo primerjati samo jednake redakcije Ali je nam pisatelj besedico ,ondakaj' v stavku: ondakaj so pakh postavlene belle . . . „krugle" s tem kaj bolj pojasnil, da je po nepotrebnem dodal še iz Ktizmiča bilo je tam šest kameni verčov in iz stsl. zbornikov „be že tu vodonos^ šestb r" — in takih primerov je mnogo. Na ta način se samo staroslovenščina spravlja ob velja.vo. Nerazumno mi je, zakaj je pisatelj rabil pri primerjanji nekritično izdajo Ostromirovega evang. prirejeno po Hanki, je li res ni v knjižnici ljubljanski še zdaj izvrstne izdave Vostokovove, katera ima sicer tudi nekaj malih nedostatkov v pale-ografičnem   oziru,  kakor   jih  tudi fotolitografična izdava ni   prosta?
Morda bi bilo bolje, da je pisatelj pri glasoslovji razvrstil gradivo na staro slovenski podlagi, na ta način bi bilo marsikaj bolj skupno, zdaj moramo npr. posamezne reflekse stsl. li iskati na treh mestih str. 56, 58, 60; nekaj celo pri glasoslovji omenjenega ni; tako n. pr. pozvemo šele na str. 91. slučajno, da stoji v mnogih slučajih per za pri. Dobro bi bilo tudi ločiti refleks stsl. ris, rb, lb, It) od ostalih primerov b, % in posebej govoriti o tem. Toda to so sam6 malenkosti, o katerih smo lahko različnega mnenja. Ne strinjam se s pisateljem, če misli, da je a = b, b v naglašenih sufiksih kakor dolžan zakrivil pisavo mutac, šal, peršal; nejasno mi je, kako more pisatelj
634
Književna poročila.
reči, da e stoji za stsl. fe v be; be = bi pač ne odgovarja stsl. be, nego by; v sabo, tabo imamo res a tam, kjer stsl. o, toda naš a se ni razvil iz starejšega o, kateri tudi v stsl. najbrž ni prvoten, kakor tudi v mano ne, podstavna oblika za slovenščino je tbboja, s^boja ali bolje rečeno, vplivala je analogija instr. mfonoja; nekoliko dvojbeno mi je tudi, je li se res e v nek, nem, jem razvilo glasoslovnim p6tem iz niJi etc. V rokopisu je sicer dovolj primerov za oslabljenje i v nejasen in kratek glas, za kateri se piše e, toda jednake oblike nahajamo tudi v Trub. npr. fuieh 13 ta drugi deil t. nov. test. fuiem 22, kjer še ni najti omenjenega pojava (e=i), in zato bi se dalo misliti, da je v omenjenih slučajih vplivala analogija vseh onih oblik in sklonov, kjer stoji e (jega, jemu etc.) in nekoliko tudi sklanjava zaimka tb. Gotovo ima g. Raič prav, če misli, da so partic. glagolov II. vrste na —- nel n. pr. doteknel se razvili iz starejšega — nil in da je to po analogiji glagolov IV. vrste nadomestilo starejši nol (nal). Na str. 5 7 govori oz = stsl. b, h. To je zopet nenatančnost. V teh primerih (gladzk, čzstil, tzmnica etc.) je starejši refleks stsl. poluglasnika e in iz tega se je še le razvil ali oslabil oni glas, kateri se zaznamenuje z i; to najbrž tudi g pisatelj misli. Primer kryvi pa ne spada semkaj; to obliko beremo tudi pri drugih pisateljih, kjer se še ni e iz i razvil, tukaj je vpliv nom. sgl. kri na ostale sklone. Tudi naš loc. sgl. imeni ne odgovarja neposredno stsl. imene, nego imeni; zadnja oblika že prevladuje v stsl. spomenikih prav izdatno prim. Scholvin, Die Declin. in den panon. — slov. Denkm. 48—51 . isto velja o loc. sgl. nebesi  (str. 58).
Mnogokrat nahajamo v Stapletonovem prevodu v partic. pf. II. ol mesto elj al (stsl. afb, h>), tedaj o m. e, a n. pr. perblifhiuol 1, vkafol 1, rekol2, 3, 4 etc, fhlishol3, poflol3, perpraulol3, pollol 8, sesoli7, pelol 18, potreboul 26 etc. — bolo m. bilo je pač samč pisarjeva pomota. Kak6 je to tolmačiti? Meni se dozdeva, da je pisatelj govoril že šow, poslow, pelow, a navajen je bil pisati / v partic. in tako je pridržal /, a samoglasnik nadomestil z onim, kterega je izgovarjal. Na vsak način je vplival tukaj temni glas /. Da se je, če ne v istem času, tako samo malo pozneje izgovarjal / (t. j. 1) kot w razvidimo iz vinogr. zak. (1683), kjer nahajamo že nekolikokrat u za /, pri vsem tem ne smemo pozabiti, da ne vemo natančno, iz katerega časa je naš rokopis.
Na str, 60 čitam: »mesto mehkega / (Ij) piše naš prelagatelj samo trdi /: kral poleg: kralevstvo (kakor da bi pisal: kraljevstvo; Ij, ki ni gra fično izražen, vpliva na nasledni samoglasnik)« —- jaz ne vem, kako hoče g. pisatelj iz tega, da se govori krakvstvo dokazati, da je / bil še v XVII. stol. mehak; / se je lahko že zdavna strdil in e je moral ostati ipak ne izpremenjen, če ni prodrla analogija  ostalih glagolov na — ovati; saj govo-
Listek
635
rimo tudi zdaj v nekterih krajih krakstvo s trdim / in to čisto nič ne ovira samoglasnika e; v jezikovnih pojavih se ne sme prezirati kronologija. Je li v hočmo, očmo, hočte res e izpadel, ni gotovo. Ne smemo pozabiti, da drugih primerov izpada samoglasnika e v tem rokopisu nimamo, kajti katri m. kateri je pomota. Mi čitamo take oblike brez e že v Krelji n. pr. ozhmo 29 a, kjer tudi ni drugih primerov za omenjeni izpad. Morda je pri 1. in 2. plur. hočmo, hočte vplivala oblika hoč, katero ima tudi naš rokopis in katero je jezik takrat gotovo smatral za 2. sgl. praes. Tudi g. Raič (str. 72) misli, da je to 2. sgl., to je precej dvomljivo, cf. Miklos. III.2 91, 160, kjer omenja bas ta primer iz Stapletona. Miki. smatra hoč za impr. stsl. hošti, ktero že v starih spomenikih stoji tudi mesto hošteši. Obliko hoč rabi Krelj pogostem n. pr. beri od tiga vezh, zhe ozh ta 8. kap. 5 1 a, gofpod, zhe ozh mo-resh me ozhiftiti 71 a in bas tudi na istem mestu, kakor v Stapl. namreč Mat. XIII. 28 beremo: ozh li tada da gremo inu sberemo lulko 83 a etc. Izpadel je pa popolnoma skoraj ves konzonantizem; res je, da tukaj ni mnogo zanimivega, ipak bi bilo dobro omeniti nekaterih posebnostij. O h = g sem že govoril, omenjam tedaj prehod mehkega t' v k: kakave (tjekaj) 1, kakaie 20, kakai 12, kvakaj 20, kiakve 24, kakaj 28 etc. pa takisto tiakai 8 (bis), 12, 36, 50; jednako čitamo tudi v Skalarji pru^i 6 a, 7 a, trekij 16 a, trekizh 18 a etc. Odkod je vzel prelagatelj skupino zrn m. mn (vnoshizi 19, 60), kar je posebnost kajkavščine, ne včm povedati. Meni se sploh dozdeva, da jezik našega prevoda ni jednoten, da je nekako čudna mešanica; ali je morda verjetno, da se je v istem narečji govorilo: ino, nu, no, inui, inoi, noi, ali pa:  dotler, datler, dokler, ali shel, shol, shal?           V. Oblak.
(Konec prih.)
LISTEK.
Anton     Raič.   f
Iz Prage nam je došlo žalostno poročilo, da je ondu v splošni bolnici po večdnevni borbi s smrtjo dne* 16. t. m. ob 2. uri zjutraj izdihnil dušo svojo gospod Anton Raič, c. kr. profesor na veliki realki v Ljubljani, odbornik »Matice Slovenske«, tajnik »Slovenskega podpornega pisateljskega društva«, odbornik »Ljubljanske podružnice av-strijanskega uradniškega društva«. -
Pokojnik je bil porojen dne 19. aprila 1845. leta pri Mali NeVlelji v ljutomerskem okraji iz kmetskih   roditeljev.     Gimnazijske   študije   je   dovršil   leta   i8fc>7-   na   mariborski
l
Književna poročila.                                                       o 93
Gegenwartiger Stammbaum wird aus den amtlichen Taufbiichern hiemit bestattiget und bezeuget, dass Franz Prefhern dem Stifter Johann Batta Prefhern, weil. Probsten anverwandt sey.
K. k. Pfarrhof Radmannsdorf den  10. October  1816.
Philipp  Jacob  Grofchel m. pr. L. S.                         Stadtpfarr-Vicarius.
Georg Prefhern geb. 1805
Bruder des obigen Franz.
Die Richtigkeit der in riickseit'ger Stammbaums-Angabe enthaltenen zwei Gebriider Franz und Georg Prefhern^ in Rodain getauften, wird hiemit auch vom Unterzeichneten amtlich bestattiget.
Franz v. Sales   Christiani m. pr. L. S.                                                           Ortspfarrer.
-m-
Književna poročila.
Stapleton.
Neznanega   prelagatelja  evangelija  preložena po  Stapletonu   v   XVII. veku.    Objavil A. Raic  (ponatis iz progr. vel. realke l. 1887 i 1888).
V Ljubljani 188 8, 8°, 122.
(Dalje in konec.)
Ne vem, zakaj govori pisatelj o a/s- in a/o-deblih; kje je pa pri 3/0-dekl. kak a-element? To je pač po stari teoriji, kateri se zdaj neče več verjeti; sicer to ni nobenega pomena, da le razumevamo pisatelja, kaj hoče povedati. Pri acc. sgl. s/o dekl., kakor Achaz, Achim, Amon etc. bi bilo dobro dostaviti, da so najbrž neizpremenjeno vzeti iz izvirnika, da tedaj niso narodne oblike, kakor je tudi voc. Philipe vzet iz latin. originala, kar sicer ni dostavil pisatelj. Nerazumno mi je, kakč more pisatelj reči nom. pl. končuje se i na e in potem navesti primere vetrove, volove, jeli tukaj končnica res e} Meni se sploh ne dozdeva gotovo, da bi omenjene oblike neposredno odgovarjale staremu nom. pl. na -ove, mogoče je, da so se iz starejšega ovi (kateri je iz ove po analogiji nastal) fonetičnim potem razvile t. j., i se je nadomestil z e kakor v mnogih drugih slučajih, zato si ne upam teh primerov naravnost primerjati s stsl. ove. Med starejšimi gen. plur. s/odeb. brez -ov se mora prečrtati korb (str. 62); ker se v mnogih krajih govori v nom. sgl. korba (tedaj gen. fem.), dasi tudi korb. Nejasno je tudi, če pravi pisatelj, da se acc. sgl. a-deb. končuje tudi na ti in če navaja za primer cerquu, tukaj se je pač, o čemer najbrž tudi g. Raič ne dvoji, 21 glasoslovno razvil iz -ev, kar nam kaže že nom. sgl. cerku. Gen. pl. rizh (rič) ne morem najti v   tekstu   (14),  jaz  čitam   tamkaj  rizhi;   gen. plur. stran  je   od   nom.
694
Književna poročila,
strana, kakor to nahajamo v Krelji, Dalmatinu etc. Da se ima v našem rokopisu v gen. loc. dat. in instr. plur. sestavljene sklanje citati ih, im, imi za bh, bm, orni, mi je nekoliko dvojbeno, pričakovali bi potem vsaj ne-kolikokrat pisavo eh etc. Ravno tak6 ni gotovo, da stoji tudi v loc. sgl. im jednako instr. radi tega, ker se je govorilo bm v obeh sklonih. Mi nahajamo že izključljivo v loc. im v spomenikih, kateri ne poznajo prehoda ne-naglašenega i v poluglas b = e in jaz tudi ne verjamem, da bi bil na isti način tolmačiti martvvech v celovškem rokopisu. Mi imamo tukaj najbrž mešanje loc. instr. in tudi dat. sgl. sestavlj. in pronom. skl., kakor je to tudi v drugih slovan. jezikih, saj čitamo per nemu 6, 28, v niemu 32, v nemu 63, v temu 63. V Stapl. nahajamo samo tvoj, svoj in ne kakor n. pr. v Truberji tuj, suj; med zaimki ne najdem nikjer oben, obeden in vender bi bilo potrebno omeniti, da prelagatelj piše te oblike n. pr. obeniga 13, 19, obene  25, obeden  t>Zi  78, oben 55.
Da v loc. sgl. a-dekl. e odgovarja naravnost stsl. h kakor v kajkavskem narečji, to je neverjetno; sam pisatelj je te oblike na strani 64. prav tolmačil.
G. pisatelj misli, da je instr. in dat. pl. s/o-dekl. na am »bolje lokalnega nego temporalnega značaja, i da jim je vzrok iskati v organičnih prikaznih*. O tem je jako dvojiti in jaz še vedno ostanem pri svoji in Skrab-čevi razlagi te oblike in sicer, ker 1. če je am glasoslovno iz om nastalo, tako je popolnoma nejasno, zakaj nahajamo poldrugo stoletje prej am pri neutr. nego pri mase, in zakaj je ta oblika pri nekaterih pisateljih pri neut. že v veliki večini, pri mase. je pa še ni najti, 2. ker je pri nekaterih starih pisateljih am že v večini, nadomeščevanje nenaglašenega o z a^em se pa še komaj najde 3. ker se še zdaj am govori v nekaterih iztočnih krajih pri neutr. dosledno, kjer se ne izpreminja o v a. Da je am v nekaterih narečjih prej nastopilo in predrlo, kakor v drugih, o tem nikdo ne dvoji, saj še zdaj v nekaterih narečjih ni najti te oblike; pa tudi jedno in isto narečje se je v tem oziru časoma izpremenilo in zato mislim, da je am tudi končnica »temporalnega značaja*. Hren in Schonleben sta pisala v istem narečji, da, Schonlebnova Evangel. so samo druga izdaja Hrenovih, in vender je, kar se tiče te končnice dovolj razlike med njima: v Schonlebnu je že več primerov z am. Ali primerjajmo Skalarja in Rogerija; v prvem je še precej oblik na om, em in končnice am še ni popolnoma predrla, v Rog. pa nahajam samo am. — Dobro je opazil pisatelj (str. 70), da je že v naših starejših pisateljih najti vpliv drugih narečij, da si je gorenjski pisatelj izposodil marsikaj od dolenjskega.
Na str. 73. čitamo naslednje meni nejasne besede: »ne moremo sicer ajiti, da je v nsl. pri glagolih II. vrste neka nepravilnost glede obraževanja trpnopreteklega   deležnika,   in  ta   slovniška   prikazen   ni   dovolj pojasnjena«.
Književna poročila.
695
Ali ni že sam pisatelj na str. 57. dobro opomnil, da je pri teh glagolih v marsičem vplivala analogija glagolov IV. vrste? — G. Raič graja pisavo dvigniti, on hoče imeti dvigniti, češ, tako se govori dandanes med kajkav-skimi, štirskimi in prekmurskimi Slovenci in potem še dostavlja: >,ker je v izgovarjanji glagolov II. v nedoločniku tolik razloček, zato smo tega mnenja, da je v tem, kakor v inih enakih i tem podobnih slučajih ozirati se na druga slovenska narečja; na staroslovenščino« in potem »ne moremo nikakor razumeti, zakaj bi ravno v nedoločniku, pri glagolih II. vrste bila ta izjema«. Podlaga naši književni slovenščini je dolenjščina in ta je imela po analogiji IV. vrste — niti v nedoločniku in ker je naš pravopis historičen, ohranila se je ta pisava (niti) tudi tam, kjer je 1 že oslabel, saj mi pišemo v mnogih slučajih e ali i 71, kjer ga zdaj večina naroda ne izgovarja, samo radi tega, ker je naš pravopis historičen, ne pa morda zato, ker se starejša oblika nahaja še v kakem slovenskem kotu. Zahtevati, da bi bila v takih slučajih stsl. t. j. cerkovnoslov. jezik merodajna in ker ona ima nati da moramo tudi mi pisati noti, je tako kakor, če zahtevam, da se naj glasi acc. pl. li/o dekl. na i, ker ima tudi stsl. t>i in ker še po nekaterih krajih nahajamo to obliko. Stsl. je sicer neobhodno potrebna pri razlagi nsl. oblik etc, ali pri določilu našega književnega jezika vender ni odločevalna; zgodovine jezika ne smemo prezirati; pri pravopisu velja stat pro ratione usus.
Oblike zivejo, nevidejo je prav razložil pisatelj (str. 71). Pri razpravljanji sintaktičnih pojavov se je oziral vestno na druga starejša sloven. evangelija, na Dalmatina, Hrena in Petretiča, tudi Kiizmičev Novi zakon je uporabil. Le na ta način je mogoče dobro spoznati, koliko se jezik Staplet. prevoda oddaljuje od jezika drugih starih pisateljev. Posebno natančno govori o futur. in mislim, da piše prav, če trdi, da so tvorbe imaš moliti etc. nastale po nemškem vplivu, da njim tedaj ni nič skupnega z jednakimi tvorbami v drugih slovan. jezikih. — Kar se dostaje infinit. je opomniti, da se ni samo v dolenjskem narečji XVII. stol. pomešal s supin. nego tudi v gorenjskem npr. Skalar piše so zazheli . . sdihuati, iokat inu plakat 72 b, uredit 106 b, spumnit 5 a, premislit 6 b, vstrashit 8 a, sahualit 9 b, odreshit 12 a, premislit 13 b, pomagat 11 a, beshat 21 a, veruat 16 b; tako tudi Hren n.pr. vidit 6 b, saftopit 22 a, Schonieben hodit 57, poflushat 81, pojemat 254 etc. Razumevno, da ima pri teh pisateljih kakor takisto v Staplet. prevodu supin. tudi i. K leksikalnemu delu (str. 110—122) dostavim samo, da izraz fortuna (tempestas)) živi tudi v Savinjski dolini; v Staplet. prevod je pa lahko prišel iz starejših evangel. tekstov, kajti tam ga nahajamo pri Truberji, Krelji in tudi v Truberjevi čakavski (z glagolico tiskani) postili. Prav dvojbeno je, znači li muna res fulgur v stavku: sakai munu koker blisk gre od fonzhniga ifhoda inu fueti do fahoda; stavek potem ne da nobenega zmisla. Ta evang.
696
Književna poročila.
je bas prepisan iz Dalmatina in tudi ta stavek se strinja popolnoma z Dalmat., samo da ima on raunu' in zato mislim, da murni ni nič drugega, nego navadna pomota, kar se razvidi že iz latin.   teksta sicut enim fulgur etc.
Težko je določiti, iz katerega časa je ta prevod.  G. pisatelj misli (str. 3 in 49),  da iz početka XVII.  stol. in sicer pred letom 1612., ker prelagatelj ni poznal Hrena,   in radi oblik   čo, kočo, neco.    Iz tega,    da prelagatelj ni imel ali pa poznal Hrena, ne smemo  še sklepati,  da je   naš prevod starejši od Hrenovih Evangelij in omenjene tri oblike tudi ne dokazujejo, da spada v začetek XVII. stol.   Res je,   da   ima ta prevod  baš tam kočo,   kjer ima njegov original   t. j. Dalmatin že hočem, toda vender ne smemo pozabljati, da   te   arhaistične    oblike   nahajamo   še   v   drugi   polovici   (zadnji   četrtini) XVII.  stol.   Ce sodim po jeziku o starosti rokopisa,   dozdeva se mi vedno, da spada v sredino   XVII.   ali   celo   v drugo polovico omenjenega  stoletja. To   ne   sodim   radi   mnogih   oblik   instr.  in    dat.  plur.  na am,   ker dobro vem,  da  si   v tem rokopisi in tiski niso jednaki,   da   so drugi   mnogo kon-servativnejši, nego iz drugih posebnostij.   V prvi   vrsti govori   za   omenjeno dobo  redukcija  nenaglašenega i v nekak poluglasen e, ta pojav je že močno prodrl v jeziku našega   rokopisa  in v tem se jako razlikuje od Hrena.    Ta pojav nahajamo v sredini XVII. stol. n.pr. v   vinogr.   zak.   (1644),   prisegah ljublj. mesta in Skalarji. Da, v jednem slučaji je celo i popolnoma  izginil: mat.   7.
Da naš prelagatelj ni zajemal iz Hrena, v tem se strinjam z g. Raičem, če pa misli, da je samostalno prelagal, da ni rabil tudi Dalmatina, tako se moti. Že na drugem mestu (Archiv fiir slav. Ph. XI, 260—264) povedal sem, da je mnogo evangelij naravnost prepisal iz Dalmatina ali pa iz Hrena, najbrž pa iz prvega. Ker je namreč Hren sam pridno prepisoval Dalmatina, določiti ni lahko, kteri mu je služil pri prevajanji. Pri novem primerjanji sem se uveril, da je imel pred seboj Dalmatina in ne Hrena. Mogoče je najti precej mest, kjer se Dalmatin in Hren razlikujeta in v teh slučajih se strinja naš tekst z Dalmatinom. Navajam samo nekaj primerov. Math. XX. ima Dalmat. nebefku krajeftlvu je glih enimu hifhnimu ozhetu — Hren pa: tu Nebčfku krajleftvu je enaku enimu Hifhnimu ozhčtu — naš tekst : Nebesku kraleuftuu ie Glih enimu hishnimu Ozhetu; Dalmat. Satu ker nas nej nihzhe vdinjal. — Hren: Satu, ker nafs nčj nihzhe najel — Stapl. Satu, kyr nas ni nihzher vdinol; Dalmat. Kadar je pak vshe posnn bihi — Hren: Kadar fe je pak vshe posnilu — Stapl. kar ie pakh ufhe posnu billu; Luc. VI. ima Dalmat. Ne ferdamujte, taku tudi nebote ferdamani — Hren, nepogubhijte, taku tudi vy nebote pogubleni — Stapl. Ne ferdamuite, taku tudi ne bote ferdamani; Dalmat. eno polno, natlazheno . . . mero — Hren: Eno polno, verhovato . . . mčro — Stapl. Eno polno, natlazheno . . .
Književna poročila.
697
mero, Dalmat. Koku ti pak vidifh eno troho v' tvojga Brata okej, inu bruna v' tvoim okej neftozhutifh ? — Hren: Kaku ti pak vidifh eno troho v' tvojga brata oztheffi inu bruna, kir je v' tvoim ozheffi nepreniislifh r — Stapl. Koku ti pakh Vidifh eno troho V tuoiga brata ozhefi, inu bruna v tuoim ozhefi ne pozhutish ?
Prostor mi ne dopušča govoriti še o tem in onem; posebno bi bil rad omenil še vseh onih toček, kjer se strinjam popolnoma z g. pisateljem. Želim samo, da bi nam tudi prihodnje leto kdo podal jednak donesek — v ljubljanski knjižici je še dovolj gradiva nakopičenega, katero čaka svojega moža. — Ko je bila ta ocena že odposlana, dobim tožno vest, da A. Raiča ni več. Ž njim smo izgubili marljivega preiskovalca slovenščine, kateri bi bil na tem polji še storil marsikaj.                                                                V. Oblak.
Imenik krajepisnih   imen slovenskih.
Durch die Ortsnamen, die alte-sten und dauerndsten Denkmaler, er-zahlt eine langst vergangene Nation gleichsam selbst ihre eigenen Schick-sale, und es fragt sicb. nur, ob ihre Stimme uns  noch   verstandlich bleibt.
W. v. Humboldt.
Pod okriljem »Matice Slovenske« zasnovalo se je že leta 1876. vele-važno podjetje, izprožili so že takrat rodoljubi misel, da je treba zbrati krajepisna imena po vsem Slovenskem, spoznali so živo potrebo krajepisnega imenika, ki so ga pogrešali ne toliko v praktičnem življenji, kolikor v znanstvenih preiskavah. Prvi je to misel izprožil g. prof. M. Pleteršnik v seji »Matice Slovenske* dnč 13. julija leta 1876., in njemu je naročila »Matica«, naj nabira krajepisna imena slovenskih dežel. Gospod Pleteršnik je nabiral ta imena, vender vspeh temu nabiranju ni bil povse ugoden. Mnogo tega, kar se mu je poslalo, porabiti se bode dalo zelo dobro ; mnogi zapiski pa niso bili dosti obširni in iz mnogih krajev ni se mu poslalo nič. Da bi to vele-važno podjetje nadaljevali, osnoval se je poseben odbor, da znova nabira imena po vsem Slovenskem, da torej započeto delo popolni, dovrši, uredi in za tisek priredi. Da se je ta odbor osnoval, ima največ zaslug g. dr. Mil-kovicz, ki je to misel znova izprožil in največ pripomogel, da se je zbralo kolo razumnikov, kateri so se dela zdušno poprijeli in kateri je bodo s pomočjo »Matice Slovenske« ter ostalih rodoljubov po vsem Slovenskem izvestno tudi srečno zacelili. Ne včmo sicer, koliko uspeha bode imel novi odbor; ali toliko slutimo, da bode imel vsekako več sreče, ker se je danes v obče vzbudilo  tudi pri nas Slovencih večje  zanimanje za domačo zgodovino.
Naša lepa in nam toli mila domovina slovenska je ravno v zgodovinskem,  osobito pa v   topografskem pogledu velevažen izvor za jezik  in zgo^