218. številka Ljubljana, v ponedeljek 24. septembra XXVII. leto, 1894. Uhaja vB>ik dan iveeer, iiimfii nedelje in prasnili«, ter velja po pošti prejemon aa avstr o-ogereke deželo r.a vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ■•ser 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom ca vue leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 130 kr., za jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osna ni la plačuje se od četiristopne petit-vrete po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole fronkirati. i— Rokopisi le ne vračajo. — Orednistvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu st. 12. upravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Podržavljenje južne železnice. Vtika io važna gospodarska zahteva takozvanih alpskih dežel se je te dni približala uresničenju: Vlada se je odločila za podržavljenje južne železnice. Dolgo let se že bore prebivalci alpskih dež jI za to, da prevzemi drŽava obrat na tej veliki progi, a doslej ho bila vsa ta prizadevanja brez uspeha. Šle zadnji čas se je vlada uverila, da je podržavljenje južne železnice življensko vprašanje za vse tiste kraje, koder teče ta proga, a vsled odpora ogerBke vlade ni mogla izvršiti svoje ideje in še letos na spomlad je bil trgovinski minister primoran v drž. zboru izjaviti, da na podržavljenje južne železnice za bližajo pribodnjost ni misliti. Hkrati pa se je položaj obrnil na bolje. Ogerska si lioče ustanoviti svoje samostalno Dunavsko parobrodno društvo, pa tega ne more storit', če ne privoli cislitvanska vlada, kakor ta ne more podržaviti južne železnice, če ne privoli oger-ska vlada. Ta okolnost je nanesla, da so se mej avstrijskim in ogerskini trgovinskim min:strom začela pogajanja in bo je mej njima doseglo načelno porazumljenje tako glede ustanovitve ogerake parobrodna družbe, kakor glede podržavljenja južne železnice. Glasom koncesijske listine imata avstrijska in ogerska vlada dne 1. jaauvarja 1896 1 pravico, prevzeti južno železnico v lastno režijo. Vladi pa menda ne mislita čakati tega roka, nego hočeta že z novim letom proge podržaviti. če se govori o podržavljenju južne železnice, ni misliti, da jo hoče vlada kupiti v svojo last Za to s? naše finančne razmere preveč neugodne. Vlada hoče samo obrat podržaviti. Delniško društvo, Čegar last je južna železnica, ostane kot društvo in bo od vlade dobivalo za koncesijsko jej pristoječe obratno pravo primerno rento. Določitev te rente je najtežavnejši del celega problema in od ugodne rešitve tega vprašanja, ngodne za državo, je zavisno, bo li podržavljenje južae železnice imelo tiste ugodne posledice za alpske dežele, kakor se spošno pričakujejo, ali ne. Z vprašanjem o visokosti rente je še mnogo drugib težavnih vprašanj v zvezi, a jedro je vea-derle renta. Ko bi monarhija šele doc 1. januvarja 1896.1. prevzela južno železnico, bi bilo rento primeroma lahko določiti. Koncesija veleva namreč, da ima južna železnica pravico zahtevati rento, primerno povpreč nemu dobičku v najboljših petih letib zadnjih sedem let. Ker pa misli vlada že ob novem letu podržaviti južno železnico, nima take pozitivne podlage za svoja preračunanja. Seveda ni dvomiti, da se bodo upoštevali dohodki zadnjih let, dasi jih je južne železnice uprava na umeten način silno poviševala s tem, da niti za najpotrebnejše reči ni ničesar in-vestovala. Na vsak način bo skušala južna železnica okoristiti se te Bituvacije in zagotoviti si čim večjo fiksno in — z ozirom na ažijo — nepremea-Ijivo rento. Govori se, da hoče vlada ponuditi rento, zna-šajočo nekoliko manj, kakor sedem frankov za vsako delnico. Če bi ae južna lelezaica zadovoljila s to rento, bi bila igra dobljena, kajti po dosedanjih dohodkih bi se zamogli še precej izdatno znižati veljavni tarifi. Če bi se pa južaa železnica ne zadovoljila a to rento in bi se jej posrečilo izposlo-vati višjo, bi to pri tarifih Čutili, a tudi v tem slučaju bi jih vlada še vedno lahko znilala. Alpske dežele se poganjajo za podržavljenje južne železnice v prvi vrsti in — rekli bi — jedino zategadelj, ker jim je tarifna politika južne železnice v skrajni meri nepriiazna. Tarifi so tako nt-čuveuo visoki, tako nepravični, tako naravnost naperjeni zoper najvitalnejše interese južnih dežel, da se moramo le čuditi, kako jih je mogla vlada odobriti. Kako velikansko škodo so ti tarifi prouzročili ravno kranjski deželi, je znano, to čuti vsak posameznik, o tem torej ni treba govoriti. Tej tarifni politiki bo sedaj, če se železnica podržavi, konec. Za čim manjšo rento se bo drŽava z južno železnico zjedinila, toliko laglje jej bo, zuižati tarife, od katerih je zavisno materijeloo uspevanje slovenskih dežel in zato se v največji meri zanimamo za ta pogajanja Zasluga, da ae podržavi južna železnica, gre v prvi vrati trgovinskemu ministru grofu Wurmbrandu. Priznati se mu mora, da ima zdravo gospodarske nazore, ki so vse prej kakor maachesterski, in dobro voljo, pripomoči jim do veljave. Ce izvrši svoj projekt glede južne železnice tako, da bo podržavljenje na korist prebivalstvu, mu bomo hvaležni ne oziraje se na to, da ju v narodnostnem oziru naš velik nasprotnik v kabinetu. Politični razgled. Notranje iležele. V Ljubljani, 24. septembra. I« delegacij. V ogerske delegacije odseku za vojaške zadevo se proračun vojnega mimsterstva kaj ot Š rno pretresa. Madiari zahtevajo, naj s ■ ustanovi na madjarskih tleh tretja vojna akademija in naj se v nekaterih vojaških učilišč h uved • madjar&fina kot učni jez k. Vojna uprava se temu kolikor toliko upira, sklicuje* se na to, da mora biti značaj učnih zavodov % kupne vojske jednoten. Pri tem je tudi podp rajo zmernejši delegatje. Koloman Szell je c- lo izjavil, da madjar-ske zahteve nasprotuj.-j o avstro-ogeiski pogodbi o dual zrnu Tudi vprašanje o premembi vojaškega kazenskega postopauja je prišlo na razgovor. Vojni minister je povedal, da se je mej prizadetimi mini-sterstvi že doseglo porazumljenje glede vodilnih načel in da se sedaj po niegovih navodlih sestavlja načrt. Da bi se ljudje preveč ne razveselili te napovedi, je minister iio.it-1, da se vprašanje na more hitro rešiti in da bo na refirmo že Še nekaj časa čakali. Shodi zaupni It mož. Shod zaupnih mož rolaiočeške stranke se je glasom najnovejših poročil vrši včeraj in Bicer v Nvmburku. Vodstvo stranke je na podlagi starega organizacijskega statuta sklicalo zaupne može in ni povabi'0 pravih voditeljev napredne stranke. — Tudi Nemci na Češkem se orgaoizujejo. Komaj so nemški naciionalci sprožili miBel, naj Be skliče shod zaupnih mož nacijonalne stranke, že so levičarji pograbili to idejo in sklicali na dan 13 oktobra shod levičarskih državn h in dežela h poslancev, na dan 14 oktobra pa shod zaupn h mož levičarskih. Oba shoda sta »klicana v Prago. Število zaupnih mož s poslanci vred znaša 500 in sicer volijo te zaupne može okrajni odbori. LISTEK. Lady Hilda. (Roman, angleški spisala Quida.) VII. (Dalje) Ona mu ničesar ne odgovori in on nadaljuje: — Mislim, da Bte Vi gospa sama uzrok, da ae Vam VBaka stvar vidi več ali manj neumna ali prosta. Nesrečna niste, ker nimate nikogar, ki bi bil Vašemu srcu ljub. Zdelo se mu je, da je njeno ponosno lice nekoliko zarudelo — morda od ognja, ki je plapolal v kaminu. — Ne. Za ljudi, katere urečavam v družbi, ae ne brigam, mu odgovori z ravnodušnim glasom. Dovolj je, da samo nekolikokrat vidite kako oaebo — kakor če prečitate knjigo, vas mine zanimanje, vsebina Vam je znana. — Vi govorite o družbi, a jaz o nagneaju. Lauy Hilda se nasmeje. — Ne u meje m Vas. Takega nagaenja ne razumem in ne čutim. Svojega brata Clairvauxa ljubim, ni dvoma, a primerilo as j« tudi, da so le po več let nisva videla, ia vender iva zadovoljna. — Nagnenje, o katerem govorim, je nekaj povsem drugega, reče della Rocca nekoliko nepo-trpežljivo. Ničesar ne poznam, kar bi človeka tako oživilo, kakor to ču«tvo. Brez njega je vse življenje pusto, podobno otemneli sliki. Sama zabava ne more zadovoljiti človeka, ki ima trden značaj in je bistrega uma. Prav govorite, trdeč, da je družba kakor knjiga, katero vržemo v kot, čim jo preberemo in vemo njeno vsebino. Tudi umetnost nss ne more napolniti s Čim drugim, kakor z malim delom naših lastnih čutil. Tudi znanost nas ne more zadovoljiti. Samo jedno je, kar daje življensko moč, to je — ljubezen Gledal jej je v oči is ona je, prvikrat v svojem življenju, uprla pogled k tlom. Bila je v zadregi, minila jo je navadna ravnodušnost, a hitro se je zopet osvestila in rekla s ljubkim uamevom. — Ah, vi ste apaasionato, kakor to pristojs Italijanom. Della Rocca jo pogleda malo razočaran, vstane ia atopi h klavirju, ki je bil v sobi. — Dovolite? jo vpraša, ubere nekoliko akordov in sapojo tiho, skoro samo zase, znanu italijansko pesem: Se ta ml Usci, lasclar non ti VOglio, Se m1 abbandoiii, ti vo seguitare, St) paasi il mare, il mar pasauru io voglio, Se g ri il mondo, il mondo vo girare. (Ako ino pustiš, to jaz pustiti nečem; ako greš od mene, pojdein za toboj ; če greš čez morje, prebrodim morju, če greš po svetu, pojdeui po svetu tudi jaz.) H- smle so bile jako jednostavne, napev pa je bil strasten in lep. Njegov glas je narasel čedalje bolj. Nemirni, nežni, strastni glasovi so se razlegali po tihi sobi, kakor že nebrojnokrat v tihih mesečnih nočeh v deželi, v kateri so ljubili Il>meo, Stradella in Ariosto. Malo po malem je utihnil njegov glas. H Ida se ni maknila. V ponosnih njenih očeh se je lesketalo nekaj solzi podobnega. Naslonila je glavo na roko in molče zrla v ogenj. Ni besedo ni spregovorila. — Tudi najpriprostejša kmetica bi to razumela, reče on in vstane izza klavirja. Vi, svetska dama, bi pa tega no umeli? Kaže se, da so na svetu stvari, ia katere Vi še vedeli niste. — Pojte še jedno pesem, mu reče, ae meneč ■e na njegove besede. Nisem vedela, da znate tudi peti . . . — Vsak Itzlijta poje, odgovori della Rocca, dobro ali slabo. Petje nam je prirojeno, kakor pticam. Vnanje države. Priprave za volitve v Bolgarski. V tem, ko sgituje ves vladoi aparat z vso silo za vladne kandidate in zoper združeni stranki Karavelova in Caskovs, je vlada sporočila njej slu-žečim listom, da se je razposlal okrajnim prefektom ukaz, s katerim se jim naznanja, da želi vlada, naj se omogoči ljudstvu voliti svoje može pronto, da bodo res zaupni možje prebivalstva. Da je tu cinička predrznost, o tem ni treba še pisati. — Dragan C«nkov je izdal izjavo, katera se razširja po celi B dgarski. V tej izjavi pravi, da stoji Rusija na stališču, katero je v svojem uradnem glasilu dno 11. februvarja 1888 označila. Rusija zabteva samo, naj se izvedejo določbe BerolinBkega dogovora, to je, naj svobodno voljeno in kot tako od RuRije pripoznano sobranje voli kneza. Čim bo Bobranje zagotovilo porazumljenje z Rusijo v tem cziru, se bodo ostala vprašanja brez težave uredila. Rusija ne zahteva od Bolgarske nikakih garanc'j, in Bolgarska jih ne sme zahtevati od R'isije. — Cankov se je baje pri volilnem odboru južnobolgarsk h Rusofilov oglasil in zahteval, naj postavi komite njega in njegovega zeta Luds-kanova kot kandidata, a odgovorilo se mu ie baje, da na južnem Bogarskem ni CankoviBtov. Vlada je od tega komiteja zahtevala obljubo, da se v sobranju ne sproži vprašanje glede porazumljeuja z Rusijo, komite pa je to zahtevo odklonil, v svojem volilnem oklicu pa pozivlje cio prebivalstvo, naj voli samo za porazumljenje z Rusijo unete može. Po tem pač ni verjetno, da bi bil odklonil kandidaturo Cankova. Sicer pa ni dvoma, da dobi C*nkov v severni Bj'garski kak mandat. Srbija In Italija. Mej Srbijo in Italijo, oziroma mej srbskim ministrom unaniih del, Lozane^m, in namestnikom Italijanskega poslanika, Raduzzijem, je naBtal kotildct, vsled kateregt je mej mirna postalo osobno občevanje nemogoče, ltaliianska vlada je Raduzziju že naroČila, naj zapusti Đ"ligrad. V dokaz, da je uastulo na-sprotstvo mej Srbijo in Italijo veliko, navaja „Odjek", da je odpoklicani italijanski poslanik baron Galvagoa zapuBti! Srbijo, ue da bi se mu bila dovolila običajna odhodna avdijenca. Bolezen ruskega carja Ri/.ui listi javljajo, da bo vesti o bolezni ruskega carja Si. Peterburško prebivalstvo močno vznemirile. Zdravje se ni carju nič na bolje obrnilo, narobe, car se prav slabo počuti, tako da na potovanje v Livadijo skoto ni misliti. Pravi značaj carjeve bolezni se b cer ne pozna v Peterburgu, sodi se pa, da je bolezen uevarna. Ko se je car pripeljal v Spalo, je bil tuko Blab, da bo ga morali iz voza nesti v grad. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894. leta v Novem mestu. (Konec.) IX Po zborovanji je b.l skupni obed na Tu-čekovem vrtu, katerega se je udeležilo nad 200 skupščiuarjev in bi Be jih bilo še več, ko bi bil prostor. Okusno okrašen vrt, dobra postrežba, ubrano in vztrajno igranje Novomeške meatne godbe, pokanje topi v , v-e to pospeševalo je prijetno zabavo in vzbujalo navdušenost, katero so pojavljali skupščinarji v prelepih govorih. Prvomestnik Tomo Zupan na/dravi takole: Častita družba! Zdelo se nam je, da je dolenjskemu vedremu ljudstvu u-o eno ostati še dalje v tišini mej tem, ko stopajo drugi ua dan. Zdelo — Ai v družbi Vas nisem še nikdar slišala peti. — Kdo naj me tam posluša? V vzduhu plina, voščenic, dolgočasja, parfuma in pusteg« udvarjanja, ni moči peti. Za pete treba mesečevega sijaja, poletne noči, vinskega trBa, miru — — — Tu je sicer v kaminu ogenj, zunaj mraz in nem r, ali kaj za to? Stopite h klavirju in za-pojte Ae kaj. Ona je to izrekla povaem ravnodušno, sedla na naslonjač, in dela roko pred usta, kakor da prikriva zevanje. Ni za ves svet ni hotela, da bi bil on zapazil, kaka čudna slabost jo je obšla. Oa pa je to le zapazil in se lahko uasmebuil. — Kakor ukažete, odgovori in Bedo h klavirju ter igra in poje kakor in kar je želela: kratke ljubavne narodne peseuce, Btrastne popevke in dražeB'ne gondolijerske pesmi, Batne že izza mladih dnij znane mu Btvarice. N,ej bo bili vsi ti napevi neznani in obujali bo v njeni duši najraznovrstn-jših čustev. Hkrati uatane della R->cca izza klavirja, stopi k II Idi in ustavivši bo pred njo Be nasloni na kamin. Ni besede ne spregovori, samo nanjo gleda, kako sedi tu, kako svetloba zahajajočega dneva razsvitlja nje krilo, nje od zlata in srebra pleteni pas, stare Španske čipke okolu njenega vratu, velike prstane na njenih belih prstih. (Dalje prih.) se je, da naj to lepo ozemlje bo vselej Se samo za-ie mej tem, ko se zvezujejo druga v svetovnem prometu. A le zdelo se je tako. Oni, kojega dobrot naštevati ne premorem — ae vedel bi ni začetka ni konca — je dal govoriti svojemu čutečemu srcu tudi v prid Dolenjske. Le jedna aama velika njegova dobrota naj nam stopi ta trenutek v aredini te oblagodarjene dežele, v krasnem Novem mestu biva-jočem, pred naše dušoo oko. Po milosti Nj. Veličanstva je namreč zdrčal šele pred nekaterimi tedni prvokrat železni voz skozi dolenjske pokrajine v Novomesto. Uprav ti dolenjski železnici pa je namen Avstrijo in slovensko ozemlje ob novem prevažnem kraji zvezati z onim mokrim potom, ki je redom izvor in pospeševatelj človeškega blagostanja: z morjem. V spominji te zadnje — posebno Dolenjce, kakor vse nas Slovence osolnčujoče dobrote Nj. Veličanstva naj hvaležno zakličem imenom družbe sv. Cirila in Metoda: Vsem raznim avstrijskim narodom dobrotnemu cesarju Franu Josipu, njemu, ki bo j) prav zadnje dneve akazal posebno naklonjenega dolenjski strani naših pokrajin — trikratna slava! Gosti se navdušeno pridružijo slava-klicem na cesarja, godba igra cesarsko pesem in topiči grme. Govorili so še: Novomeški župan Perko, pl. Sladović iz Novega mesta, Omerza iz Kranja, prof dr. Medved iz Maribora, c. kr. notar Luka Svetec iz Litije, Ivan Hribar iz Ljubljane, kapelan Pan-kracij Gregorec iz Trbovelj, prof Šuklje, dr. Poznik, dr. Ivan Tavčar, Andrej Gabršček iz Gorice in prof dr. Marinko. Vsi govorniki so povdarjali korist družbe ter poživljali vse stanove, da delujejo neumorno za nje razvoj in moč ter da v tej družbi vedno ostanimo vsi Slovenci požrtvovalni in jedini. Omenjati je še, da bo povodom IX. velike skupščine gospa Ivana Gutmkova, gdč. Antonija Ka-divčeva, Litijske in Štnartinske Slovenke z razprodajo kokard naklonile družbi 128 gld. čistega dobička. Brzojavnih pozdravov je došlo 39. Hitro minul je čas in treba je bilo odriniti na Grm. Tu nas je prijazno vzprejel ravnatelj kmetijske šole Viktor Dolenec ter nam razlagajo vse skazoval. Po šesti uri zvečer Vratit so se skupščinarji na sicer prostoren, a za ta dan premajhen Dninarjev vrt, kjer je bil koncert. Novomeška godba in »Dolenjsko pevsko društvo" s svojimi moškimi in mešanimi zbori rešila sta svojo zadačo v polni meri. Po izborno uspelem koncertu treba je bilo pravoiaAno oditi na kolodvor, kemor so nas spremili prijazni Novomešcani. Tu smo bb ločili stiskaje roke v nadi, da bo čez leto dnij zdravi saidemo ter ohranimo današnjo ponovljeno navdušenost v dosego blagega družbinega namena: Slovenskim otrokom slovensko šolo! Domače stvari. — (Shod zaupnih mož) Kranjski »konservativci" ali »katoliško misleči Slovenci" so nam najprvo po »Neue Freie Presse" poročati dali, da se ne udeleže Bhoda zaupnih mož, ki ga je obš liat naBvetoval bil. V soboto pa v uvodnem članku „Slovence" izjavlja, da zaradi tega, ker utegne biti zaupnim mužem „načelo narodnosti ne obhodno potrebno in stalno vodilo Blovenske politik e", smatrajo su »katoliško misleči Slovenci izključene od tega shoda". To, „Slovenca" popolnem vredno in, hvala Bogu, tudi dokaj jasno izjavo za danes samo zabeležujemo v opombo vsem tistim, ki znabiti še danes ne verjamejo, za kojega načela pripoznanje in izvajanje pravo za pravo gre mej strankami na Kranjskem! — („Dobro znamenje") bi bilo, kar čitamo v sobotnem „Slovenci", ako bi ne bilo tako jasno, da so bili „Slovenčevi" patroni prisiljeni nekaj reci, če niso hoteli izgobiti še tiste mrve zaupanja, katero jim je ostalo v izvenkranjskih Slovencih. V sobotoem svojem listu obžalujejo namreč, da je sujih gore list", deželni glavsr g. Detela pozdravil otvoritev nemške šole v Beli peči, in „od-ločno odklanjajo vsako odgovornost v imenu konservativnih Slovencev*. Da so to izjavili, potrebovali so skoraj celih štirinajst dnij I Dasi je bil takoj po slavnoati glavarjev blagoslov šole, od »šulferajua" podpirane, zabeležen po vseh ve ikih listih, dasi smo ga mi takoj obsodili, bila je vender celi teden „S'ovenčeva" vest mirna in je ostala nrrna še do konca drugega tedna, dokler ae prošli petek nista ob jednem oglasila „Slov. Gospodar" in „Mr" zoper to nečuveno dejanje g. Detele. Sedaj seveda ni bilo drugače, kakor da je tudi »konservativni* dnevnik prietpljal in zamahnil s šibico po Bvojem ljubljenci. Ima vender pošten strah — to .vodilno" glasilo pred .Slov. Gospodarjem" in BMirom" ! — (Dnevni red seji občinskega sveta Ljubljanskega,) v torek dne 25. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Pravnega in peraonalnega odseka poročilo, a) o Josipine Andretto prošnji radi nekega odpis-nega dovoljenja; b) o prošnji uradnega aluge Jakoba Kopača za umirovljenje; c) o atražnikove udove Marije Strniša prošnji za peozijou; čl o policijskega komisarja Fr. Podgorška potovalnem poročilu. III, Finančuega odseka poročilo, a) o ponudbi glede* nakupa stavišfta štev. 1. v I. skupini (pri Lat-termannovem drevoredu); b) o ponudbi glede nakupa nekega občinskega zemljišča na Golovcu; c) o dovolitvi kredita za predpriprave glede* električne naprave za Ljubljano; č) o škontrovanju mestne blagajnice dne 25. maja letos; d) o Ntirnberflkega društva .Avstrija1* prošnji za podporo. IV. Pomnoženega policijskega odseka poročilo o imenovanji nekaterih trgov, cest in ulic. V. Policijskega odseka poročilo o nekem prizivu zoper naročilo vožnje po novi Tržaški cesti. Tajna seja. — (Sokolova akademija.) Sobotna akademija, katero je v gledališči naš vrli »Sokol" s sodelovanjem pevskega zbora „Glahbene Matice" in združenega tamburaflkega zbora Č talničnega in sokolovega ter gospe Inemannove in An če ve priredil na korist „Narodnomu domu", je izpolnila opravičene zahteve. Pevski zbor »Glasbene Matice" je pod spretnim vodstvom g. M. Hubsda pel vele« častno Zaičevo skladbo „Večer na Savi" jako precizno in fino nuancirano. Istotako je tudi tamburaški zbor pod vodtttvoui g. dr. S C h w a b a jako točno udarjal več srečno izbranih skladb. Posebno zanimanje se je koncentrovalo na novo sngaževani pevki dramatičnega društva gospe Inemannovo in Aoie"-vo. Obe dami sta prvi pot stopili pred slovensko občinstvo in sicer z lepim uspehom. Vsaka je pela po jedno večjo arijo in po jedno lirsko pesem. Sodeč po tem prvem nastopu lahko rečemo, da imata tako gospa Inemannova kakor gospa Aoicjva prijeten glas, da umejeta dobro frazirati ker imata izvrstno šolo in da pojeta s pristnim čustvom. Ako se bosta dami za gledališče tako kvalifikovali, kakor za koncert, potem bo naša opera Ž njima precej pridobila. Spremljevauje na klavirju je prevzel koncertni mojster g. Hiftraeister in spremljeval vBt-skoz s linim razumevanjem in le pravim umetnikom lastno diskrecijo. 0 telovadbi našega „Sokola" pač ni treba obširno govoriti. Vse točke so občinstvu ugajale, zlasti impozantna je bU telovadba na drogu, katero so izvrševali gg. Vernik, Kandarein M u r n i k. Jako dober utis so naredile tudi vse druge vaje, sosebno ukusno aranžirani marmorni kipi. Konečno naj še omenimo, da je tudi vojaška godba prav hvalevredno sv rala ouverturo iz „Prodane neveste". Gledališče je bilo s;cer jako dobro ibiskano, a ne Uko, kakor se je pričakovalo. — (Sereuado) primio Ljubljanski učiteljišč-niki novoimenovanemu ravnatelju Ljubljausk h učiteljišč g. Hubadu jutri zvečer ob pola o -mi uri. — (Pevsko društvo „Ljubljana".) Vrtna veselici« pevskega društva „Ljubljana" se zaradi neugodnega vremena tudi včeraj ni mogla vršiti. Vendar so se zbrali pevci in nekoliko prijateljev društva v nalouu na Koalerjevem vrtu, kjer se je ob prijetni zabavi izvajal za veselico namenjeni vzpored. Za družbo sv. Cirila ia Metoda nabralo bo je mej navzočimi G goldinarjev. — (Dirka kluba h r v. b i c i k I i s to v »Sokola* v Zagrebu) so je vršila včeraj pri lepem vremenu in ob obilni udeležbi. Dirko sta se udeležila tudi dva člana kluba slov. bicikliBtov „Ljubljana", namreč gg. Zmagoslav Bohinec in Nikola K oš če c. Pri vožnji za novince na 1 kilometer je dobil prvo darilo g. K oš Če c, pri handicapu na 2 kilometra, to je pri vožnji, pri kateri najboljši vozači dajejo drugim po več metrov na dobro, je dobil gOBp. Zrn. Bohinec tretje darilo (ne da bi imel kaj »naprej".) Pri vožnji na 50 kilom dobil je isti sedem vodilnih daril. — (Cirkus Ilenrv.) Tuli zadnje predstave v cirkusu bo bde dobro obiskane. Sosebno zanimanje vzbujata veliki tableau 30 konj in sloua, ki svedoči, kako čudovito s? dajo konji dresirati, in pa elegantna pantomima »M»zepa". — (Izbrisan« firma.) Deželno kot trgovinsko aodišče v Ljubljani je izbrisalo firmo „Wd-belm Sattner' i/ trgovinskega registra. — (Samomor.) V Š š*-nskem gozdu nad Koalerjevo grafitno obesil so je včeraj 38letni Anton Avbelj iz B zovika. Pred leti je bil Avbelj trgovski pomočnik, potem pa ae je udal nesrečnemu žganju. Pri samomorilcu so naSli „frakelj" te pogubne pijače. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. — (Potovalna predavanja.) Okrajni ži-vinozdravnik g. Jož t Koairnik je po naroČilu deželne vlade kranjske v minulem in v tekočem mesecu predaval v raznih gorenjskih občinah o živinoreji, higijeni in o dijetiki in poučeval posebno še o napravi in urejevanji zdravih hlevov, o živinskih kugah in o načinu, kako postopati proti nj m, o koristi cepljenja itd. K predavanjem }•? povprečno prihajalo okolu 80 poslušalcev. Izražala se je želja, da bi se taka predavanja prirejala po zimi , ko ima kmetsko prebivalstvo več čaaa. — (Strežniški tečaj.) V Čmomlji se je nedavno z&vršil tretji strežniški tečaj za postrežbo bolnikov in za deiii.fi^ovanje. Tega tečaja se je pod vodstvom okr. zdravnika dr. Kaiserbergerja udeležilo 28 frekventantov i« 14 občin. Črnomaljski okraj šteje zdaj 61 izvt-žbanih strežnikov. — (Zdravstveno stanje) V Knežaku, kjer je ponehala že popolnoma epidemija fikrlatice in davice, se je v poslednjem času zopet prikazala. Zbolelo je vnovič 15 otrok, izmej katerih jih je 5 umrlo, 1 pa je ozdravel. — L^gar je popolnoma ponehal v Poljanuh v novomeškem okraji. lr.uv\ 23 bolnikov so 3 umrli. — (Himen.) Zaroči fle doć 2G t. m. zjutraj v Št. Juriju ob južni železn ci posestnik umeteljuega mlina gospod Peter Majdič iz Celja z gospodično Ili pšlovo iz Št. Jurija. Snno čestitamo! — (Učiteljska imenovanja na Štajerskem.) Deželni šolski svet štajerski imenoval je dosedanjo podučiteljico v Dolu pri Hrastniku 0'go Fran z d fiaitivno podučiteljico v Zrečah. Apsolvirani učiteljaki kandidbt Lovro Se rajni k imenovan je pomržuira učiteljem v Konjicah. — (Slogine šole v Gorici.) Lkol" prijetno zavetišče raznim slovenskim slojem v goriškem mestu. — (Goriško „u iu e t n i š k o" razstavo,) katero so Italijani priredili za-so, ker so dosledno prezirali Slovence in njih jezik, je obiskaio v treh tednih Barao 1-1 720 usob. Tj je prava mizerija, ako bo primerja to razstavo z etnografsko razstavo v dokaj manjšem Kraljevem Gradci na Češkem, katero je v jednakein času obiskalo okolu 200 OOO os<>b- — (Osobne vesti ) G. dr. Ivan Stupa-rič je dobil dovoljenje, da smo izvrševati zdrav-niško prakso v tržaški obč.n;. — (Parobrodne vožnje iz Trsta v P ulj.) Oi doe 1 oktobra počeuši pa do dno 31. marca odhajali bodo poštni parobrodi iz Trsta v Pulj io naz-^i ob 6'/* uri Zjutraj. — (Selska drama.) V M-iteriji v Podgraj-skem okraju se je pripetila minuli teden uaBtopna krvava dogodba. Star kmet, po domače .M >ronBa zvun, dal je svojo hčer v zakon nekemu Jožefa Segu-linu in mu izročil vse svoje posestvo. Zet pa je z očetom ravnal jako slabo, tako da je starec časih celo lakoto trpel. Ko je oče šel na njivo po nekoliko krompirja, prišel je zet in g« začel zmerjati. Beseda je dala besedo in v jezi udaril je oče z motiko zeta po glavi, da bo je ta mrtev zgrudil. Starec bo je sum prijavil sodišču. — (Pošta v Pazinu) je dobila dovoljenje, da sme oddajati brzojavne nakaznice v inozemstvo in vzprejemati take nakaznice. — (C kr. glavno ravnateljstvo avstr. državnih železnic) javlja, da se je glasom naznanila v „\Viener Zeitung' raspiaala gradnja podstavka v žrebu 15 (proga RoBenhUgelgasae in Otta- kring Herrengasse In \Vahriog) predmestne [»roge Du najake mestne Železnice. Ponudbe vzprejema do najdalje 15. oktobra t. I. imenovano glavno ravnateljstvo, katero bode izvrševalo gradnjo na račun komisija za prometne naprave na Duuaji. Pogoji in drugi pripomočki so na vpogled pri tem ravnateljstvu in pri c. kr. stavbenem vodstvu Dunajske mestne železnice sekcija predmestna pr< ga in Dunavska meatna proga — (Razpisana darila.) Uprava hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu bode letos poleg darila za najboljšo vel-ko tragedijo ali za meŠčanHki ali ljudski igrokaz razpisula tudi darilo za kakoglasbenooperno delo, bodisi resnega ali komičuega zadtžaja. Za posbdnje darilo bodo smeli natecati poteg hrvatskih tudi ostati slovanski glasbeniki. — (Vodovod na Reki.) Kakor poroča „Di-lancia" »e bode odprl R -Ski vodovod dne 4 oktobra takoj po slovesni maši v proslavo godu cesarjevega ob navzočnosti oblantev in korporacij. Bodo li tem povodom še druge večje Blavnoati, o tem ne pove omenjeni list ničeear. — (Električna železnica na Reki) Ogersko trg »vinsko mini^terstvo je dalo cgtrski električni družni predkoucesijo za zgradbo električne železnice od trga Scoglietto do zajiadae meje mesta. Dovoljenje velja za jedno leto. — (Ustanove.) Početkom tekočega šolskoga leta se oddajo 4 štipendije iz ustanove škofa dr. Jurija Djbrile po 10O gld. na leto iu b^r do končanih nnukov. Prositi smejo dijaki slovenskih roditeljev iz Tržaško-Kojirske Sk< ti obiskujoči ka .o državno gimnazijo v Avstriji. -1 Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe bv. Cirila in Metoda 1 S J Razne vesti. * (Požrtvovalnost češkega njaroda) je tolika, da impoouje tudi zagrizeunu nasprotnikom, ki jo Btavljajo v vzgled svojim nemški in rojakom. Tako piše hst »Deut-ches Biatt" : Že večkrat Brno omenjali, kako marljivo delajo Č^bi kakor sploh na Mo ruvskeui, posebno v Brnu To ae je zopet videlo minulo nedeljo, ko b* je priredila veselica na koriBt češkemu gledališču Peš iu na vozeh — pravi omenjeni list — ua konjih in z železnico ho prihiteli, ko so ćuli, da je treba podpirati češko podjetje, ko so čuli, da češko gledališče potrebuje še več tisoč goldinarjev, da bode dodelano. Namen s-3 je dosegel in srečen bo vrača ts&kdo domu, p moten " zuveBti, da je >z|iolnil svojo dulftuofit pruti narodu. In če zopet prhio poziv in je treba zopet žitvovati časa in denarja, je Čeh in tuli naj^iromašuejAi, zopet na svojem uie%tu, ne opeša v svoii marljivosti, v bvoji požrtvovalnosti". T»Ue besede iz nasjirotnikovib ust so pač pomenljive. * (Papež Lev XIII obdarovan) Na svetovni razstavi v Cbicagu, kamor je poslal sv. Ofie več predmetov, je dobil dve darili. Ker bo bili razstavljeni predmeti uvrščeni mej italijaoHke raz-stavljalco, sta se darlt poslati itulijanuki vladi, da ju izroči visokemu razBlavljHlcu. * (Cvet in sad) Član Gra^kega kolesarskega klub* je poalal uredn štvu „Qr. Tag P " na hribu „Seeberg" te dni o>itruaue zrele jagode, poleg katerih je cvetje in perje. To je redka prikazeu, tembolj, ker je v vsej okoiici gorovje Že pobeljeno « snegom. * (Nemški cesar tožen) Kakor poro čaj o italijanski listi, st-i dva rl -rentiuska plemiča Giovani in R faele Nobili di Guefi vložila tožbo proti nemškemu cesarju. Trdita namreč, da sta potomca \V'"f'v in da imata pravice do zaklada Wel-fov, katerega oskrbuje pruska krona od 1. 1892 Tožba je bila vložena pri Florentruikem civilnem in kazenskem sodišču in se ježe vročila cesarju Viljemu. * (Anarhističen atentat) V LU't'chu se. je našel te dni v stanovanju župana Tome Lodelin-8%rta velik „poklenaki utroj", v katerem je bilo 40 dinamitnib bomb. * (Električna paBt za muhe) je najno vojša iznaidba nekega Francoza Ko sodo muha na visečo ploščo, jo električni tok usmrti in bo muha zdrsne v posodico, napravljeno za nabiranje ub-tih muh Knjltevnoat. — „Mitbeilungen der k. k. Central-CommiBsion" prinaša v III sešitku poročilo kon-servutorja S. Rutarja o prazgodovinskih izkopinah na gori Sv. Magdalene pri Šooarji tekom leta 1893. in opis cerkvice na Viču, ki je bila prvotno zidana poznogotskem alogn, od učitelja K. Črnologarjs. — „Ciampoli, Icodici paleoslavl della biblioteca di SanMarco", Roma 1894, 2 50 gld. Zaani prestavljalec slovanskih, zlasti tus-kih pesmi na italijanski jezik (glej „1 Peneiero Slavo"), italijanski pisatelj in širilec znanja o slo* vanskih literaturah mej Italijani („Letterature Slave", Milano, Hoepli 1889) je opisal dva staroslovenska kodeksa v cirilici "> dva fragmenta v glagole*, ki se nahajajo v beneški knjižnici sv. Mirna. Čeravno je tiaek preskrbela poliglot na tipografi a „della propaganda fiie", vendar ne j- vrinilo več tiskamkih pogreškov, ki zmanjšujejo knjigi znanstveno vrednost. — „Stuletnia walka Narodu Polskiego 0 n i e p o d 1 e g l oš ć" przez X Y. Lw6w Nakladam Feliksa Niederreitera. Z drukarni i htogrsfii Pillera 1 Spolki 1894 Str. 452 C-na 75 Požrtvovalnost in heroizem, s katerim so se Poljaki borili za svojo neodvienost, je svoj čas pridibil temu narodu simpatije cele Evrope. Ta borba je v številnih spinih popisana, ali celotnega spisa o borbi v zadnub -to letih dosedaj ni imela pojska literatura. S pričujočo knjigo, pisano pregledno ia popularno, so do-b li Poljaki tu it tako delo. Avtor se iz lahno umevnih razlogov ni imenoval, šteje se p* mej oajodhč-nejše poljske zgodovinarje. Knjiga je okrašena s številnimi lepo izdelanimi llustracijunr, predstavna o-čuni same prve poljske rodojube. Knj ga se dobi pri založniku v L-ovu, ulma Svkatusdta št 33 . — „Vienac" ima v flt. 38. naslednjo vsebino: Janko Leskuva r: Poslije nesrt č •; — P. Kratinič: Katarina Ziniska na umoru; — A. J i -rasek: Raj svijeta; — 01 Zagreba do mora; — Pad Sgeta; — Vladislav Pohć: Mme. de Stael ; — Listak ; — I Uitrscija: N* plesu, slikao J. Zut>er. Bizojavlre. Dunaj 24. septembru. Imenovanje prof. Sukljeja in grofa Stiirgkha dvornima svetnikoma je gotova stvar, razglasi se pa šele potem, ko se določi, katera referata se jima odkažeta. Dunaj 24. septembra. V kratkem se razglasi imenovanje nekaterih novih članov gospodske zbornice. Praga 24. septembra, bhod mladočeš-kih zaupnih mož se je vršil včeraj v Nvin-burku. Sešlo se je 107 odposlancev. Shod je po daljši razpravi odobril na poslanski konferenci meseca julija določeni program, v kolikor se nanaša na stališče mladočeške stranke napram drugim strankam. Glede taktike se ni ničesar določilo, nego se je po daljši razpravi sklenilo, sklicati v kratkem novic zaupne može da rešijo to vprašanje. Sofiji 24. septembra. Udeležba pri vo-litvi poslancev v narodno sobranje je bila velikanska. Vsled velikega pritiska upravnih organov so bili večinoma voljeni konservativni pristaši Načoviea iti Stojlova. Karavelov ni bil nikjer izvoljen. Opozicijonalni listi javljajo, di je bil v severni Bolgarski voljen Cankov, a potrjeno to še ni. Minister Tončcv je v raznih okrajih kandidiral, pa ni nikjer zmagal ; ministra Stojlov in Radoslavov sta voljena vsak v štirih okrajih, Načovič v treh. Rim 24. septembra. Kralj je novic izdal parcijeltio amnestijo, ki pa je omejena samo na Sicilijo. Popolnoma pomiloščeni so vsi tisti, katere je vojno sodišče zaradi upora obsodilo na zapor do jednega leta, drugim se je kazen izdatno znižala. Narodno-gospodarske stvari. — Nova posojilnica. Kakor smo že javili, se ie ustanovila v Slovenski B strici nova posojilnica. Uradni dnevi so vaako sredo od 9. do 12 ure, u'oge ee bodo po 5°/o obrestovale, posojila j>a po G°/0 davala. Ker s« je že pri prvem uradnem dun,u — 19. t. m. lepa svota — 2730 gld. — vložila, je pričakovati, du se bode ta novi rodoliubeu zavod krepko razvil. — Poskusi c laško konopljo. V R-idvanji pri Mariboru, na kmetijski šoli v Mariboru in še drugod na ŠtajerMkom se ju poskušalo nejati lnS o konopljo. Poskušnje so se prav dobro obnesle, kakor poroča „I).imovina*. — Izvoz živine. V prvi polovici lanskega leta se je iz naAega cesarstva v Nemčijo, Švico itd. izvozilo z<\ 3,780 713 gld. rogata živiue, letos pa v šestih mesec h za 20,578 197 gld , torej več za 16,797.484 gld. _ • 60.000 g lil. je glavni dobitek Lvovskih srtček, ki »e izplača samo s 10°.t> Odbitka. Opozarjamo na?« cenjene 6'itatelje, da je žrebanje že dne 27. septembra. LJUBLJANSKI IW stoji ca vse leto 4 gld. 60 2ir.; »a t>ol lota 2 gld. 30 kr.; aa četrt lota 1 gld. 15 ki. Zahvala. Pri zgradbi „Narodne^a Doma14 delujoči delavci vseh vrni se tem potem najsrčnejšo zahvaljujejo slavnemu odboru druAtva „Narodni Doiu' ter vhnkoćastitoum gospodu stav-binskeroa mojstru F. 8 a paučiću za „likoP o priliki srečno izvršitve rečeno zgradbe. V Ljubljani, dne 24. septembra 1894. Umrli no v 3,iuhljatil: 2<>. septembra: Viktor Rogelj, urkostavćov s'n, 3 let«, Polj a trnka cesta it. 38. I& septembra: Alojzija Rožjč, posestnikova hfii, 4 mesece, Orna vns st. 13. — Martin Ždezuik, delavec, 27 let, Ulice na Grad št. 12. — Jakob Kušar, ubožec, 62 let, Kar-lov>ka eesta 6t. 7. — Frauc 1'olak, trgovčev sin, 5 mesecev, Duuajska cesta fit. 19. 23. septembra: Primož Burjak, gostač, 73 let. V deželni bolnici: 20. leptentbral .Tožet Richter, krojač, 84 Ivt. 21. septembra; Marija Marini, zMsebnica, 51 lut. 22. aeptambia: Sletu Želje, gostija, 61 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opa-lovanja Stanj e barometru v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. t 7. zjutraj 9, popol. fl. zvečer 735 6e* ".82'7bb. 732'2 nn. 9 01 C 21 0; C 14 4' C. brezv.; megla hI. jzh. d. jas. si. jzb. d. jas. 0-00 h. *J O. 01 m d T1) 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 73P1 um. 730*.'' mm. 732'1 mm. 11-0" C 20-8° C 13-6° C si. jzh. Bi. JVS. brezv. obl. obl. obl. 1-80». dežja. Srednja temperatura M v nad normalum. in 15-1» za 10° in V3* IDvirisijslsa. borza doć 24 septembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 80 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 98 , 80 , \ "•'njhkii zlata nnta....... 124 , 45 m Avstrijska kronska renta 4°'0..... 97 , 15 , Ogerska zlatu renta 4°/0...... 121 a 75 , Ogerska kronska renta 4°/0..... 96 „ G5 , Avstro-ogerakn bančne delnico .... 1030 „ — „ Kreditne delnice......... 370 , 60 0 (. kr , 10,> ramulli preUouiorieklli 1 gld. 70 kr., mhmmhmb 1 I.oljnih «>ropNklli 1 gld. 70 kr. pri < ■. Zecli■ti«»y ©r, Noriuiberj-. Nakup. Zamena. (927) Postranskega zaslužka pr«'Si gospode odvetnike, notarje itd. uradnik z lepo piša^, Hluver.akega in nemškega jesika tmožeu. Ponudba pod šifro ,,I*rl«lnoHl,*«' na upruvniitvo „Slovenskoga Naroda". (1067—1) Kdor želi ii letošnjega „Zvona" I. zvezek oglasi naj se ustno ali z dopisnico pri upravoiStva „Narodni« Tiskarne11, da priredi, ce se jih dovolj oglasi, II. natis. Zvezek bode veljal 40 kr. Vsi ▼ prvem reda, nasproti odru« k Mloveimkliu predMtavttui ne oddnjn. — Kje? pove upravuištvo „SlovcnBkeg* Naroda4. (1065—2) V najem se da za dobo več let posestvo v Novski v Slavoniji, Železniški postaji na progi Rrod-Sisek. V tem mestu se nahaja okrajno sodišče, okrajna oblast in občinski urad. Vsak ponedeljek je ta semenj za živino in živež. Posestvo obstoji iz solidno zgrajene jedno* nadstropne hiSe, z 10 sobami, kuhinjo, kletjo, stajo, skednjem, in shrambami v velikem dvorišči, in je od nekdaj bila v hiši gostilna, ter se v njej Se sedaj nahaja 'gostilna in mesnica; dalje pripada k posestvu 18 oral zemlje in sicer travnikov, njiv in vrtov. — Naslov povč iz prijaznosti upravnifitvo „Slov. Naroda". (lOtiti—2; betonskih kanalov iz portlandakega in romanoement-betona ter iz tol-čenega betona as mesta, tovarne in privatne hlie (tudi greznic iz cementa) prevzema podjetništvo za betonske gradnje in tovarna za proizvode iz cementa Ferdo Hruza in Oldrich Rosenberg v Pragi. Natančneja pojasnila daje (1048—3) Fer d. Hriiza v Ljubljani 1'oljuiiMlci nasip nt. Dr. Rose životni balzam je nad .'10 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče (424—23) domače sredstvo. Velika Hteklenica I gld., mala 50 kr., po posti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja ta dodana, zakonito varovana j varstvena znamka. Zaloge skoro v VHeh lekarnah Avstro Ogrske. Tam se tudi dobi I raško domače zdravilo. To sredstvo pospešuje prav iznorno, kakor sve-dočijo mnoge skuSnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V iskatIjirah po 35 kr. in 25 kr. To pošti 6 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako- nito varstvena znamka. G-lavna zaloga i. FRAGNER, Praga, M. 205-204, Mala »Irana, kkarna „pri trnfm orlu", f Po s t u a razpoSiljatev vsak dan. G. tr. glavno ravcateljstvo avstr. drž, železnic Izvod iz voznega reda veljavnogfa odL 1- jia.ia.11a. l©©4b Naitopno omenjeni prihafnl i| in oiOiaJalnl »'■»■i nrn»ionl m ^ »rfiftijfrrrdjiikftn ram. Srednjeerropikl ču J« krijuemu čmi t LJubljani miv 3 minuti naprej. Odhod Ik LJubljane ijnž. kol.). Ob V4. uri H min. po nori oiebnl vlak * Trbii, Pontabel, PaUak, Oa. luviu-, Fransonsfeita, Ljubno, 6»i SelatTiat ▼ Auiitt, Iidil, Oman-dnu, S..Iu.%mr;kluttn« oaehiii Tlak t Trhla, PotiUbal, Holjak, Oaloroo, Frauaenar«ata, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. jtopolutlnti oaebni Tlak t Trbii, BeU*k, Oaloraa, Franiaiiifoite, Ljubno, 6es Solzthal t Solnoirrail, Lend-Oa>ateln, Zali najecaru, luomoat, Hro^nlo, Ourlh, Genovo, Pari«, Htejr, Lino, Omnn-dan, Iaclil, Htulejovloa, Pisanj, Marijina Tara, Kgar, Fra>noOT« »aro. Karlova Tara, Prago, Lipako, Dunaj vi« Amatatten.. t>b 0. uri SO min. rrrčrr mei^ui Tlak v Noto malto, KoteTJa. Prihod v LJubljano (jnX. kol.). Ob 3. uri Sit min. ajutrnf oaehnl vlak ■ Dunaja vta Amatatten, Lip* aije, Prage, Franoorih varov, Karlovih tbiot, Rgr», Marijinih vnrov, Plzujn, lluili'j«vin, Solniiirraila, Liuta, Sto) r., Omundena, laohl«, Am-■eaa, Parica, GeneTe, Curiha, Ilragansa, Inomott«, Zelli na jaaernt Lpinl-Oaateina, lijuhneKa, OaloToa, Belj*ka, Franaenafaile, Trhli*. Ob S. uri O min. tjufritj metani Tlak is Novega meata, Koćotj*. Ob 11. uri V7 min. ttojtottuinm uaaliui Tlak a Dutiaja rim Amatatten, Lipiijo, Prage, FranooTih varuT, Karlovih virov, Kifra, Marijinih varov, Plsnja, lludejeTia, Sulnograda, Llnoa, Stayra, Pariaa, (Jonov«, Ouriha, Bragnine, Iuomoata, /«-lla ua Jesaru, Lmnl-Oaiteliia, lijubuog«, OaloToa, Lienaa, Poutabla, Trbii*. Ob 12. uri 40 min. jifjmluilnr meianl Tlak is NoTega malta, Km'-ovja. Ob 4. uri 4H min. jn>jn>luunaja proko Amatettena la Ljubnega, Huljaka, Gelovoa, Poutabla, Trbiia. Odhod lx LJubljane (drl. kol.j Ob 7. uri 23 min. mjutr.i) t Kamnik. jmjKittfttkr „ „ s H tO. OS no to »t-fvr-r ,, ,, (aledujl Tlak le ob nedeljah in prasnlkih.) Prihod V LJablJa.no (drž. kol.). Ob 9. uri SO min. r/urr.ij ta Kamnika. , u. , 1.1 „ ,i»/..»iw./Mc „ „ (4—215) ,, 9. ,, 2 O ,, »iTorr ,, „ i*. „ SS n tircfr » 9 (ile.lnji Tlak le ob nedeljah in prasnlkih.) Polovica lože za slovenske predstave, v prvem redu, se odda. Natančneje so izve v upravnistvu „SIov. Naroda". (1058-3) Učenec (1064-2) 13 do 14 let stnr, sin poltenih stari.lev, kuteri je dovršil vsaj prvi razred srednje Sole, VBpreJuie se Ittko) v trKovlul jVloj/ii j ii ii<**iiilt-.a v Cerknici. (333—14) Posredovalnica služb Gr. FIyUX v Ij|iil»l|aill9 ii» Itrt'j;u nI«'v. O ima veliko izbero služb za pristrjue posle vsake kategorije (možko in £en-ake), zlasti z« kuharloe (tudi k jedni ali dvema osebama), hlftlne, pestunje in dekleta is vsako delo itd. itd. i»m:j - I4j Lvovske Srečke a 1 gld. -8) Glavni dobitek oid. 60.000 ^ 11 srečk IO gld. 6 srečk 5 gld. 50 kr. priporočata: J- C. M*V»* m A> Grruber. |y Le de malo predstav! ~^MI CUCKI S IIKNRV najbolj sloveča druloM umoteljaili jtzdecev "V" Xjj\3.TDl3a.nI, "v Lattermannovem drevoredu. Danes v ponedeljek dne 24. septembra 1894 gala-predstava c zelo zanimivim in kratkocasnim programom. Mazeppovo izgnanstvo v Ukrajinske pustinje. Velika opromna pantomima, katero izvaja 80 uaub iu 30 konj. Pol ure pred začetkom predstave koncert, ki ga izvrlnje domaČi orkester. Jutri v torek dne 25. septembra 1894 velika predstava. (1088) Izdajatelj is odgovaraj urednik: Joni p No 11 i. Lentom* in tisk .Narodne Tiaknrse". 24