i t KER t SHAN 4 SKI KATOL t SHKI nar potrebnifhih refniz fvete vere, V’ natif teh bukev fo miloftljivi Firfht Gofpod Gofpod ANTON ALOJS, Ljubljanfki fhkof, 8ga veliziga travn^^ dovolili, /l, jAKUii li««lj DRUSIGA NATt.SA V’ LJUBLJANI 1830, Natifnil Joshef Blasnik . Na pi-odaj per ADAM HENR. HONU, bukvovesu in kupzhevavzu f’ popirjem En Gojpod je, ena vera, en ker Ji. En Bog in Ozha je v Jih, kteri je zhes vje, in po v jim, in «’ naj vjih. Efes. 4, 5 — 6. K A S A L O. t Stran Od kerfhanfkiga nauka fploh. * Od vere .... 2 Pervi zhlen vere, od Boga ftvarnika vlih rezhi.. 20 Od angelov. 2 5 Od zhloveka. . .'. 2 9 Od boshjih laftnoll ..34 Drugi zhlen vere .. 53 Tretji zhlen vere . ,.£7 Zheterti zhlen vere ... . Peti zhlen vere. . , . ..81 4 Shefti zhlen vere. 86 c Sedmi zhlen vere. ..89 Ofmi zhlen vere.9 1 Deveti zhlen vere..9^ Od gmajne fvetnikov. lo4 Defeti zhlen vere ..107 Enajlli zhlen vere. 109 Dvanajfti zhlen vere. . . . . . . . n5 Od upanja ........... 117 Od molitve ..122 Od Ozhenafha.133 Od angeloviga zhefhenja ...... i38 Od ljubesni. .......... l4* Od defet boshjih sapoved ...... 147 Od zerkvenih sapoved.221 Od fvetih sakramentov . ..251 Od kerfhanfke pravize . 335 Drugi del kerfhanfke pravize. .... 363 Od dobrih del in njih saflushenja . . . 3g2 Od fhtirih poflednjih rezhi ..... 407 •'«. . i j, -i v - ■ ; . v . -v. V {. Od kerfhanfkiga nauka fploh. Kaj naj uzhi kerfhanfki nauk? JKLerfhanfki nauk naf uzhi Boga fposnali, in mu tako flusliili, de fe f’ pomozhjo gnade boshje svelizhamo. Ali nam je slo potrebno rediti kerjhanfki nauk ? Slo nam je potrebno vediti kerfhanfki na¬ uk, ker je Bog sato kvaril zhloveka, de bi ga fposnal, mu flushil, in le svelizhal; kar mu pa ni mogozhe, zhe ne ve Jesufovih naukov. Kako pa svemo. kaj je Jesuf uzhil? Svemo, zhe v’ zerkvi poflufhamo boslije nameftnike, ki nam Jesufove nauke osnanujejo, in zhe verno beremo bukve, ki fo Jesufovi na¬ uki v’ njih fpifani. „Yera je is poflufhanja. 44 Rimi. 10, 17. „Narnefti Kriltufa fmo poflani, kakor bi Bog fkosi naf opominjal.“ 2 Kor. 5 , 20. Koliko poglavitnih delov ima kerfhanfki nauk? Kerfhanfki nauk ima pet poglavitnih de¬ lov: vero, upanje, ljubesen, fvete sakramenle in kerfhanfko p ra vizo. 1 Pervi del. Od kerfhanfke katolfhke vere. Kaj je vera katolfhkiga krijtjana ? V era katolfhkiga kriftjana je dar boshji, zlies- natorna luzh, od Boga mu vlita zhednoft, fko- si ktero vfe sa ref ima in terdi, kar je Bog ra- sodel, in kar katolfhka zerker sapove verovati, naj bo v’ fvetim pifmu sapifano ali ne. Saka j pravimo , de vera je dar boshji? Salo, ker noben zblovek ni bil vreden da¬ ru vere, in bi je f’ Tvojimi deli nikoli ne bil saflushil, ako bi mu je Bog is fvoje milofti ne bil dal. To naf uzhi Jesuf rekozh: „Nihzhe ne more k’ meni priti, ako ga Ozhe ne vlezhe, kleri me je poflal.“ Jan, 6, 44« „Sakaj is mi- lotli fte svelizhani pokali fkosi vero, in to ne is febe, sakaj boshji dar je to.“ Elesh. 2 , 8. Sakaj pravimo , de je vera zhesnaiorna luzh ? Sato, ker fkosi njo fposnamo k’ svelizha- nju potrebne refnize, kterih bi f’ fvojo pame¬ tjo ne bili nikoli fposnali. .) Nafha pamet po Tvoji natori ni vligavedo- aha, to je le Tam Bog, in fkosi poverbani greh je tako otemnela, de le nektere refnize, in The teh prav ne fposna. c Skosi f. vero The le prav fposnamo Boga in njegove popolnamafti, dolshnolli do njega, dolshnofti do Tebe, do blishnjiga in do dragih Avari; fkosi njo fposna¬ mo boshjo previdnoft, ktera zeli fvet, in per- godbe ljudi vlada, (visha), refnizo od vezhniga svelizhanja pravizhnih v’ nebefih, in vezhniga pogubljenja grefhnikov v’ peklu, neumerjozh- noft zhlovefhke dufhe, in fkosi njo svemo po¬ trebne perpomozhke k’ svelizhanju i. t. d. Teh refniz bi ne bili nikoli fposmili, ako bi jih Bog nam ne bil rasodel, nafhiga uma ne bil ras- fvetlil, in nafhih ferz f’ fvojo gnado k’ vero¬ vanju perpravnih ftoril. Torej pravi prerok Isajia. „Ljudftvo, ktero je v’ temi bodilo, je veliko fvetlobo vidilo, prebivajozhim v’ desheli fmertne fenze je luzh safjala. <£ Isa. g, 2. To je, ljudem, ki fo bili v’ nevednofti, v’ neveri, fe je Jesuf nebefhka luzh perkasal, in jim fko¬ si osnanovanje fvete vere pamet rasfvetlil, de fposnajo, kaj jim je verovati in ftoriti, de vezh- bo shivljenje dofeshejo. Sakaj pravimo, de vera je od Boga krijtja- nu vlila zhednojt? Sato, ker pofvezhujozha gnada boshja, ki jo je krifljan she per f, kerllu sadobil, zhlo- vefhko voljo perpravno flori, de vfe to sa ref ima in terdi, kar je Bog rasodel in obljubil; de vefelje do teh refniz sadobi, in s’ njeno po- 1 * 4 mozhjo po refnizah (vele vere sliivi, in fe vezli- niga shivljenja vredniga (lori. Kaj je po kerfhanfko kalolfhko verovali? Je vfe sa ref imeti in terditi, kar je Bog rasodel, in kar zerkev verovati ukasuje, naj ko v’ fvetim pifmu sapifano ali ne. Sakaj moremo vfe terdno verovati , kar je Bog rasodel? Salo, ker je Bog vezhna refniza in rno- droft, ki 'ne more golufati, ne golufan kiti. Torej ne dajmo fe v’ veri nizh premotiti, in raji martre in fmert terpimo, kakor de ki ka¬ ko refnizo fvete vere savergli. S. Pavel pravi: ,,Nekteri fo, kteri vaf motjo, in kozkejo pre- verniti evangeli Kriftufov. Ali defiravno ki mi, ali angel is nekef vam kaj osnanoval rasun te¬ ga, kar fino vam osnanovali, naj ko preklet. 44 Galazh, 1 , 8. „Naj ne komo vezk (ko) otrozi omahljivi, de naf ne ko gonil fem ter tje vfak veter uka po zhlovefhki hudokii, po svitofti, f’ ktero naf hozliejo v’ smoto saplefti. 44 Efesh. 4j 1 4* Apoflelni in marterniki nam dajo nar lep- fhi sglede terdnofti v’ veri. t Sovrashniki vere fo jih nar gerfhi in hujfhi , ko fo mogli, mar- trali, jih na kole raspenjali, po shivinfko gaj- shlali, f’ fkirami fekali, s’ rasbeljenim shelesam shgali, na sherjavzi pekli, s’ gorezhimi rezhmi namasali in take sashgali, f’ shagami shagali, v’ vrelim olji kuhali, s’ kamni pobijali, s’ kol- mi do frnerti tepli, ilreljali, divjim sverinam o sa jed metali i. t. d. pa vender fe nifo dali v’ veri premoliti, veliko bolj fo fe vefelili, in sa slo frezhne fhteli, de fo imeli perloshnoft sa Je- sufa terpeti. Heb. 11. Sakaj fmo dolshni vfe verovati, kar nam katolfhka zerkev verovati ukasuje? Sato, ker fe ona nikoli ne smoti v’ refni- zah fvete vere, ko je Ileber in terdnoft refnize, in ko je Jesuf pred vfo smoto varuje. „Pole jeli lim s’ vami vfe dni do konzhanja fveta.“ Mat. 28, 20. Ali je katolfhka vera k' svelizhanju potrebna? Katolfhka vera je vfakimu zhloveku k’ fve- lizhanju potrebna, ker bres vere ne more no¬ beden Bogu dopafti, torej tudi ne svelizhan biti. „En Gofpod je, ena vera, en kerft.“ Elesh. 4 , 5 . „Kadar fe bo pokasal Gofpod Jesuf od neba s’ angeli fvoje mozhi, v’ plemenu ognja, kteri fe mafhuje nad njimi, kteri Boga ne po- snajo, in kteri nifo pokorni evangelju Gofpoda nafhiga, Jesufa Kriftufa, ti bodo v’ pogubljenji vezhno terpljenje prejeli od oblizhja Gofpodo- viga,“ II. Tefalonizh. 1, 7 — 9. Je l? svelizhanju sadojii, de katolfhki kri- Jtjan le j ferzu veruje , kar je Bog rasodel? To fhe ni sadofti, on more ludi: 1) Svojo vero v’ delih kasati: 5 ,Kaj pomaga moji bratje, ako kdo pravi, de ima vero, zhe pa del nima, ga bo mar sa- 6 mogla vera svelizhati. 41 ’ Jak. 2, 14* ,,Kakor je telo bres dufhe mertro. tako je tudi vera bres del mertva.“ Jak. 2, 26. 2) Kar v’ ferzu veruje, kadar je savoljo zhadi boshje in svelizhanja blishnjiga treba, tu¬ di s’ ud mi ozhitno prizhati. „Kterikoli me bo fposnal pred ljudmi, ga bom tudi jed fposnal pred fvojim Ozhetam, kteri je v’ nebelih.“ Mat. 10, 32. ,,Ako bofli f’ fvojinii udmi fkasal vero na Gofpoda Jesufa in v’ fvojim ferzu veroval, de je Bog njega od mertvih obudil, bofh svelizhan, Sakaj f’ fer- zam fe veruje k’ pravizbnofti, s’ udmi pa fe vera kashe k’ svelizhanju.“ Rim. 10, 9. 10. Ko je S. Pavl v’ jezhi sapert bil, fe mu je po nozhi Gofpod perkasal, in mu je rekel: ^Stanoviten bodi, kakor fi od mene v’ Jerusale- mu prizheval, tako morefh tudi v’ Rimu pri- zhevati.“ Apod. djan. 23, 11. Kdaj more kri/ijan od vere j’ njimi fpri- zhevati? 14 Kadar je od obladnikov savoljo vere vprafhan. 1) Kader flifhi soper vero govoriti, in fhe fofebno takrat, zhe previdi, de ho kdo s’ njegovim molzhanjem v’ smoli poterjen. jmemo kterikral vero sata/iti? Nobenkral je ne fmemo salajiti, temuzh raji moremo umreti, kakor pa vero satajiti. Jesuf pravi: ,,Kdor me bo pred ljudmi satajil, tega bom tudi jed satajil pred Ozhetam, kteri je v’ nebelih,"" Mat. 10, 33. Kdor 1'e bo 7 mene in mojih befedi framoval, tega fe ho t Sin zhlovekov framoval, kadar bo prifhel v’ fvoji, Ozhetovi in fvetih angelov zhafti. Luk. 9> a6 - Je dolshnojt v' veri rajii, m jo v' Jebi li¬ te/ječali. 1 2 3 4 Dolshnoft je, sakaj vera je velik dar boshji, in njo sgubiti, ali v’ nji oflabeti je velik greh. Zhe li pa zhlovek ne persadeva fvoje vere smi- rej bolj fposnovati, fe vedno v’ nji uterjevati, bo v’ njem oflabela, in fzhafama jo bo zlo sgubil, in vezhno svelizlianje sapravil. Kaj more krijijan jioriti, de bo v veri mozhnejjiii perhajal? 1) More fvoje ferze od grehov ozhiftiti, in fe Bogu in refnizi is ferza vdati: „Moj uk ni moj, ampak tega, kteri me je poflal. Kdor bo hotel njegovo voljo koriti, bo uk fpofnal, zhe je is Boga,“ Jan. 7, 17. „Evangeli -je boshja mozh v’ svelizhanje vfakimu, kteri veruje. “ Rimi. 1, 16. 2) t Skerbno in verno boshjo befedo poflu- fhati in brati. 3) Nagnenja, ki fo verovanju nafprolne, laftno ljubesen in famoglavnoft ukrotiti, in po- nishen biti. 4) Jesufovim naukam pokoren biti, in fvoje mifli, sheljc, befede in dela po njih ravnati in obrazhati. 8 Kako grefhi krijijan s oper vero? Grefhi: 1) zhe fe refniz fvete vere ne uzhi, in boshje befede ne premifhljuje. 2) Zhe kake refnize ne veruje, ko je sanikern v’ po- flufhanji boshje befede. 3 ) Kadar ne mara ali je v’ pravi veri, ali pa ne. 4 ) Kader vfega ne veruje, kar katolfhka zerkev verovati ukasuje. 5 ) Ako fe vere framuje. 6) S’ nevero. 7) Zhe v’ tako drufhino hodi, kjer njegova vera flabi. 8) S’ molzhanjem, kadar flifhi druge veri ali poftavam f. evangelja nafproti govoriti , in pre- vidi, de bi njegovo fvarjenje pomagalo; ali pa, de bi jim dopadel, zlo s’ njimi potegne in ref- nizo sanizhuje. Kaj je krijijana jtorili, kader ga Jkufhnja- ve soper vero nadleshvajo ? 1) c Si more persadevati takih fkufhnjav, prej ko more, fe snebiti. 2) Vero v’ to refni- zo obuditi, savoljo ktere je fkufhan. 3 ) ( Se pred Bogam ponishati, in ga sa gnado profili, de bi ga v’ tej refnizi poterdil, in ne prevezh nepokojin savoljo tega biti; temuzh v’ Boga saupati. sili samoremo po kalolfhki veri shiveii? Is fvoje lahne mozhi ne samoremo, ker je nafha natora popazhena, f’ pomozhjo gnadc boshje pa samoremo shiveii po veri; lode mo¬ remo Boga sa njo profiti. 9 Od hod vemo fhe dan danafhni, kar je Kog rasodel? Kar je Bog rasodel, vemo is sapifane in ne s apijane boshje befede. Kaj je sapifana boshja befeda. Sapifana boshja bofeda, ktero tudi fveto pifmo imenujemo, fo vfe tike bukve ftariga in noviga tekamenta, ktere fo fveti mosbje od fve- tiga Duba navdihnjeni fpifali, in jih je katolfli¬ ka zerkev sa take fposnala in poterdila. Kaj sapopadejo fploh v' febi bukve Jtariga tejiamenta? Vfe, kar je Bog od kvarjenja fveta do Je- sufoviga prihoda na fvet ljudem rasodel, in bo¬ ril , de bi svelizhani bili. Is teh bukev fe uzhi- mo, de fo vfe rezhi od Boga vkvarjene, de zhlovek je pervo pravizhnok in fvetok s’ nepo- korfhino do fvojiga kvarnika sgubil, de fam od febe je popazhen in hudoben, de nemore v’ nebefa priti; de ufmiljeni Bog je popazheni- mu zhloveku odrefhenika obljubil, v’ kteriga fo she pravizhni kariga tekamenta verovali in upali i. t. d. Kaj fploh v' febi sapopadejo bukve noviga tejiamenta ? Kar je Jesuf sa nafhe svelizhanje boril in uzhil. Popifujejo njegovo rojkvo, njegovo shiv- ljenje, prezhudno /pozhetje in zhudeshe, prero¬ kovanja, sglede, ki nam jih je dajal, lerplje- 10 nje in fmert, od fmerti vkajenjc, vnebohod, rasfhirjenje katolfhke zerkve po apokelnih. Is klerik bukev je j. pijmo JtarigaleJiamenla ? Je is bukev, ki fo sgodbe, nauki in pre- rokevanja v’ njih. Ki fo sgodbe v’ njih, fo pe¬ tere bukve Mojsefove, perve povedo od kvarje¬ nja fvcta, od rahenja in rasfhirjenja zhlovefh- kiga rodu po fvetu, v’ drugih je odhod Isra- elfkiga ljudkva is Egipta popifan; v’ tretih, kako morejo Israelzi ozhitno in unanjo flufhbo boshjo opravljati; v’ zhetertih je popifano Isra- elfko ljudkvo in njegovo rasdeljenje; v’ petih fo vfe gapovcdi, ktere je jim Bog dal. Potim fo Josuetove bukve, bukve fodnikov, zhetvere bukve kraljev, dvoje bukve kronike, Esdrove bukve, Nehemijeve bukve, dvoje bukve Maka- bejev, Jobove bukve, Rutine bukve, Juditine bukve, Efterne bukve, Tobijeve bukve. Ki fo nauki v’ njih, fo: pfalmi, ]3i’ipoviki, pridgar, vifoka pefem, modrokne bukve, Jesuf 4 Sirahov. Ki je prerokovanje v’ njih, fo: Isaija , Je¬ remija, Ezehiel in Daniel. Potlej Jona, Hagej, Osej, Joel, Amos, Abdija, Mihej, Nahum, Ha- babuk, Sofonija , Zaharija in Malahija. Pervim fhtirim fe pravi veliki, dvanajkim poflednjim mali preroki, ker fo nam pervi vezh, ti pa manj sapifaniga prerokovanja sapukili. Is klerik bukev je J. pijmo noviga tejiamenta ? Je is fhtirih evangeljev: is evangelja f. Ma- tcvsba, f. Marka, f. Lukeslia in f. Janefa, is 11 apoftolfkiga djanja, is fhlirnajft liflov f. Pavla j eden do Rimljanov, dva do Korinzhanov, eden do Galazhanov, eden do Efeshanov, eden do Filipljanov, eden do Kolofanov, dva do Tefalo- nizhanov, dva do Timoteja, eden do Tita, eden do Filemona, eden do Hebrejev; lili f. Jakopa, dva liha f. Petra, trije lilli f. Janesa apollelna, en lili f. Juda, in fkrivno rasodenje f. Janesa. j zhim Jo bogabojezhi moshje , ki Jo pijali Jveto pijmo Jploh Jprizhali , de jih je Bog pojlal. 1 ) S’ zhudeshi, ki fo jih delali, ki jih nobeden drug delati ne more, kakor le Bog fam, ali komur Bog mozh da. 3) t S’ prerokovanjem, ker fo take prihod- ne rezhi napovedovali, kakor fo fe potlej godi¬ le, ki jih le Bog fam ve, ali komur jih Bog rasodene. 3) S’ refnizami, ktere fo uzhili, kterih pa is fvoje laftne pameti nifo mogli vediti, ampak le is rasodenja boshjiga. Kako fe Jprizha, de je sgoli rejniza , kar je v' J. pijmu noviga tejtamenta? c Se fprizha, ko fo apoftelni vfe pifali, ki fo bili fveti bogabojezhi moshje, svefti tovarfhi Jesufovi, od njega v’ vlim poduzheni, prizhe vlih njegovih del, fo vfe dobro vedili, kar je uzhil, torej fo lahko refnizo povedali. Salo fe itncmo terdno sanefti, de je vfe ref, kar je v’ fvetim pifmu. 12 Jesuf fam, ki jih je nar bolj posnal, jim pravi, de bodo od njega prizhevali, ker fo od sazhet- ka per njem bili Jan. i5, 27. S. Janes fam od febe in od tega, kar pi¬ lile, pravi: „In ta, ki je vidil, prizhuje , in njegovo prizhevanje je refnizhno, in on ve, de refnizo govori, de tudi vi verujete. <{ Jan. 19, 35. In f. Lukesh pove od febe in fvetiga evan- gelja tako. ,,Kakor fo nam isrozhili ti, kteri fo od sazhetka farni vidili, in fo bili flushabniki Gofpodove befede, fe je tudi meni prav sdelo, kteri lim vfe fkerbno od sazhetka isprafhal, po verfti tebi popifati, preljubi Teofil.“ Luk. 1, 2 — 3. De je vfe ref, kar fo apollelni pifali in uzhili, in tako uzhili, kakor fo is Jesufovih uft flifhali, fe fhe bolj terdno preprizhamo, ker vemo, de fo f’ pomozhjo in navdihovanjem f. Duha pifali, in torej fe smotiti nifo mogli. Je¬ suf pravi: „Jeft bom Ozheta profil, in vam bo dal drusiga Trofhtarja, de per vaf oftane na vekomaj, Duha refnize, kteriga fvet ne more prejeti, ker ga ne vidi, in tudi ne posna, vi pa ga boke posnali, ker bo per vaf okal, in bo v’ vaf.“ Jan. 14, 16 — 10. Kadar vaf bodo pa isdali, ne fkerbite, ka¬ ko ali kaj imate govoriti, saka j tiho uro vam bo dano, kaj imate govoriti. Sakaj vi nike tiki; kteri bote govorili, ampak Duh vafhiga Ozheta je, kteri bo fkosi vas govoril.“ Mat. 10,19—20. ,,Trofhtar pa fveti Duh, kteriga bo Ozha v mojim imenu poflal, tiki vaf bo vfe uzhil, 15 in vam ho vfe povedal, karkoli vam poprej rezhemJ 4 Jan. 14, 26. t S. Pavel ni s’ Jesufam shivel, in fam od lebe tako govori: „Evangeli, kteriga tim jeft osnanil, ni od zhloveka; jeft namrezh ga nitim od zhloveka prejel, ali fe nauzhil, ampak fkosi rasodenje Jesufa Kriftufa.“ Galazh. 11 — 1. Ker Jesuf do konzhanja fveta per tvojih oftane, in je apoftelnam tvetiga Duha k‘ pomo- zhi poflal, in ozhitno njih nauk sa fvojiga fpo- sna rekozh: (,,/idor vaf pojlufha mene pojiu- fha Luk. 10, 16'.) tako hi bila pregretima ofhabnoft nad refnizami tvetiga pifma zviblati, Jesufu in f. Duhu, kteri v’ fvetim pifmu govo¬ ri, ne verovati. Saka/ Je fmemo tudi na fveto pijmo Jtari- ga lejtamenta ravno tako ter dno sanejti, ka¬ kor na tega noviga tejtamenta? Salo, ko ga Jesuf fam in njegovi apoftelni poterdijo. Jesuf in njegovi apoftelni per vfaki perlo- shnofti kashejo na sgodhe, prerokovanja, sapo- vedi in nauke tvetiga pifma ftariga teftamenta, in poterdujejo tvoje nauke s’ tiftimi refnizami, kar bi ne bili ftorili, zhe bi ne bilo od Boga rasodeto. Tako pravi Jesuf: „Vli preroki in poftava noter do Janesa to prerokovali.^ Mat. 11, i 3 . „Kakor je bil Jonas v’ trebuhu mor- fkiga torna tri dni in tri nozhi, ravno tako bo tin zblovekovi v’ ferzu semlje tri dni in tri no- zhi.“ Mat. 12, 4 o. „Preifhite pifma, ker vi 14 menite, de imate v’ njih vezhno shivljenje, in tibe fo, ktere od mene prizhujejo.“ Jan. 5, 3g. „Vfe more dopolnjeno biti, kar je pifano v’ poflavi Mojsefa in prerokih, in v’ pfalmih od mene. Tako je pifano, in moglo je biti, de je Kribuf tako terpel in na tretji dan od mertvih vbal.“ Luk. 25, 44* 46. Ali Jmejo krijljcini f. pijmo brati? s Smejo ga brati. £ S. pifmo je Bog ljudem dal, de bi fe is njega uzhili, kar jim je vero¬ vati, in boriti, de v’ nebela pridejo. Bog pa hozhe ljudi svelizhati, tako tudi hozhe, de f. pifmo berejo, v’ kterim fo befede vezhniga shivljenja. To poterdijo tudi befede f. pifma. „Nepu- ili bukev poftave od fvojih ub priti, ampak nozh in dan jih premifhljuj, de derfhifh in ftorifh vfe , kar je v’ njih sapifano, takrat bofh prav in sabopno ravnal.^ Josue i, 8. „Karkoli je pifano, Opravi J. Pavel) je k’ nafhimu pod- uzhenju pifano , de fkosi poterpeshljivob in po- vefeljenje pifem upanj d imamo.“ Rimlj. i5, 14 . Tudi v’ djanji apobelnov je sapifano, de pervi kriftjani fo befedo prav sheljno poflushali, in vfak dan pifma pregledovali, ako bi tem ta¬ ko bilo. 17 p. 11. Apoftelni fo sapovedovali kri (1 jo nam, de naj lihe bero, in tudi drugim zerkvam (gmajnam krijjjanov ) brati dajo. ,S. Pavel ukashe š Kolo- fhanam rekozh: „Kadar bo per vaf prebran ta lili, borite, de bo tudi v’ Lavdizejfki zerkvi 15 bran; in tega, kteri je na Lavdizejze, vi beri¬ te/ 4 Kolofh. j , 16. .Apobclni nifo likov le fhkofam in duhovnam, ampak gmajnam kri- bjanov pifali. ,S. Pavl je pifal Rimljanam, Ko- rinzhanam, Galazhanam , Efeshanam, Filipla- nam i. t. d. kar fkafbe, de je hotel, de bi jih brali, in fe is njih uzhili, kako naj shive; kar je bilo pa tem perpufheno, je tudi tedanjim kriitjanam. llaho fe more f. pijmo brali? 1 ) S. Duha sa gnado profiti, de hi, kar beremo, v’ ferzu ohranili, in pa tem borili. 2 ) t S ponishnim in zhihim ferzam, in f’ pofebno zhabjo, kakor de hi flifhali famiga Boga s’ nami govoriti, ker nauki f. pifma lo zhiba boshja befeda. 3) S’ gorezhimi sheljami fe vernih refniz od Boga, od Jesufa in sa nafhe sadershanje nauzhiti, in jih potlej v’ djanji fpolnovali, 4) Ne lohka sahopnih refniz po fvoji gla¬ vi slagati, ampak duhovne vprashati. 3) ( Sofebno le take bukve brati, ki fo bolj sabopne in potrebne: kakor pfalme, bukve mo- drobi, t Sirahove, pridgarjeve, pregovore, To- bijeve, Jobove, f. evangeli, i. t, d. ylli je n’ f velim, pifma noviga tefiamenla vfe sapifano , kar je Jesuf uzhil? Ni. Veliko refniz fo apobelni Jesufovi le s’ befedo uzhili, pa ne sapifali, kar farni po¬ vedo. ,S. Pavl Tefalonizhane opominja rekozh: 16 ,,Bratje, bodite Itanovitni, in dershite isrozhe- nje, kteriga Ite fe nauzhili ali fkosi govorjenje, ali fkosi nafh lift. £S Tefal. 1, 14. t S. Janes pove, de je Jesuf lizer fhe veliko drugih zhudeshev Itoril vprizho uzhenzov, kteri nifo v’ teh bukvah sapifani, ti pa fo sapifani, sato de verujete, de Jesuf je Krilluf, t Sin bo- sliji, in de vi, ker verujete, shivljenje v’ nje¬ govim imenu imate. Jan. 20, 3 o. — 3 i. In fhe vezh pove: De je Jesuf fhe veliko drusih rezhi Itoril, od kterih, ako bi fleherne pofebej popifane bile, menim, de bi zel fvet sadolti prodoren ne bil sa te bukve, ktere bi fe popi- fale. Jan. 21, 2 5 . „Kar ti od mene flifhal (govo¬ ri fveli Pavel') pred ozhmi veliko prizh, to perporozhi fvetim ljudem, kteri bodo samogli tudi druge uzhite.“ 2. Tim. 2, 2. Od kod vemo, kar fo apojielni le s' befedo uzhiU, pa ne sapifali? To vemo is ultniga isrozhila. — Naltopni- ki apoltelnov fo refnize, ki fo jih od apoltel- nov flifhali , druge uzhili, tako, de fo jih fpet eden od drusiga svedili do danafhnjga dneva. Poltavim verne l-efnize, de je f. kerll tudi otro- kam k’ svelizhanju potreben, de nedeljo na me¬ di fabote pofvezhujemo, kako naj fe ofer fvete mafhe opravlja, kako naj fe fveti sakramenti dele, de fvetnike zhaltiti je dobro in koriftno i. t. d. fo nam le is ultniga isrozhila snane. 17 Kako fe preprizhamo, de to ajtno isrozhilo , ki ga imamo , je rejhizhno Jesufovo in njego¬ vih apojtelnov? j ,e preprizhamo is tega, ker ga je katol- fhka zerkev ob vfih zhafih sa Jesufov in njego¬ vih apolielnov nauk verovala in osnanovala. Kaj je tedaj nesapifana boshja bejeda ali ujlno isrozhilo? t So tifti nauki vere, ki nam gre jih vero¬ vati, in po njih shiveti, ktere fo apollelni ali is uit famiga Jesufa Kriftufa flifhali, ali pa rasfvelljeni od f. Duha le osnanovali, pa ne sa- pifali. Kje je ujtno irozhilo hranjeno ? t Samo v’ kerfhanfki, katolfhki Rimfki zerk- vi je ftanovitno, svello in nepopazheno hranje¬ no. Ona farna je od Jesufovih in apoftolfkih zhafov , in ho do konzhanja fveta; ona je vlelej po redu papeshe in fhkofe imela, kteri fo pravi naftopniki apolielnov, torej ji more kriftjan vfe verovati, kar mu sa boshjo hefedo osnani, zhe tudi ni v’ fvetim pifmu, ker jo f. Duh vodi. ,,Trofhtar pa f. Duh, kteriga bo Ozha v’ mojim imeni poflal, tifli vaf bo vfe uzhil, in vam ho vfe povedal, karkoli vam poprej rezhem.“ Jan, ili, 26 . Poflufhajmo nafho mater katolfhko zerkev, kakor pokorni otrozi, ona je prejela od Jesufa in njegovih apolielnov fvete isrozhila, ona jih hrani bres popazhenja, in hvalimo Jesufa,-ki sa nafhe svelizhanje vedno fkerbi. 9 18 Is koga ledaj vje svetno, kar nam je vero¬ vati? Is f. pifma in ukniga isrozhila. Kaj more vjak zhlovek, kadar Je pameti save, potrebno vedili in verovati, de bo sveli- zhan. а) De je en Bog. 2) De je Bog pravizhni fodnik, kteri vfe dobro plazhuje, in vfe hudo fhtrafuje. „Kdor hozhe k’ Bogu priti, more verovati, de je tem, kteri ga ifliejo. plazhevavez.“ Heb. 11, 6. 3 ) De fo tri boshje perfhone eniga bitja, in ene natore: Ozhe, 4 Sin in fveti Duh. „Trije fo, kteri v’ nebi prizhujejo, Ozhe, Befeda in fveti Duh, in ti trije fo eno.“ l. Jan. 5 , 7. 4) De je druga boshja perfhona zhlovek pokala, naf f’ fvojo fmertjo na krishu odrefhiti in vezhno svelizhati. 5 ) De je zhlovefhka dufha neumerjozha, „Ne bojte fe tikih, kteri telo umore, dufhe pa ne morejo umoriti, temuzh bojte fe veliko bolj tikiga, kteri samore dufho in telo pogubiti v’ pekel.“ Math. 10, 26. „Prah pride fpet v’ semljo, is ktere je bil vset, duh pa fe k’ Bogu poverne, kteri ga je dal.“ Pridg. 12, 7. б) De je gnada boshja k’ svelizhanju po¬ trebna, in de bres gnade boshje zhlovek nizh sa vezhno shivljenje saflushenja vredniga koriti J 9 ne more. „Bres mene ne morete nizh flori ti jan. i5, 5. „Ne kakor de bi premogli is febe kaj mifliti, kakor is febe, ampak nafha pre- moshnoft je is Boga.“ II. Kerin. 3, 5. Kaj je rjakima katolfhkimu krijtjanu snati » sapovedano ? Vfakimu katolfhkimu kriftjanu je snati sa¬ povedano : 1) Apoitolfko vero. 2 ) Gofpodovo molitev ali ozhenafh. 3) Defet sapoved bosbjih, in pet zerkve- iiih sapoved. 4) t Sedem fvetih sakramentov. 3) Kerfhanfko pravizo. Kje je jojebno sapopadeno , kar katolfhki krijtjan verovati more? Kar katolfhki krilljan verovati more, je fo- febno v’ apoftolfki veri sapopadeno, ktera fe tako glali: •Verujem v’ Boga Ozheta, vligamogozhniga ilvarnika nebef in semlje. In v’ Jesufa Krillufa, 4 Sirta njegoviga ediniga, Gofpčda nafhiga. Kteri je fpozhet od fvetiga Duha, rojen is Marije de¬ vize. Terpel pod Ponzjam Pilatusham , krishan hil, umeri in v’ grob poloshen. t SheI je pred pekel, tretji dan od fmerti vdal. 4 Shel je v’ nebefa, fedi na defnizi Boga Ozheta vligamogo¬ zhniga. Od ondod bo prifhel fodit shive in mertve. Verujem v’ fvetiga Duha. Eno fveto? katolfbko zerkev. gmajno fvetnikov. Odpufha- 2 * 20 nje grehov. Vltajenje mefa. In ves/hno slavlje¬ nje. Amen. Sakaj pravimo , apojtolfka vera? Sato, ko fo jo apokelni sloshili. Ali je nam krifijanam dobro in koriftno apofiolfko vero vediti? Dobro jo je vediti: 1) ker fe ob kratkim na vfe poglavitne refnize f. vere fpomnimo, kadar jo molimo. 2) ( Smo v’ nafhi veri mozhno poterjeni, ker vemo, de ravno te refnize verujemo, ki fo jih apoftelni verovali in uzhili. Koliko delov ali zhlenovima apojtolfka vera? Apoftolfka vera ima dvanajft delov ali zhle- nov. Od 12 delov ali zhlenov apoftolfke vere. Pervi zhlen: Verujem v’ Boga Ozheta, vfi- gamogozhniga ftvarnika nebef in semlje. Bog, fivarnik vfih rezhi. Kdo je vfe Jtvaril? Bog je nebo in sernljo in vfe», kar je ftva- nl. „V’ sazhetku je Bog kvaril nebo in sem- ljo.“ I. Mojs. i, i. 21 Jictj pomeni bejeda Jtvariti? r Befeda kvariti pomeni, is n iz h kaj koriti. Is koga je Bog vfe Jivaril? Is nizh je Bog vfe kvaril, ker je pred, dokler Bog vliga' ni kvaril, le Bog lam bil. Kako je Bog is nizh vfe Jivaril? t S’ Bojo vfigamogozhno voljo; kar hotel je, pa je bilo. „Bog je rekel; naj bo, in bilo je.“ I. Mojs. 1. Kaj nam pove fveto pijmo od Jivarjenja fveta? De je v’ sazhetku Bog kvaril nebo in sem- ljo; semlja je bila pa puka in prašna, in lema je bila zhes fhirjavo bresnov, in Duh boshji je bil fprokert zhes vode, in potlej je v’ fhe- kih dneh vfe kvaril. Pervi dan fvetlobo. Dru¬ gi dan je Bog rekel: Bodi firmament med vo¬ dami, in raslozhi vode od voda. Tretji dan je Bog rekel: Naj fe fbero vode, ktere Ib pod ■neham, na en kraj skupej, in fulio fe pokashi: In je rekel: Posheni semlja seljfhe in rodovit¬ ne drevefa. Zheterti dan je Bog rekel: Naj po- kanejo luzhi na nebu, in naj lozhijo dan in nozh, in naj boda sa snamnja in zhafe, in dne¬ ve in leta; in je kvaril fonze, luno in svesde. Peti dan je Bog rekel: Rodite vode Iasijozho sbival, in kar leta nad sem!jo pod firmamen- tam nebef. In kvaril je ribe, vfe shive in gi¬ bljive kvari v’ vodi, ptize in vfe, kar leta po fvojim rodu. t Shcki dan je Bog rekel: Rodi 22 semlja shirali po Tvojim rodu, shivino in lasi- jozhe shirali in sveririe semlje po Tvojim rodu, In poTIednjizh je zhloveka kvaril. I. Mojs. 1. Kaj je Bog Jedmi dan Jtvaril? Bog Tedmi dan ni nizh kvaril, ampak je pozhival (to je- je nehal od Ttvarjenja) in ga je poTvetil, de bi tudi mi Thek dni v’ te¬ dnu delali, Tedmi dan pa pozhivali, ga s’ do¬ brim delmi poTvezhevali, in Te vezhniga pozhit- ka y’ nebelih vredne delali. -rfli Bog sdaj nizh ne dela , kar je J vet JI varil ? Bog -The vedno dela; T’ Tvojo vfigamogozh- nolljo, modrokjo in dobroto Tvet in vTe kvari ohrani) je, obdershi in jim ollanik da ja, on kori, de Te na Tvetu vTe na Tvojim meku, vTe v’ Tvo¬ jim zhaTu godi, vTe obrazka in vlada ali visha. „Moj Ozha do sdaj dela, in jek delam. 1 - jan. 5 , 17. „Fiako bi kaj okanik imelo, ko bi Bog ne hotel! VTe je njegovo djanje od ltonza do kon- za.“ Modr. 7, 8. „Bog vTe po Tklepu Tvoje vol¬ je ravna. u ETeh. i, 11. ,,GoTpod, kako velike in zhakitljive To tvoje dela! vTe li modro koril, semlja je polna tvoje lakine. — VTe kvari zha- kajo, de jim daTh jed v’ pravim zhaTu. Ako Tvojp roko odpreTh, To v Te T’ tvojim blagam nafitene. Ako pa Tvoje oblizhje TkrijeTh, Te pre kraThijo, zhe jim Tapo vsamesh, poginjejo, ir» spel prah pokanejo.^ PTalm. 100. Sa koga Bog J'he fofebno fkerbi? Sa zhloveka, ker on fam je po boshji po¬ dobi vftvarjen, fam samore Boga prav zhaftiti, hvaliti, moliti in f’ sveftim fpolnjenjem boshjih sapoved v’ nebefa priti, in k’ temu mu Bog gnado da j a 5 Bog obrazba, kje, kdaj, in v’ ka¬ kim zhafu naj kdo shivi, in kako naj fe mu godi. „Bog je, kteri v’ vaf daja, de bozhete in ftorite, kar je njegova fveta volja.'* Filiplan, 2 , i3. Sgodbe, ki fo v’ fvetim pifmu’sapifane naf od te refnize terdno preprizhajo. Adama je Bog v’ lep vert (paradish) poftavil, v’ njim je bil s’ vlim potrebnim prefkerbljen. Ko je grefhil, fe Bogu samirel, in gnado boshjo sgubil, ga iizer Bog po pravizi fhtrafa, is raja issliene, pa ga vender fhe f’ potrebnim shivesliem prefker- bi, in mu fhe odrefhenika poflali obljubi, kteri je tudi v’ fvojim zh^fu na fvet prifhel. Noeta s’ njegovo drushino je ohranil, ko je vef fvet v’ vodi potopil. Abrahamu je ukasal iti is deshele malikovavzov v’ desbelo, ktero mu je odkasal. Kako zhudno je vodil Joshefa, de je v’ Egipt prifhel, in ga tam k’ veliki zhafli po- vsdignil. Mojsefa v’ pletenizi na vodi Nilu o- brani, in flori, de kraljeva hzhi k’ vodi pride, de ji ga is vode dajo, in prefkerbela ga je bolj, ko bi ga bila mati sainogla. Israelfko ljudftvo nam kashe , de tako Bog sa zelo ljudftvo fkerbi, kakor sa ljudi po farnim, fpelje ga isEgiptovfke fushnofti, in obrani ga prezhudno fhtirdefet let v’ pufti pufhavi. Davida paftirja isvoli sa kralja nameili Savla. Elija po orlu f’ kruham in me- fam vfak dan prefkerbi. Zbifto t Susano pred nezhiftimi fodniki obvaruje, in krive fodbe soper njo fklenjene po mladenzhu Danielu overshe. Daniela v’ jami med levi ohrani i. t. d. Ali nam je sa fvoje ohranjenje fkerbetiker Bog sa naj' fkerbi? Vfe fi moremo persadevati, febe ohraniti; sato nam je Bog um, pamet in telefno mozh dal; pa nesmerno ne fmemo fkerbeti, ker Bog po ozhetovo sa naf fkerbi. ,,Ne fkerbite tedaj rekozh: Kaj bomo jedli ali pili, ali f’ zhem fe bomo oblekli? saj vafh nebefhki Ozha ve, de vfiga tega potrebujete.^ Mat. 6, 32. Ker Bog po ozhetovo sa naf fkerbi , sakaj je pa tolikanj hiidiga na fvetn? Sato, ker Bog hozhe, de bi vfi ljudje sve- lizhani bili, nadloge jim pa veliko k’ svelizha- nju pomagajo, ker 1) veli zhloveka obude, de fvoje grebe fposna, ki bi jih ne bil fposnal, zbe bi mu smirej dobro bilo. Sgubljeniga fina je lakota k’ ozhetu gnala, fizer bi bil fhe le pregrefhno shivel. 2 ) 4 Stifke in sopernofti uzhe zhloveka Bo¬ ga fposnovali. V’ obilnofti dobriga zhlovek Bo¬ ga posabi, mu ni mar molili, v’ zerkev hoditi in fvete rezhi premifbljevati. Kralj Manafe ne bil pokore floril, zbe bi ga Bog ne bil dal fovrashnikam v’ roke , kteri 25 fb ga v’ Babilon odpeljali in v’ jezho vergli, kjer fe je fpokoril. 3) Nadloge zhloveka ponishajo, in upanje v’ Boga v’ njegovim ferzu bude, ker zhlovek fposna, de mu Bog pomagati samore. 4) S’ nadlogami in britkoftmi Bog pravi- zhne zhilti in grefknike pokori. 5) 4 Store, de radi molimo. 6) 4 Store zhloveka ufmiljeniga, ker is laft- ne fkufhnje ve, kaj de je terpljenje, in ga ifhe tudi drugim manjfhati. Kako fe more zhlovek sadershati, ko ve de Bog vfe po fvoji previdnojti obrazka? 1) More v’ Boga saupati, in s’ vfim sado- voljin biti, kar mu Bog da, ko ve, de mu bo vfe v’ dobro saleglo, defiravno sdaj ne ve, sa- kaj fe mu tako godi. 2 ) Verno moliti, Boga gnade profiti, in fe ne dati motiti, ko vidi, de fe tolikanj naro¬ be godi; temuzh mifliti, enkrat bo vfe srav- nano. 3) Vfe dobro in flabo, kar mu Bog da, Bogu isrozhiti, v’ boljfbanje fvojiga shivljenja in v’ svelizbanje fvoje dufhe oberniti, in sa vfe Boga sahvaliti. Sakaj je Bog nebo in semljo Jivaril? Bog je nebo in semljo k’ fvoji zhalli llva- rd, de je fvojo vfigamogozhnoll in dobroto ra- sodel v in de bi ga ljudje sa fvojiga vfigamogo- 26 zhniga Boga fposnali in molili. „Vfe je Gof- pod savolj famiga febe korih 44 Prip. 16, 4, Kako samorejo Jtvarjene rezhi A’ vezhni J'rezili Jlushiii ? 1) Zhe po dolshnofti vfe kvarjene rezhi k’ boshjimu fposnanju in zhafti obrazhamo. 2) Zhe rezhi, ktere je Bog kvaril, smer¬ no vshivamo. 3) Zhe fmo dobrotljivimu kvarniku refni- zhno hvaleshni, in ga ljubimo, ker nam je toliko dober. Ktere Jo nar imenitmjhi Jivari boshje ? Nar imenitnifhi kvari boshje fo angeli in ljudje. Od angelov. Kaj Jo angeli? Angeli fo sgoli duhovi, ki imajo um in vol¬ jo , pa ne telefa. „Ti korifh fvoje angele hitre ko vetrove, in fvoje flushabnike mozhne, ko ognjen plemen. 44 Pfalm. io3, 4. Kakjhne je Bog angele Ji varil? Bog je angele v’ fvoji gnadi in s’ velikimi popolnamaftmi kvaril. lihima je Bog angele Jtvaril? Bog je angele kvaril, de ga zhake, molijo, ljubijo , mu fjushijo, svelizhanje vshivajo in 27 ljudi varujejo. „IIvalite Gofpoda vi vli njegovi angeli, vi, kteri lie tako mozhni, kteri njego¬ vo povelje ispolnite, kakor hitro glaf njegove kefede flifhite. 44 Pfalm. 102, 20. Od kod vemo , de imamo angele varhe ? Is boshjiga rasodenja to vemo, kar fo pra¬ voverni tudi vfelej verovali. „Savc!j tebe je Tvojim angelam sapovedal, de te na vlili tvojih potih varujejo.‘ £ Pfalm. 90, 11. „Kaj ne, Opravi f. Pavel ) vli angeli fo flushabni duhovi sa ftreshbo poflani savoljo njih, kteri bodo delefh svelizhanja prejeli. 44 Heb. 1, 14. In Jesuf pravi; „Glejte, de ne sanizhujete eniga tih majhnih, saka j vam po¬ vem , de njih angeli v’ nebelih vfelej gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v’ nebelih. 44 Mat. 18, xo. Kadar je angel f. Petra is jezne ispeljal, je prifhel f. Peter k’ hifhi, kjer fo bili verni fku- pej, je na dur terkal, in verni nifo verjeli, de bi on bil, rekli fo, Petrov angel je. To pri- zha vero vernih v’ angele varhe. — Lota fo angeli oteli is t Sodome, de ni sgorel. Angel je rekel Filipu, de naj gre na zelio, po kteri le od Jerusalema v’ Gazo gre, tam ho Etjopza mogozhniga kraljize Kandaze kerliil i. t. d. Kaj dobriga nam angeli varili Jtore? 1) Sa naf Bopa prolijo, in nafhe molitve Bogu srozhujejo. „Kadar li, C pravi angel To- biju ) f’ folsami molil, lini tvoje molitve Bogu srozheval. 44 Tob. 12, 12, 28 2) Na boshje povelje vezhkrat ljudem bo- shjo voljo osnanujejo. Kadar je Agari v’ pufhavi vode smanjka- lo, je bilo otroku ( Isrnaelu ) od sheje umreti. Agar ga poloshi pod drevo, gre sa Urejaj da- lezh od otroka, sakaj djala je: Ne morem gle¬ dati otroka umirati, in je milo jokala. Bog pa je uflifhal jok otrokov, in angel boshji je Agar is nebef klizal rekozh: Kaj delafh Agar? ne boj fe, Bog je ufliflial glaf otrokov. I. Mojs. 21, i5 — 17. Angel je Marii osnanil uzhlovezhenje ,Sinu boshjiga. Joshefu fe je v’ fpanji perkasal, Angel je paftirjem osnanil roj (Ivo Jesufa Kriftufa i. t. d. 3) Varujejo nas mnogih fkufhnjav in ne- varnoll. 4) Obudujejo v’ naf dobre mifli in fklepe, in naf teh fpomnujejo. 5 ) Odvrazhujejo naf od fkhodljivih saves, ktere bi naf lahko pogubile, in naf k’ pokori nagibljejo. Kakfhne dolshnojii imamo do angelov? Ker angeli sa nafhe svelizhanje fkerbe, fmo dolshni, 1) jih zhaltili, ljubiti, in jim hvaleshni biti. 2) Njih fvarjenje poflufhati, in nizli ne (lori ti, kar bi jih shalilo, ker fo vfelej prizhe nafhih del. 29 3) Jih profiti, pofebno sjutrej in svezher, de naj Boga sa naf grofijo, de hi naf pred gre- ham varoval. Ali Jo vji angeli v ’ gnadi boshji ojiali? Veliko angelov je gnado hoshjo s’ greham prevsetnofli sgubilo. * Kako je Bog prevsetne angele JhtraJal? Bog je prevsetne angele, ktere hudizhe imenujemo, vezhno savergel, in v’ pekel pah¬ nil. „Bog tudi angelam, kteri fo grefhili, ni sanefil, ampak jih je s’ peklenfkimi ketnami v’ pekel potegnil, in v’ terplenje isdal, de bojo k’ fodbi perhranjeni.“ 2 . Pet. 2 , ' 4 . Kakflini Jo hudobni angeli do ljudi? Ljudi is nevofhljivofti fkufhajo, de bi jih v’ greh sapeljali in pogubili. Ali samorejo hudobni angeli nam Jhkodo- vati? Ne samorejo, zhe v’ Boga terdno saupa- mo, le P pomozhjo gnade boshje fkufhnjavam vftavimo, in v’ greh ne dovolimo. „Ako je 'Bog sa naf ( pravi J. Pavel') kdo bo soper naf.“ Od zhloveka. Ktere fo sa angeli nar imeniinifhi Jivari boshje ? Sa angeli fo ljudje nar imenitnifhi ftvari boshje. 30 Is koga je zhlovek? Z hi o v ek je is telefa in neumerjozhe dufiie« ktera je po bosliji podobi fivarjena. Po zhigavi podobi je dufha zhlovekova vftvarjena ? Dufha zhlovekova je po boshji podobi vftvarjena. V zhim je dufha zhlovefhka Bogu podobna? Dufha zhlovefhka je Bogu podobna v’ tim: ona je duh, je neumerjozha, ima um, profto voljo, fpomin in samore fveto shiveti in sveli- zhana biti. Zhimu je Bog ljudi Jtvaril? Bog je ljudi fivaril, de bi ga fposnali, zhallili, ljubili, molili, mu flushili, mu pokor ni in svelizhani bili. Ktera fia bila perva zhloveka na fvetu ? Perva zhloveka na fvetu fia bila Adam in Eva. Kdaj je Bog perviga ozheta Adama Jtvaril? Bog je perviga ozheta, Adama fivaril fhe- fti dan. Bog je nebo, semljo, shivali in vfe fivaril; kadar je bilo to lepo flanovanje dodela¬ no , je zhlov-eka fivaril, de bi zhes vfe rezili gofpodoval, in de bi fvojiga ufmiljeniga Stvar¬ nika hvalil. 31 Bog je Adamovo telo is perfli flori!, in je va-nj dihnil, mu je dal pametno in neumerjo- zho dufho. Kako je Bog Evo Jtvaril? Bog je Evo is Adamoviga rebra ftvaril. Kadar je Bog Adama Jtvaril , kam ga je bil pojtovil? Bog je Adama v’ lep vert poftavil. Kakfhen je bil vert, v ’ kterim fo pervi Jta- rijhi bili? Vert je bil lil n o lep, f. pifmo pravi tabo: Gofpod Bog je od sazheika vert vefelja safadil, in tje je zhloveka poftavil. V’ njem fo bile mnoge drevefa, lepe viditi, in prijetne jefti, tudi drevo shivljenja v’ fredi paradisha, in drevo snanja dobriga in budiga.“ I. Mos. 2, 8 — 9. Vfe je bilo lepo in prijetno v’ raji, de bi bil zhlovek dobriga t Stvarnika hvalil. Sakaj je Bog Adama v vert vejelja pojta- vil ? Sato, de bi ga obdeloval in varoval. I. Mos. 2, i 5 . Adam in njegovi otrozi bi bili semljo obdelovali, pa ne s’ terpljenjem, kakor sdaj. J kakfhrdm Jtanu Jo bili najhi pervi Jtar- fki Jtvarjeni. V’ ftanu gnade' bosbje in nedolshnofti, in tudi po telefu neumerjozhi fo bili ftvarjeni; popolnama fo is rok boshjih prifhli. njih um 32 je bil rasfvetljen, volja je bila mozhna, od hu- diga nagnenja proda. Telo je bilo dufhi po¬ korno, dufha pa Bogu. Is koga fposna zhlovek Boga in njegovo Jveto voljo ? 1. Is Itvarjenih rezili, 2) is famiga Tebe po veki, in 3J po veri. Kako fposna zhlovek Boga is Jtvarjenih rezhi? Zhe premifhljuje bako lepe, dobre in v’ kakim lepim redu fo vfe kvarjene rezhi, ktere kvarnika in ohranika fvojiga osnanujejo, .more rezhi: to ni farno od febe , Bog je vfe kvaril 5 in on je vligamogozhen, nefkonzhno moder in dobrotljiv, ki je vfe tako kvaril in ohrani. „Sakaj kar je nevidno na njem, fe od llvarjenja fveta is kvari sakopi in vidi“, Rim. 1, 20. ,,Vprafhaj shivino in te bo uzhila, ptize pod nebam, in ti bodo povedale, ogovori semljo, in ti bo odgovorila, in ribe v’ morji bodo povedale. Kdo ne ve , de je vfe to Go- fpodova roka naredila? 44 Job. 12, 7 — g. „Nebefa pravijo boshjo zbak, in firma- ment osnanuje dela boshjih rok, en dan dopo¬ veduje drugimu, in ena nozh drugo uzhi, ni jesika, ne befedi, kjer bi fe njih glaf ne fli- fhal. 44 Pfalm. 18, 1 — 4 * „Yli ljudje pa fo nezhimerni, kteri nima¬ jo snanja boshjiga, in is vidnih dobrot nifo mogli fposnati, kdo je njih kvarnih. 44 Buk. Mod. » 3 , 1. Kako fposnamo Boga in njegovo voljo po vejti? Veft zlilo veka k’ dobrimu opominja in ga hudiga varuje, glali fe, kadar zlilovek hozhe liudo ftoriti, in, kadar je hudo ftoril, ga fvari, mu ne da miru, vedno mu govori, de je gna- do in dopadajenje hoshje sgubil, in fhtrafingo saflushil. Kadar je pa dobro ftoril, mu vefi: govori, de je Bogu prijeten, in mu ferze pokoj¬ no in vefelo ftori. Ta notrajni glaf, to je veft, fprizhuje, de Bog je, ki je veft ftvaril, in de je fvet, ker ljubi dobro, in fovrashi hudo, in pravizhen, ko dobro s’ dobrim in hudo s’ hudim plazhuje. t Sveti Pavel pravi: ,,Neverniki, kteri poftave nimajo farni od febe to delajo, kar je v’ pofta- vi sapopadeno, oni fo, ker poftave nimajo, fa¬ rni febi poftava, in kashejo, de fo dela pofta¬ ve v’ njih ferzih sapifane, ker jim njih veft prizhuje, in njih mifli fe med feboj ali toshi- jo ali sgovarjajo.“ Rim. 2, 14 — i 5 . Samoremo Boga po Jivarjenih rezheh, po vejti in pameti prav Jposnati? Ne samoremo. Nafha pamet je preflaba, je popazhena, in sato ne more Boga in njego¬ ve fvete volje prav fposnati. Ona naf fizer uzhi, de ftvarjene rezhi ftvarnika imajo,, in de je vligamogozhen, moder, fvet, dober in pravi¬ zhen; ali bres vere od Boga rasodete ne samo¬ remo praviga in zhiftiga fposnanja imeti, le ona nal uzhi Boga prav fposnati. 5 54 Od boshjih laftnoft, Kaj je Kog? Bog je fam is febe nar bolj popoln a m a bi¬ tje, livarni k vlih rezhi. „Sakaj is njega, in po njem in v’ njem je vfe.“ Piim. i x, 36'. SaJiaj pravimo, Bog je nar bolj popolna - ma bitje ? Sato, ker Po vfe dobre laftnofti v’ njem popolnama, v’ njem je vfe dobro, in vfe do¬ bro je le od njega. K ter e Jo lajlnojii boshje? ,So lete. i) Bog je vezhen; je vfelej bil, je, in bo vfelej. Po zhim vemo, de je Bog vezhen? Po tem, ker on livarnik vlih llvari je biti mogel, pred ko je kaj drusiga bilo; torej ni mogel od nikogar llvarjen biti, in ker ima shivljenje fam od febe, mu ga tudi nihzhe vse- ti ne more, sato, kakor ni nikoli sazhel biti, tudi nikoli nehal ne bo. „Preden Po gore podale, in preden je sem- Ija in fvet llvarjen bil, li ti Bog od vekomaj do vekomaj.“ Pfalm. 89, 2. Kaj naj uzhi ta ref niza, de je Bog vezken? Ta refniza naf uzhi, de fe nam ni treba bati, de bi fvojiga tolikanj dobriga Ozheta sgu- bili; de moremo Bogu svefto flushiti, in nik¬ dar od njegove flufhbe odftopiti, ker Bog ve¬ komaj oftane, naf bo vekomaj frezhne ftoril, ako mu bomo svefto flushili; varujmo fe pa tudi greha, ki ga bo vezhni Bog vezhno fhtra- foval. 2) Bog je sgoli duh; fam od febe nar bolj popolnama bitje, ktero ima nefkonzhno popol- nama um in voljo, telefa pa ne. „Bog je duh. <£ Jan. 4> 24. „Kralju pa vezhnimu , neumerjozbimu, nevidnimu, fami- mu Bogu bodi zhaft in hvala od vekomaj. Amen.“ I. Tim. 1, 17. Zhe je Bog sgoli duh, sakaj fveto pijmo od njega pravi, de govori, vidi, flifhi, ima roke, noge P t Sveto pifmo tako od Boga govori sovoljo nafhe flabofti, de losbej saftopimo, ker druga- zhi od Boga ne moremo govoriti, in vfak ve, de fe po duhovno saftopiti more, ko Bog tele¬ fa nima. t Se rezhe, de Bog govori, ker f’ Tvo¬ jo vligamogozhnoftjo ftori, de zblovek befede flifhi. 4 Se rezhe, de Bog vidi in flifhi, ker vfe ve, je vfigavedozh, in vfigaprizhjozh; de ima roke, ker je vfigamogozhen, vfe lahko flo¬ ri ; de fedi na fedeshu, ker ima vfo oblaft do vfiga v’ nebelih in na semlji. 56 4 . Kaj naf to uzhi , de Bog je sgoli dah P To naf uzlii, de moremo Boga v’ duhu in v’ refnizi moliti, to je, mifliti in koriti, l Bog je nar modrejfhi; ima nar boljfhi voljo, in de fe vfe po njegovi volji sgodi, is- voli tudi nar boljfhi pomozhi.“ Gofpod, kako velike in zhaltitljive fo tvoje dela. Vfe 11 do¬ bro ltoril.“ Pfalm. io3, 24 . „Gofpod je po modrolti semljo uterdil, in po ras um n o ki nebefa naredil. Po njegovi mo¬ dro ki vode is bresnov hahlajo, in napojeni ob¬ laki rofe.“ Pripov. 3, 14 in 8, 22 —32. „0 vifokok bogativa boshje modrotli in snanja. Kako nesapopadljive fo njegove fodbe, in neisvedljivc njegove pota!“ Rim. 11 , 33. 58 Sakaj Bog toliko hudigci na fvetu perpujii? Bog perpufti toliko hudiga, de grefhnika od greha odvrazha, in ga sa ft or j ene grehe po¬ kori; pravizhnimu pa perloshnoft daje, dolti do- briga fi sa nebefa perdobiti, in fe v’ dobrim srni- rej bolj uterditi; in de bi zhlovek sraven hudi- ga, kar ga sadene, dobro, kar mu da, bolj fposnal.“ Kteri Boga ljubijo, jim vfe k’ dobri- mu tekne.“ Rim. 8, 28. Kako fe moremo sadershali , Jo je Bog moder ? V’ terpljenji moremo v’ Boga upati, de ga bo k’ nafhimu svelizhanju obernil, smirej bolj brumno shiveti, in modri biti 11 persadevati. Kako Bog po Troji modrofti vfe terpljenje k’ pridu pravizhnih obrazka, fe preprizhamo is »gleda Egiptovfkiga Joshefa, Tobija, Joba i. t. d. 5) Bog je vligamogozhen; je ftvaril nebo in semljo, in vfe, kar je, njemu ni nizh ne- mogozbe boriti. „Gofpod je vfe, kar je hotel, v’ nebelih in na semlji, v’ morji in rlih globo- zhinah ftoril.“ Pfalm. i34, 6. „On je rekel, in vfe je bilo ftvarjeno.“ Pfalm. 3z. 9. „Per Bogu ne bo nobena rezh nemogozlia/, Luk. 1, 37. Kako' fe moremo sadershali , ker je Bog vfigamogozhen ? Ker je Bog vligamogozhen, terdno v’ nje ga upajmo, de bo nam vfo potrebno pomozh 59 dodelil, in greha fe varujmo. “ t Strafhno je pa¬ di v’ roke shiviga Boga.“ Hehr. 10, 3i. „Ako je Bog sa naf, kdo bo soper naf. u Rim. 8, 3i. 6 ) Bog je povfod prizhijozh, je porfod, v’ nebelih in na semlji. „Menifh li, rezhe Go- fpod, de fim jeli Bog od blis, in de nilim Bog od delezb? t Se bo li kdo v’ fkrivaljifhe fkril, de bi ga jed ne vidil, ne napolnujem li jed neba in semlje? rezhe Gofpod.“ Jerem. 2 3. 2 3 — 24. „Kam hozhem jeli iti pred tvo¬ jim duham? in kam hozhem pred tvojim o- blizhjem beshati? Ako gori v’ nebela grem, li ti tamkaj, ako doli v’ pekel grem, li tudi ti tukaj. Ako bom s’ danizhnimi perutami sletel, in na kraji morja prebival, me bo tudi tjekej tvoja roka peljala, in me bo tvoja defniza der- shala. Pfalm. i38, 7—10. Kaj fe uzhimo is le ref nize , Bog je povfod prizhijozh ? Ker je Bog povfod prizhijozh, moremo v’ njega upati, njega na pomozh klizati, ker nam povfod lahko pomaga, in povfod fe greha varo¬ vati, zhe tudi nobeden nie vidi, in povfod dobro koriti, zhe tudi nikomur snano ne bo; Bog je pcr naf, vidi nafhe dobre in hude dela. ,,Sakaj v’ njem shivimb, in fe gibljemo, in fmo.“ Apoft. Djan. 17, 28. 7) Bog je nar fvetejfhi: hozhe in ljubi vfe dobro, in fovrashi vfe hudo, „Jeft lim Gofpod vafh Bog, fveli bodite, kakor lim jek fvet.“ 40 3. Mos. ji, 44. j»Ti fi Bog, kteri nozhe kri- vize, hudobni ne bo sraven tebe prebival, in krivizhni ne bodo pred tvojimi ozhmi obftali. Ti fovrashifh vfe, kteri hudo delajo, ti bofh pogubil vfe, kteri lashnjivo govore.“ Pfalm. 5, 5 — 7 . Kakfhni moremo bili, ker je Bog, nafk Ozhe, Jvet? Vfe dobro moremo ljubiti in boriti, vfe hudo pa fovrashiti, kakor Bog, kteri naf je k’ fvetofti poklizal. „Bodite popolnama, kakor je vafh Ozha v’ nebelih popolnama.“ Mat. 5, 48 . Ali gleda Bog na veljanje ljudi? Bog ne gleda na veljanje ljudi, kteri dobro flori, per njem velja. Savergel je prevsetniga jSavla, in ljubil je ponishniga paflirja Davida, savergel je bogatiga mosha, defiravno ga je ve¬ liko perlisovavzov hvalilo, in vsel je v’ fvoje narozhje revniga poterpeshljiviga Lazarusa, na kteriga fe ni nobeden oserl, ko je pred durmi bogatina vbogajme profil. 8 ) Bog je nar refnizhnifhi in nar svefiej- fhi; ne more ne legati ne golfati.“ Bog je ref- nizhen, vfak zhlovek pa je lashnjiv. Rim. 3,4, „Bog ni kakor zhlovek, de bi legal, tudi ne, kakor lin zhloveka, de bi fe premenil. Ker je tedaj on rekel, ali ne bo floril; ker je govoril, ali ne bo fpolnil ?“ 3. Mos. 23, 19 . Vfe tvoje sapovedi fo refniza. a Pfalm, 118 , i5i, 41 }C kahfhnirrm pridu nam flushi vediti, de je Bog refnizhen in sveji? De ftanovitno verovati moremo vfe, kar je Bog raso del, in f’ fveltjo perzhakovati, kar je Bog obljubil. Gotovo bo brumne ( svelizhal; in hudobne savergel. g) Bog je nefpremenljiv; je od vekomaj do vekomaj smirej tifti. „Jeft fim Gofpod in fe ne fpremenim. 14 Malah. 3 , 6. ,,Ti, o Go¬ fpod! h semljo v’ sazhetku uterdil, in nebo je delo tvojih rok. Ono bo minulo, ti pak oda- nefli; vfe fe bo kakor oblazhilo podaralo, ti pak odanefh ravno tifti, in tvoje leta ne bodo nikoli prefhle. Pfalm. 101, 26 — 27. Kaj fe nam je uzhiii is te ref nize, Bog je nefpremenljiv ? Na boshje obljube fe moremo vfelej sane- fti, in njegoviga shuganja vfelej fe bati, on ne bo nehal vfiga fpolniti, kar je obljubil, in tu¬ di grefhnikam, zhe le is zeliga ferza k’ njemu ne bodo fpreobernili, bo vfe hudo po saflushe- nji povernil. 2. Petr. 2, 4 — 7. Zhe fe pa fj^okore, naj fe pa tudi terdno sanefo, de jim bo milod dodelil kakor Adamu, Evi, Davidu, Magdaleni i. v. d. 1 o) Bog je nar dobroti jivfhi; ni le fam na febi nar bol ji popolnama, in nar boljfhi bitje; am¬ pak je tudi nar boljfhi ali dobrotljivfhi do Tvo¬ jih dvari, vfe dobro imamo od njega. ..Hvali¬ te Gofpoda, sakaj Gofpod je dobrotljiv/ 4 Pfalm. Jo 3 , 5 . „Bog je dober,“ govori Kriduf. Mat. 42 ig, 17. ,,Kaj fe hvalifh, kakor de bi ne pre¬ jel ?“ I. Korin. 4-7 • Kako more zhlovek to boshjo lafinoji po¬ snemati? On li more pnsadevati, fam smirej bolj- fhi, in tudi do fvojiga blishnjiga dobrotljiv biti, kolikor samore, 11) Bog je nar miloftljivfhi, nam odpufba nafhe grehe. „Ti nar vikfhi oblaftnik, Gofpod in Bog, ufmiljen in miloftjiv, veliziga ufmile- nja in refnizhen, kteri Tvojo miloft noter do tavshent perhranifh, kteri krivizo, hudobije in grehe odjemljefh.“ 2. Mos. 34, 6 — 7. „Bo- dite ufmiljeni, kakor je tudi vafh ozhe ufmi¬ ljen.“ Luk. 6, 56. V’ vezh perglihah fvetiga pifma nam Jesuf miloft boshjo ozhitno pokashe. V’ perglihi dobriga paftirja, ki Tvoje sgubljenc ovze ifhe, in kadar jo je najdel, jo na Tvojih ramah nasaj pernefe. V’ perglihi od kralja, kteri je fvojimu ldapzu dolg, defet 'tavshent ta¬ lentov odpuftil. Od sguhljeniga fina, ki ga je ozha tako miloftljivo fprejel. Magdaleni in ras- bojniku je grehe odpuftil. Nar lepfhi pa fe bo- shja miloft kashe, ker je Jesuf , t Sin boshji' sa grefhnike umeri. Torej vefelimo Te, ker ve¬ mo, de je Bog ufmiljen, in de sgrevanim gre- fhnikam grehe odpufti. Kako fe moremo do tijtih sadershati, ki fo naf rasshalili, ker je Bog ufmiljen? Moremo tudi do njih miloftljivi biti, in jim is ferza odpuftiti. „Tifti bo fodho bres 45 tifmiljena imel, kteri ni ufiniljenja fkasal.“ Ja¬ kop. 2, i 5 . 12) Bog je nar pravizhnifhi; plazhuje do¬ bro, in fhtrafuje hudo. „Po tvoji terdovi-aftno- fti pa, in po tvojim nefpokorjenim ferzu febi jeso nakopavafh na dan jese in rasodenja pra- vizhne fodbe hoshje, kteri bo vfakimu po nje¬ govih delih povernil.“ Rim. 2, 5 — 11, ,,Kdor koli bo piti dal enimu is tih nar manjifbih le en kosarz mersle vode v’ imenu eniga uzhenza, refnizhno vam povem, ne ho sgubil fvojiga plazhila.“ Mat. io, 42. „Jeft vam povem, de sa vfako prašno befedo, ktero bodo ljudje go¬ vorili, bodo odgovor dajali na fodni dan. <£ Mat. 12, 56 . Isgledov hoshje pravize najdemo obilno. Hudobne angele je is nebef v’ pekel savergel, Adama in Ev o is paradisha, fvet potopil, Noe¬ ta pravizhniga in njegovo drushino ohranil. Sodomo, Gomoro, Adama in Seboim To bile s’ vfimi prebivauzi vred poshgane, in pravizhni Lot po angel otet. Jerusalem je bil rasdjan, in kriftjani fo bili od vliga slega, ki fo ga ljudje v’ meftu preterpeli, refheni. Nar bolj ozhiten sgled fvete boshje pravize imamo nad Jesufam, ki je nafhe grehe na fe vsel, kako ojftro ga je bosbja p ra viza savoljo njih fhtrafovala. Kako Je moremo sadershati, ker je Bog pravizhen ? Ker je Bog pravizhen, moremo le dobro s’ vefeliem delati, in hudiga fe bati, nikoli 44 nizh zhes voljo boshjo ftoriti, in- tudi fvojimu blishnjimu nikoli nobene krivize narediti. Tu¬ di fe moremo vefeliti, ker vemo, de bo Bog vfe poplazhal, karkoli bomo dobriga savoljo njega Itorili, ali hudiga voljno preterpeli. ,,On bo vfakimu po njegovih delih povernil; tem, ki f’ Ilanovitnoltjo dobriga djanja zhalt in hvalo in neftrohljivolti ifhejo, vezhno shivljenje; tem pa, kteri fo prepirljivi, in fe refnizi ne vdajo, kri- vizi pa verjamejo, jeso in ferd. Nadloga in britkoft zhaka dufhe vfaziga zhloveka, kteri hu¬ do dela; zhaft pa, in hvala, in mir vfakiga, kteri dobro dela. 44 Piim, 2, 6 — 10. Od Boga ediniga v’ natori, trojniga v’ perfhonah. Koliko je Bogov? En fam Bog je. „Poflufhaj Israel, Gofpod nafh Bog je le en fam Gofpod. 44 5. Mojs. 6, 4- „Jeft lim Gofpod, in ni drusiga Boga rasun mene. 44 Isa. 45, 5. „Mi vender^ eniga famiga Boga imamo, Ozheta, od kteriga je vfe. 44 I. Kor. 8, 6. Koliko je boshjih perfhon? Tri boshje perfhone fo. Mat. 28, it). „Ker- ftite jih v’ imenu Ozheta, t Sinu in fvetiga Du¬ ha/* 1, Janes. 5, 7. „Trije fo , kteri v’ nebu prizhujejo: Ozhe, Befeda, in fveti Duh: in ti trije fo eno/ 4 Kadar je f. Janes Jesufa v’ vodi 45 Jordan kerfheval, fo fe tudi vfe tri boshje per- flione rasodele. Bog Ozhe je govoril: ta je moj ljubi £ Sin, nad kterim vfe dopadajenje imam; Bog t Sin je na semlji flal, in f. Duh je bil v’ podobi goloba nad glavo Jesufovo. Od kod vemo, de fo tri boshje perjhone? Is fvetiga pifma vemo, de fo tri boshje perfhone, kterih fledni fe perlalluje, 1) boshja natora in bitje, 2) boshje lallnolti, 3) boshje ime, 4) boshje dela in 5) boshja zhalh Kako fe imenujejo tri boshje perfhone? Perva boshja perfhona fe imenuje Ozha, druga 4 Sin, tretja fveti Duh. Kako fo tri boshje perfhone ena od druge raslozhene ? Tri boshje perfhone fo ena od druge tako raslozhene: Bog Ozhe je fam od febe od veko¬ maj, c Sin je rojen od Ozheta od vekomaj, in f. Duh fe is-haja od Ozheta in c Sina od veko¬ maj. „Gofpod mi je djal: Ti li moj t -Sin, danf fim te rodil.‘ £ Pfalm. 2, 7. „Kadar bo pa Trofhtar prifhel, kteriga vam bom od Ozheta poflal, Duh refnize, kteri fe od Ozheta is-haja, ta bo od mene prizheval.“ Jan. i5, 2 6. Sakaj fe pravi pervi boshji perfhoni Bog Ozha ? ! ) Ker je fvojiga ediniga t Sina od vekomaj rodil ? 46 2) Ker je vfe kvaril, vfe ohrani, torej je Ozha vfih ljudi, angelov i. t. d. „Eden je vafh Ozha, kterije v’ nebelih.^ Mat. 2 3 , 9. Savoljo te¬ ga perpogujemo Tvoje kolena pred Ozhetam Go- 1 'poda nafhiga, Jesufa Kriflufa, kteri je pravi Ozha vliga, kar je v’ nebelih in na semlji. Efesh. 3, x4, i5. Ktere dela fe fofebno fleherni boshji per- fhoni pofebej peilajtujejo? Lete dela fe fleherni boshji perfhoni pofe¬ bej perlallujejo: Ozhetu kvarjenje, 4 Sinu odre- fhenje, fvetimu Duhu pofvezhenje. Koliko nalor ima Bog Ozha? Bog Ozha ima eno farno boshjo naloro. Koliko nalor ima Bog fin? Dve natori, boshjo in zhlovefhko. Koliko nalor ima Jveti Duh? t Samo boshjo natoro. Koliko volj ima Jesaj Krijiuf? Kakor ima Jesuf dve natori, tako ima tudi dve volje, boshjo in zhlovefhko. Ali je Jesuf Krijiuf nebefhkimu Ozhetu e- nak ? Ko Bog je Jesuf fvojimu nebefhkimu Ozhe¬ tu v’ vlim enak, ker ima vfe boshje popolna- mafti, je vezhen, vligamogozhen, vfigavedozh i. t. d. kakor Bog Ozhe; ko zhlovek mu pa ni 47 enak, ampak je manj, „Jeft in Ozha fva eno.“ Jan. 10 , 5o. ,,De vfi t Sina zhafte, kakor Ozhe- ta zhafte.“ Jan. 5, 2 3. „Ozha je vikfhi, ka¬ kor jeft. u Jan. i4> 28 , L So tedaj trije Bogovi , ker je vjaka perjho- na Bog? Nifo, le en fam Bog je, ker te tri perfho- nc imajo le eno farno boshjo natoro. Nihzhe ne more tega umeti, ker je fkriv¬ il o A: , verovati pa je vfak dolshen, sato ko je Bog fam rasodel. Ker pravimo ; verujem, v ’ Boga Ozke ta vji- gamogozhniga, ali je le Bog Ozhe vfigamo- gozhen ? Ni le Bog Ozhe, temuzh tudi Bog t Sin in f. Duh je vfigamogozhen. Kakor prizhamo, Ozha je Bog, t Sin je Bog, in f. Duh je Bog, in vender nifo trije Bogovi, temuzh le en fam Bog; tako tudi prizhamo, de Ozhe, t 5in in f, Duh fo vligamogozhni, in de nifo trije; temuzh le en fam vligamogozhni Bog. Kako Je tri boshje perfhone fkupej imenu¬ jejo? Skupej fe tri boshje perfhone f, Trojiza imenujejo, 3’ zhem fposna katolfhki krijtjan fveto Trojho ? Katolfhki krilljan fposna f’ snamnjem fve- tiga krisha prefveto Trojizo; ker takrat, kadar 4 £ krish dela, vfako h osli j o perfhono pofebej i- menuje. Kaj drusiga fhe fposna katolfhki krijijan J ’ snaninjem f. kriška? Katolfhki krili jan f’ snamnjem fvetiga kri- sha tudi fposna, de naf je Jesuf Kriftuf na kri- shu f’ fvojo fmertjo odrefhil. Kako fe krish dela? Kri,sh fe dela, zhe li s’ defno roko zhelo, uda in perli prekrishama rekozh: „V imenu Boga Ozheta t, in t Sina f, in fvetiga Duha f. Amen, Ali je dobro vezhkrat krish Jtoriti? Dobro je vezhkrat krish boriti; fofebno pa hersh, ko fe krili jan sbudi, preden ko fpat gre, pred in po molitvi, pred in po jedi, pred de¬ lam in po Ilorjenim delu, v’ nevarnolti in fkufhnjavah i. t. d. Koga naj fe f pomni krijijan , kadar krish dela ? Naj fe fpomni, de je v’ imenu Boga Ozhe¬ ta, t Sina in f. Duha kerfhen, de ga je Jesuf na krishu odrefhil, in fe sa nj daroval; de naj tudi on Bogu svello flushi, in naj bo perprav- ljen, tudi raji umreti, kakor s’ greham Boga rasshaliti. 4 ‘) Od greha pervih ftarifhov. č Sla ./Jdam in Eva v' nedolshnojti in v' gna- cli bos/iji ojlala? Nifta, ker Eva, od hudizha sapeljana, je v’ raju fad drevefa fpoSnanja dobriga in hudiga, kteriga jefti jima je bil Bog prepovedal, farna jedla, in tudi Adamu jedi dala, tako fta greh dorila. Kako nam J', pifmo od tega pove? t Sveto pifmo nam tako pove: „Gofpod Bog je zhloveka v’ paradish vefelja podavil, de ]>i ga obdeloval in varoval, in mu je sapovedal rekozh: Od vfakiga drevefa verta jej, od dre¬ vefa snjinja hudiga in dobriga ne fmefh jedi, sakaj kteri dan bofh od njega jedel, bofh fmer- ti umeri. Kaz.ha pa je bila bolj prekanjena od vlili p bival semlje, ktere je Gofpod dvaril. Rekla je sheiii: Sakaj vama je Bog sapovedal, de bi ne jedla od vfaziga drevefa tega verla ? Shena ji je odgovorila: Od fadu drevef, ktere fo v’ vertu, jeva, od fadu tega drevefa pa, kte- ro je na fredi verta, nama je Bog sapovedal, de bi ne jedla, in fe ga ne dotaknila, de bi ne um eri a, Kazha pa je sheni rekla: Ne bota kratko nikar umerla, sakaj Bog ve, de kteri dan koli boda od njega jedla, fe bodo vajne ozki odperle, in boda kakor bogovi, in boda vedila dobro in hudo. Shena je tedaj vidila, de je to drevo dobro in lepo viditi, in je vsela od njegoviga fadu in je jedla, in je dala fvojimu moshu, kteri je tudi jedel. u 1. Mos. in 5. p. 4 50 Kaj je greh nepokorfhine pervima zhlove- kama jhkodoval ? Greli nepokorfhine je na dufhi in na tele- fu pervima zhlorekama fhkodoval: i ) Gnado boshjo in nedolshnoft tla sgubila. 2) Bila (la. ob pravizo do nebefhkiga kra- ljeflva, in saflushila li vezli no pogubljenje in vezhne fhtrafenge. 3 > Prifhla lla pod oblall liudizba. 4) Njih um je otamnil, in njih volja je bila popazhena in k’ budimu nagnjena. 5 ) Is raja lla bila isgnana, 6) Teshko lla mogla delati, mnogim nad¬ logam, telefnim flaboftirn in bolesnim lla bila podvershena, in umreti lla mogla. Adamu je Bog rekel: ,,Ker li poflufbal glaf fvoje shene, li od drevefa jedel, od kteri- ga fim ti sapovedal, de ne fmefh jelli, bodi sernlja prekleta v’ tvojim delu, v’ trudu fe bofh od nje shivel vfe dni fvojiga shivljenja. Ter- nje in ofat ti bo rodila, in ti bosh selje semlje jedel, dokler fe ne povernefh v’ semljo, is kte- re li vset, sakaj ti li prah, in v’ prah nasaj pojdcfh.“ I. Mos. 5 , 17 — 19. Sheni pa je rekel: ,,Jeli bom pomnosbil nadloge tvojiga nofhezhiga llanu, v’ teshavi bofh ti fvoje otroke rodila, in bofh pod oblalljo mo¬ ška, in on bo zhes te gofpodoval, 44 I. Mos. 3 , 16. „Bog je zhloveka neumerjozhiga llvaril, in ga je k’ fvoji podobi ftoril. Po nevofhljivolli 51 hudizha pa je fmert na fvet priflila.“ Buk. mod. 2 , 25 . 24. Kako Jta Adam in Eva po Jtorjenim gre¬ hu shivela? V’ pokori fia shivela. Njima je bilo lilo britko, ker lla bila pred greham zhes vfe frezh- na, potlej pa nefrezhna, in lla grosovitno veliko terpela. Ali je ta greh le Adamu in Evi fhkodoval ? Ni le njima fhkodoval, ampak tudi nam vfim, ki fmo njih rodu. Vfi fmo v’ pover- banim grehu rojeni, torej tudi fhtranfeng tega greha vredni; zhafno in vezhno fmert in fhe vezh drusih slegov na dufhi in telefu nam je pernelil, Kaj prizhuje, de fmo greh, in fhirafenga greha pervih Jtarfhev poverbali? Boshja hefeda, mati katolfhka zerkev in nafha popazhena natora. Kako prizhuje boshja befeda, de fmo po pervih JiarJhih greh in fhtrafenge greha po¬ verbali ? Tako, ker v’ vezh krajih fvetiga pifma od tega govori. „V’ hudobii lim fpozhet, in v’ grehu me je moja mati fpozhela.“ Pfalm 5o, 7. ,,Bili fmo od natore otrozi jese, kakor tu¬ di drugi. <£ Efesh. 2 , 3. „Kakor je po enimu zhloveku greh na fvet prifbel, m po grehu fmert, tako je tudi fmert 4 * 52 na vfe ljudi prifhla po tem, v’ kterim fo vfl grefhili. ££ Rim. 5, 12 . „Sakaj vemo, de je poftava duhovna, jeli pa Tim mefen, pod greh prodan. ££ Rim. 7 , i4. „Kteri je naf otel od oblafti teme, in poftavil v’ kraljeftvo fvojiga preljubiga t Sina.“ Piolofh. 1, 1 5 . ,.Zhlovek od shene rojen malo zhafa shivi, in je s’ mnogimi nadlogami obdan, on fe ka¬ kor zvet perkashe in ufahne, beslii kakor fenza, in nikoli llanoviten ne oftane. In fe vredniga ftorifh zhes taziga fvoje ozhi odpreti, in s’ Te¬ boj v’ fodho vseti? Kdo samore ozhiftiti, fpo- zhetiga is nezhiftiga rodu? Kaj ne, ti Tam li ifti?“ Job. 4, 1 — 4- Kako mati kaiolfkka zerkev prizha, de fmo greh in greha Jhtrafenge poverbali? Ker je vfelej verovala in uzhila, de vfi fmo v’ grehu fpozheti in rojeni. „Kdor pravi, de Adam je le Tebi, ne pa vfim sgubil pravizh- nofti, ali pravi, de njegova nepokorfhina je le fmert in zhafne fhtrafenge, ne pa fmerti dufhe nam saflushila, ta naj bo is gmajne kriftjanov isbrifan (naj bo preklet,) govori mati katolfhka zerkev v’ fvetim Tridentinfkim sboru. Sej. 5. Kako popazhena natora od poverbaniga greha prizhu/e? Prizhuje, ker take, kakorfhna je sdaj, ni mogel Bog It varili, kteri je fvet, in le dohro ljubi. Zhlovek pa je poln flabofli in mefeniga 53 poshelenja, oflepljen na um, vezhkrat fposna dobro, pa hudo flori. sheli frezhen biti, pa fi radovoljno Tam nefrezho nakopava. Je pr ejve ta deviza Marija tudi Adamovi greh poverbala ? Nauk, de je bila Marija mati boshja bres madesha fpozheta, zerkev sa dobriga fposna, in zhe ga ravno ni sa verno refnizo fposnala, je vender prepovedala drugazbi uzhiti. Trident. sbor. fej 5. Ali je Bog ljudi , kakor napuhnjene angele vekomaj s ar er gel. Ljudi ni Bog vekomaj savergel, kakor na¬ puhnjene angele. Koga je Bog IC odrefhenju savoljo greha po¬ gubljenja vredniga zhloveka obljubil? Bog je obljubil Odrefhenika poflati, kteri- mu fe tudi Mefija pravi. Kaj tedaj samore popazhenimu zhloveku po¬ magati, de po volji boshji shivi? Le gnada, milofl boshja, ki nam jo je Je- suf Kriftuf saflushil. Drugi zhlen vere. In v’ Jesufa Kriftufa, t Sinu njegoviga edi- niga, Gofpoda nafhiga. Ali je bil Odrefhenik potreben? Odrefhenik je bil potreben, sakaj vfi fmo v’ Adamu grefhili, boshjo gnado in pravizhnoft sgubili, in pogubljenja vredni pollali. 54 Bi bili tedaj vji pogubljeni bres Odrefhenika ? Vli bi bili pogubljeni, bo fmo vfi grefhni- bi, abo bi ne bil ufmiljen Bog is ljubesni Od- refheniba dal. Ali je obljubljen Odrefhenik prezej po gre¬ hu pervih Jtarifhev na Jvet prifhel? Obljubljen Odrefhenib je fhe le fhtir tav- sbent let po grehu perviga zhloveba na fvet prifhel. Kako Je imenuje Odrefhenik, kleriga je Bog zhloveku obljubil in tudi dal? Imenuje fe Jesuf Kriftuf. Kako fposnamo, de je Jesuf Kriftuf pravi obljubljeni Mefija ali Odrefhenik? Nad snamnji, btere je Bog po prerobih osnanoval, bi fo fe nad Jesufam Kriftufam /pol¬ nile. Kakfhne snamnja fo preroki napovedovali ', de fe bodo nad Jesufam Kriftufam fpolnile? Prerobi fo lete snamnje napovedovali: de bo is Judoviga rodu, is hifhe Davidove, od devize in v’ Betlehemu rojen, v’ Nazaretu sre- jen, de bo zhudeshe delal, de ga bodo ljudje fovrashili, preganjali, martrali. umorili, de bo od fmerti vdal, de fe bo njegovi naub po vlim fvetu rasfhiril, in de bo do bonzhanja fveta. 55 Kdo je tedaj Jesuf Kriftnf? 1) Edinorojen t Sin Boga Ozheta. „Tako je Bog fvet ljubil, de je dal fvojiga edinoro- jeniga 4 Sinu.“ 4 S. Jan. 3, 16. 2) Bog in zhlovek fkupej. ,,Dete bo nam rojeno, 4 Sin nam bo dan, in njemu bo ime. Prezhuden, 4 Svetovavez, Bog. 44 Isa. 9, 6 . „En fam Bog je, tudi en fam fodnik med Bogam in med zhloveki, zhlovek Kriltuf Jesuf. 44 I. Tim. 2. 5. 3) Nafh Gofpod, sapovednik, uzhenik in fodnik. „Meni je dana vfa oblall v’ nebelih in na semlji. 44 Mat. 28, 18. Mojltra in Gofpoda me imenujete: in prav imate, sakaj jeli lim, 44 Jan. i3, i5. ,,Duh Gofpoda je nad mano, salo me je pomasal, in me je poflal evangeli osnanovat ubogim. 4 * I>uk. 4, 18. Kaj Je pravi Jesaf? Jesuf fe toliko pravi, kot Svelizhar. Sakaj Je Jesuf a Svelizhar pravi? Jesufu fe Svelizhar pravi, ker fmo po njem svclizhanje dofegli, ker naf je od dolga in flitra- fenge greha, od vezhne fmerti odrefhil, in gna- do boshjo saflushil. „0na (Maria) pa bo ro¬ dila 4 Sina, in lega ime Jesuf imenuj: sakaj on fbo voje ljudllvo od njih grehov odrefhil.* 4 Mat. 1, 21, 56 Kako J'he je Jesuf imenovan? Jesuf je tudi Kriftuf, to je pornasani (po- sliavbari) imenovan. „Kako je Bog pomasal f’ f. Duham in s’ mozhjo Jesufa is Nazareta. 44 Djan.'apoft, 10 , 38. S aha j je JesuJ' Krijiuf edino rojen fin bo- shji imenovan? Jesuf Kriftuf je edinorojen t Sin hoshji ime¬ novan, ker je on fam od fvojiga nebefhkiga Ozheta od vekomaj rojen. Sakaj pravimo, Jesuf Kriftuf je. Bog in zhlovek fkupej ? Salo, ko je Jesuf Kriftuf od vekomaj, in ker je zhlovefhko natoro ob zhafu na fe vsel, in pravi zhlovek poftal. Sakaj f e Jesufa Kri/tufu najfi Gofpod pra¬ vi? Jesufu Kriftufu fe pravi nafh Gofpod, salo, ko je Bog in nafh Odrefhenik. Sakaj je fin hoshji zhlovek pojial? 4 Sin hoshji je zhlovek poftal, de je naf f’ fvojo fmertio na krishu odrefhil in svelizhal. „Ker fo tedaj otrozi mefo in kri s’ njim imeli, je tudi on ravno tako s’ njimi deleshen poftal, de bi f’ fmertjo poterl tega, kleri je oblaft zhes fmert imel, to je hudizha, De bi te odrefhil, kleri fo fmertnimu ftrahu vfe fvoje dni kakor fuslmi podversheni bili, 44 Hebr, 2, 14 — *5. 57 Kako naj je JesnJ odrefhil? On je dolg in fhtrafinge nafhih grehov na- fe vsel, in sa-nje na fretim krishu umeri, bo- shji pravizi sadoftiftoril, s’ Bogam naf fpravil, in nam gnado boshjo saflushil. de samoremo pravizhno shiveti in svelizhani biti. Ali je Bog ole- zhine terpi, je med dvema rasbojnikama, kakor nar vezhi med njima, obejfhen, fvet ga ima ®a hudodelnike, in Jesuf molzhi, kakor jagnje, ne sagovarja fvoje nedolshnolti, ampak vfe sro- zhi fvojimu nebefhkimu Ozhetu. 6) Sgled popolnama pokorfhine; pokoren je bil do fmerti, in fmerti na krishi. 7) Sgled nar vezhiga uboslitva, ker ni imel ob fvoji fmerti kam glave poloshiti. 8) Sgled ljubesni do fvojih fovrashnikor, na krishi vifejozh sa-nje proli. 9) Sgled ljubesni do fvoje matere. 10) Sgled, kako moremo fvoje fpazlieno mefo krishati, kako more fvet nam, in mi fve- tu kr iskani bili. 79 11) Tudi vidimo, kako velika je hudobija greha, in kako oj/lra praviza hoshja, ker nji ni moglo drugazhi sadofti flurjeno biti, kakor s’ terpljenjem in fmertijo t Sina boshjiga. 12) V’ terplenji in fmerti Jesufovi najde grefhnik nar mozhnejfhi terdnobo upanja, ko vidi Jesufa is ljubesni do njega toliko terpeti, in sa njega umreti, de bi grefhnik ne bil po¬ gubljen, temuzh de bi shivel. Po kom samoremo svelizhani bili? Po Jesufu Kriftufu. „In ni v’ nobenim dru¬ gim svelizbanja. Sakaj ni dano nobeno drugo ime pod nebam ljudem, pod kterim bi mogli svelizhani biti.“ Djan, apolt. 4, 12. Jesuf Krijtnj je sa v je Ijadji ter pel in n- meri , ali bodo tudi v ji svelizhani? Ne vli, ampak le ti Iti, kteri fe bodo Jesu- foviga odrefhenja deleshne ttorili. Efes. 5, 1. I. Pet. 1, 18. 19. Kaj pa morejo ljudje Jiorili, de bodo Jesu- joviga odrejhenja deleshni? 1) Morejo verovati in upati v’ Jesufa Kri- Itufa, t Sina boshjiga, ga moliti, ljubiti in sa ve¬ liko dobroto odrefhenja hvaliti. 2) 4 Svete sakramente po vrednim prejemati. 3) Po fvetim evangelji pravizhno shiveti, Je- sufove sglede pofnemati, is ljubesni do njega vfe fvoje teshave in nadloge voljno terpeti. 4) Sa gnado pravizhnofti in ftanovitnofli v’ dobrim Boga ponishno profiti. 80 Kdaj je bilo Jesujovo telo is krislta fneto? 4 She tifti dan svezher je bilo s’ krisba fne- to in pokopano. Ker je bila drugi dan veliko- nozh, fo Judje profili Pilatusha, de bi fe kri- shanim kofti polomile, in njih trupla pokopale, de bi ob velikanozhnim prašniku na krishi ne vifile. Ali Jo bile tudi Jesuju kofti Jierte? Jesuf je bil she mertev, sato mu nifo kofti fterli, ampak en foldat je prehodil njegovo fve- te defno ftran s’ fulzo, in kri in voda je is nje tekla. — Jesuf je pravo velikanozhno jagnje 1. Kor. 5 , 7. Judovfko jagnje je bilo le tega po¬ doba, tiftimu nifo fmeli nobene kofti slomiti, tako fe je prerokovanje fpolnilo: Nobene kofti mu ne slomite, 44 2. Mos. 12, 46. Sraven fe je pa tudi fpolnilo, kar prerok Zaharija 12, 10. govori rekozh: „Vidili bodo, koga fo prehodili. 44 Kdo je telo Jesuf a Krijiufa pokopal? Joshef Arimatejz in Nikodem fta telo Jesu- fa Kriftufa pokopala. Kam je bilo telo Jesuf a Kriftufa pokopano? Telo Jesufa Kriftufa je bilo v’ nov v’ fka- lo isfekan grob djano, kjer ni fhe nobeden po¬ kopan bil. Ali je bpshja natora po fmerti Jesufovi j’ telefam in s’ njegovo dufho fklenjena ojtala ? Boshja natora je s’ telefam in dufho fkle¬ njena oftala, defiravno fe je per fmerti Jesu¬ fovi duflia od telefa lozhiia. «1 Peti zhlen vere. t Shel je v’ predpekel, tretji dan od frnerli vftal. Kam je fhla Jesujova dafha po Jmerti? V’ predpekel je fhla ftare ozhake trofhtat in refhit. Kaj pomeni bejeda pekel? Befeda pekel pomeni tifte fkrivne kraje, kjer fo bile dufhe mertvih branjene, ktere ne- befhkiga svelizhanja fhe nifo dofegle. Ali je vezh takih krajev , ki je pekel ime¬ nujejo P Vezh jih je, in l) kraj, kjer bodo pogu¬ bljeni vezhno terpeli: „Bogalin je umeri, in je bil v’ pekel pokopan.“ Luk. 16, 22. 2) Kraj, kjer dufhe zhafne fhtraienge ter- pe sa grehe, ki fe jih v’ shivlenji nifo sadofli fpokorili. Zerkev per majhi sa merlve tako moli: Gofpod Jesuf Kriftuf, kralj zhafti, odre- fhi dufhe vfih fvojih mertvih vernih od pe- klenfkih fhlrafeng. —- Timu kraju fe pravi vize. 3) Kraj, v’ kterim fo bile dufhe pravizhnih mertvih ohranjene, kjer fo v’ vefelim upanji odreflienja mirno in bres bolezhin perzhakova- le, dokler ni bil Jesuf k’ njim prifhel; temu kraju fe pravi predpekel: „Sakaj tudi Kriftuf je enkrat sa nafhe grehe umeri, pravizhen sa krivizhne, de bi naf Bogu ofral, po meli lizer G 82 umorjen, po dufhi pa oshivljen: v’ kterim je tudi k’ duhovam, kteri fo v’ jezhi bili, pri- fhel in pridigoval , kteri fo nekdaj maloverni bili, ki fo fe v’ dnevih Noeta na boshjo poter- peshljivoft sanafhali, kadar fe je barka delala. I. Pet. 3 , 18 — 20. Kdo fo bili Jtari ozhaki? Bili fo: patriarhi, preroki in drugi pravi' zhni. ki fo v’ Jesufa verovali in upali , pa pred umerli, kakor je Jesuf Kriftuf terpel in umeri. Sakaj pravizhni nifo mogli v' nebefa priti? Sato, ker Jesuf fhe ni bil fveta odrefhil in nebef odperl, ktere fo savolj greha saperte bile. Kdaj je Jesuf od fmerli vftal? Jesuf Kriftuf ie tretji dan is laftne mozbi neumerjozh in zballitljiv, premagovaviz fmerti in hudizha od mertvih vftal: „Sato me Ozhe ljubi, ker fvoje shivljenje dam, de ga fpet vsa- mem; sakaj nihzhe mi ga ne vsame, ampak jeft ga fam od febe dam, in imam oblaft ga dati, in imam oblaft ga fpet vseti.“ Jan. 10, 17, 18. De bi fkosi fmert poterl njega, ki je imel oblaft zhes fmert) to je hudizha. Heb. 2, 14. Kaj fe je godilo takrat , ko je Jesuf od mertvih vftal? Per vftajenji Jesufovim, ktero fe je v’ ne¬ deljo s jutra j ob soru godilo, je bil velik potref, 85 angel je odvalil veliki kamen od pokopalifha. in varhi fo ollermeli in sbejshali. Kdo je varhe pojtavil k' Jesufovimu grobu? Judje fo varhe pollavili k’ Jesufovimu gro¬ bu savoljo llrahu, ker fo fe bali, de bi apo- jftelni in uzhenzi Jesufoviga telefa ne ukradili. in potlej ne govorili, de je Jesuf od fmerti Vllal. t So varhi prizhevali, de je Jesuf od fmerti vjtal? Varhi fo prizhevali, de je Jesuf od fmerti vltal, kakor fe bere per f. Math. 2, 11 — i 5 . Eni smed varhov fo v’ Jerusalem perfhli, in povedali vifhim ljudllva vfe, kar fe je sgodilo. Vifhi ljudftva fo varham veliko dnarjev dali re- kozb: Režite, njegovi apoftelni fo po nozhi perfhli, in ga ukradili, kader fmo mi fpali. Varhi fo dnar vseli, in fo govorili, kakor fo bili nauzheni. Kako je Jesuf preprizhal ljudi od fvojiga od Jmerii vjtajenja? Jesuf fe je vezhkrat in vezhim perkasal po fvojim od fmerti v kajenji, namrezh: 1) t Se je perkasal Marii Magdaleni na vertu. 2) Drugim shenam, ki fo k’ pokopalifhu fhle. 3 ) t Simonu Petru. 4) Dvema uzhenzama, ki fta v’ Emaus fhla. 5 ) Apoftelnam, ki fo per miši bili, ker je k" njim perfhel fkosi saperte duri. 6 84 6) Apoftelnam, ki je tudi Tomasli per njih bil, kteri ni pred verovali hotel, de je fam videl Jesufa, in poloshil fvoje roke v’ nje¬ gove rane. 7) Per morji Tiberja Petru, Jakopu, Ja- nesu, Tomashu, Jerneju in dvema drugima u- zhenzama. 8) Enkrat fe je perkasal vezh ko pet fto bratam. I. Kor, i 5 , 6. 9) Sadnizh vfim Tvojim apoftelnam in u- zhenzam na dan fvojiga v’ nebohoda. Ali jo tudi apojielni prizhevali, de je Je- suj od Jmerti vftal? Apoftelni To po vfim fvetu osnanovali, de je Jesuf od fmerti vftal, in fo sa to refnizo tu¬ di fvoje shivljenje dali. Zhimu je Jesus Krijta j od fmerti vftal? Jesuf Kriftuf je od fmerti vftal: 1) De fe je f. pifmo dopolnilo, ktero je od njegove fmerti, in od njegoviga vftajenja govo¬ rilo. Tudi de fe je dopolnilo, kar je fam go¬ voril. „Moje mefo bo v’ upanji pozhivalo, sakaj ti ne bofh moje dufhe v’ pekli puftil, tudi ne bofh perpuftil, de bi tvoj fvetnik ftrohljivoft vi- dil.“ Pfalm i 5 , 9, 10. ,,Ti fit me is jame isle- kel, ti fi me ismed teh, kteri v’ grob gredo, per shivlenji ohranii.“ Pfalm. 2 g, 4. Jesuf je velikrat od tega pravil, de bo tre¬ tji dan od fmerti vftal. To je bilo zlo njego- 85 vim fovrashnikam snano: salo fo pred Pilatu- sham rekli: Sapeljivez, dokler je fhe shiv bil, je rekel: zhes tri dni bom od fmerti vftal. Mat. 27, 63. Jesuf je djal: Poderite ta tem- pel, in jeft ga bom v’ treh dneh fpet vsdignil, in je od fvojiga telefa govoril. Jan. 2, 19 — 21, 2) De je fvet preprizhal, de je vfe ref, kar je uzhil, in de ga je ref Bog poflal; sakaj zhe bi ne bil od fmerti vftal, kakor je velikrat go¬ voril, bi mu ne bili verovali, kar je uzhil, ko je pa od fmerti vftal, tako je Bog, in vfe ref- niza, kar je govoril. „Zhe Kriftuf ni od fmerti vftal, je prašen nafh nauk, prašna vafha vera.“ 1. Kor. 16, 1.4. ,,Nekteri fariseji in pifmauzheni fo hotli zhudesh viditi, Jesuf pa jim je odgovoril: hu¬ dobni in prefhefhtni rod ifhe zhudefha, in mu ne bo zhudesh dan, kakor zhudesh Jona prero¬ ka. Kakor je bil Jona v’ trebuhu morfkiga fo- ma tri dni in tri nozhi, ravno tako bo t Sin zhloveka v’ ferzi semlje tri dni in nozhi.“ Mat. 12, 09, 4». 1. Petra 1, 18. Jesufovo vftajenje je bilo tako potrebno, ka¬ kor njegova fmert, ker f’ fvojim od fmerti vftajenjem je nafhe odrefhenje konzbal. „Isdan je bil savoljo nafhih grehov, in je vftal savoljo nafhiga opravizhenja,“ Rimi. 4? 2 5. 3) De je nafhe upanje poterdil, de bomo tudi mi od fmerti vftali. „Kriftuf je od mertvih vftal, pervina fpijozhih, sakaj fkosi zhloveka ( /Idama ) je fmert, in fkosi zhloveka ( ViriJtu¬ fu ) vftajenje mertvih. In kakor v’ Adamu vfi umerjejo, tako bodo tildi v’ Kridufu vfi oshive- li." 1. Kor. 10, 20 — 22. l, Pet. l, 3, 4. Vfi bomo tedaj vdali, pa eni k’ shivljenju, eni k’ fmerti. Salo pravi f Pavl.: ,,Glejte vfi fizer bomo vdali, ali ne bomo fe vfi fpremenili.“ l. Kor, 15 , 51. Kako moremo po sgleda Jesufa po duhov¬ no vjtati? Pergrefhno shivlenje moremo opuditi in fveto shiveti. Kako fe fposna nafhe duhovno vftajenje? Sposna fe: 1) De fe vezh v’ perloshnodi greha ne snajdemo. Kakor je Jesuf grob sapudil, ravno tako more tudi grefhnik grehe in perloshnod greha sapuditi, 2) De je zhlovek danoviten v’ dobrim. Je¬ suf je vdal, in ni vezh umeri, tako more grefh¬ nik s’ pomozhjo gnade boshje od fmerti greha vdati, in ne vezh grefhiti. 3) De ta, ki je od fmerti greha vdal, le nehefhko sheli in ifhe, kakor J'. Pavl govori: „Ako de s’ Kridufam vdali, ifhite, kar je tam gori, kjer je Kriduf, in fedi na defnizi boshji, sadopite, kar je sgorej, ne pa, kar je na sem- lji,“ Iiolof. 3, x, 2, 4 S h ef ti zhlen vere, ( Shel je v’ nebefa, fedi na defnizi Boga O- zlieta, vfigamogozhniga. 87 Kdaj je Jesuf v' nebefa fhel? Jesuf je fhtirdefeti dan po Tvojim vftajenji is laftne mozhi, ko Bog in zhlovek, v’ nebefa fhel. Kako Je je godil Jesufav vnebohod? Jesufov vnebohod Te je tako godil: Ka¬ dar je zhaf perfhel, de je imel Jesuf v’ nebefa iti, je fvojim apoftelnam rekel, de naj v’ Gali¬ lejo, na oljfko goro gredo, in kadar do njih pride, jim rezhe: „Meni je daha vfa oblaft v’ nebelih in na seinlji. Pojdite tedaj, in uzhite vfe narode, in kerftite jih v’ imenu Ozheta, in t Sina in fvetiga Duha. Uzhite jih fpolnovati vfe, karkoli lim vam sapovedal. In lej, jeft lim s’ vami vfe dni do konzhanja fveia, 44 Mat. 28, 18 — 20. Dal je apoftelnam ohlaft zhudeshe delati, hudizhe isganjati, nove jesike govoriti, in bol¬ nike osdravljati, sato de bi vli verovali befede, k’ jih bodo osnanovali v’ Jesufovim imenu. 44 Mark. 16, 17, 18. Obljubil jim je f. Duha poflati. kteriga naj zhakajo v’ Jerusalemu. „Ne hodite is Jerusalema, ampak zhakajte obljube Ozhetove, ktero fte flifhali is mojih uft, ker hote kerfheni s’ f. Duham/ 4 Djanj. apoft. 1, 4 ? 5 , Potem je Jesuf fvoje roke vsdvignil, in jih je shegnal, fe je od njih lozhil, in je fhel is laftne mozhi v’ nebefa. Luk, 24, 5 o, 5 i. In kader fo v’ nebo gledali sa njim, fta dva angela perfhla, in jim rekla: „Moshje Gable j- fki, kaj ftojete in gledate v’ nebo. Ta Jesuf, »8 kteri je fpred val' v’ nebo vset bil, bo tabo prifhel, kakor lle ga vidili v’ nebo iti. Djanj. apoft. 1, 9 — li. Potem fo fe v’ Jerusalem vernili, in fo bili ftanovitni v’ molitvi, de bi fvetiga Duha prejeli, Ali Jesuf, ko je v' nebefa jhel, ni vezli na semlji? Vidno ne, ampak nevidno je fhe na semlji: 1) V’ sakramentu f. refhniga Tetefa, ka¬ kor Bog in zhlovek. 2) JS fvojim duham in jP fvojo gnado in pofebno pomozhjo per Tvoji zerkvi, in per pravovernih kriflijanih. Kje jedi Jesuf v ’ nebejih? Jesuf Tedi v’ nebelih na defnizi Boga Ozhe- ta, vligamogozhniga. „Zhe lle s’ Kriftufam v- hali, iihile, kar je sgorej, kjer Kriftuf na def- ni boshji fedi.“ Kolof. 3, l. Kaj to pomeni: Jesuf jedi na defnizi Bo¬ ga Ozheia, vfigamozhniga? Jesuf fedi na defnizi boshji je toliko, ko: Jesuf ima nar vezhi oblalt in zhall zhes vfe v’ nebelih in na semlji, kakor Bog Ozhe. ..Meni 1 je dana vfa oblafl v’ nebelih in na semlji,“ Mat. 28, 18. Sakaj je Jesuf v’ nebefa f/iel. Jesuf je v’ nebefa fhel: 1) De je pokasal, de njegovo kraljellvo ni 89 od lega fveta, kakor je Pilatusliu povedal. Jan. 18, 36 , 2. De je zhlovefhko natoro povikfhal, in jo na defnizo Ozheta poftavil. 3 ) De je vfim nebefa odperl, ktere fo bi¬ le savoljo greha vfim saperte. 4) De je nafho vero in upanje polerdil, de kamor je po premaganih fovrashnikik glava fhla tje tudi udje pojdejo, zhe bodo glavi pokorni, ker nam je fam povedal, de gre nam mefto per- praviti, de tudi mi sa njim pridemo. Jan. 14,2,3, 5 ) De je nafh befednik in frednik per Ozbetu. „Moji otrozhizhi, to vam pifhem, de ne bole grefhili. Ampak zhe je tudi kdo gre- fhil, imamo befednika per Ozhetu, Jesufa Kri- ftufa, pravizhniga. In on je fprava sa nafhe grebe, ne pak farno sa nafhe, temuzh tudi sa zeliga fveta grehe. 44 1. Jan. 2,1 — 2. 6) De je f, Duha poflal. 7) De naf je poduzhil, de nafhe mifli in slielje , zhe fmo ravno na semlji, morejo le v’ nebefih biti, kjer je nafhe ftanovanje; de fe moremo tukaj le popotne, le ptujze mifliti , kteri v’ vezhnoft gremo. Ileb. 11, i 5 . Sedmi z h 1 e n vere. Od ondod bo prifhel fodit shive in mertve. ■Ali bo Jesiif Jpel prifhel na Jvet. Jesuf bo poflednji dan v’ oblakih neba o- zhilno, s’ veliko mogozlinoftjo in zhaftjo fpet 90 prifhel fodit shive in mertve, to je pravizhne in krivizhne. „Vidili bodo priti zhlovekoviga c Sina v’ oblakih na nebu s’ veliko mozhjo in velizhalivam.“ Mat. 24 , 3o. „Sapovedal nam je ljudllvu pridigovati in fprizhevati, de je on tihi, ki ga je Bog fodni- ka shivih in mertvih poftaviI,‘ ( D jan. apolh io , 4? 2 • Kako bo Jesuf poflednji dan ljudi Jodil? Jesuf bo ljudi po dobrim in hudim fodil, kolikor fo kteriga ftorili. ( Sodil bo njih mifli, shele, befede in dela. Pravizhne bo Jesuf plazhal s’ vezhnim shivlenjem v’ nebelih, in grefhnike bo vezhno fhtrafal v’ pekli. ,,Vfi mo¬ remo rasodeti biti pred fodnim ftolam Kriitufo- vim, de fleherni prejme po tem, kar je v’ fvojim shivlenji dobriga ali hudiga ltoril.“ 2 . Kor. 5, io. ,,Potem bodo hudobni v’ vezhno terplenje, pravizhni v 5 vezhno shivlenje fhli.“ Mat. 2 5, 46* Kolikrat bo zhlovek fojen ? Zhlovek bo dvakrat fojen, prezej po fmer- ti, in ta fe imenuje pofebna fodba, in pofle¬ dnji dan, in ta fe imenuje poflednja fodba. Sakaj pervo fodbo pojebno fodbo imenujemo? Sato, ker je vfak pofebej fojen. S. Pavl pravi: „Ljudem je poltavljeno enkrat umreti, potem pa fodba. <£ Hebr. g, 27 . 91 Kam pojde dajha po pofebni jodbi? Po pofebni foddi pojde dufha, kamor fi bo saflushila, ali v’ nebefa, ali v’ vize, ali pa v’ pekel. Ktere dufhe pridejo v' nebefa ? Tifte, ki fo fe v’ gnadi boshji bres vfiga greha od trupla lozhile. Ktere pridejo vi vize ? Tifte, ki fo fe v’ gnadi boshji od telef lo¬ zhile, pa fhe kake majhne grehe nad feboj imajo, ali sa grehe fhe nifo sadoftiftorile. Ktere pridejo v' pekel? Tifte, ki fo fe v’ enim ali vezh fmertnih grehih od telef lozhile. Klera fe pojlednja fodba imenuje ? Pofiednja fodba fe imenuje tifta, ki jo bo Jesuf po konzhanji fveta imel, in bo fodil vfe ljudi vliti zhafov in krajev. Pofledna fe pa ime¬ nuje sato, ker sa njo vezh druge ne bo. Ofmi z h 1 e n vere. Verujem v’ fvetiga Duha. Kaj jo pozheli apofiehii po Jesufovim v' ne¬ bo hodu ? Po Jesufovim v’ nebohodu fo fe s’ oljfke gore vernili v ’ Jerusalem, in tamkej fkupej 92 sbrani molili, fe poftili in zhakali prihoda f. Duha, kteriga jim je Jesuf obljubil poflati. Kdaj f o apojtelni Jvetiga Duha prejeli? Apoftelni fo defet dni po Jesufovim v’ ne- bohodu na binkufhtni prašnik fvetiga Duha pre¬ jeli ? Kaj fofehniga Je je oh prihodu f.Duha godilo? Ko fo bili apoftelni v’ N Jerusalemu sbrani in fo molili, je na naglim sjutraj ob devetih is neba vftal fhum, kakor prihajozhiga lilniga pifha, in je vfo hifho napolnil, v ; kteri fo bili. In perkasali fo fe jim rasdeljeni ognjeni jesiki verh njih. In vfi fo bili s’ fvetim Duham na¬ polnjeni. Djanje apoft. 2, 2 — 41. Kaj je Jtoril fveli Duh v' apojtelnih ? 1) Um apoftelnov je rasfvetlil, de fo Jesu- fov nauk, in njegove nar vikfhi fkrivnofti prav saftopili, kakor jim je she pred Jesuf obljubil rekozh : „Kadar bo pa prifhel Duh refnize, vaf ho on uzhil vfo refnizo, sakaj on ne bo fam is febe govoril, ampak bo govoril, karkoli bo flifhal, in vam bo prihodne rezhi osnanovaD 4 Jan. 16, i3. 2) Voljo apoftelnov je popolnama fpreober- nil, v’ veri jih poterdil in ferzhne lloril Jesu- fov nauk po želim fvetu osnanovati. 3) Mozh jim je dal k’ poterjenju vere zhu- deshe delati, in mnoge jesike govoriti, in 4) de fo ferzhno Jesufov nauk pridigovali. 95 Kdo je fveti Duh. t Sveti Duh je tretja hoshja perfhona v’ /ve¬ ti Trojizi, kteri ishaja od Boga Ozheta in Bo¬ ga t Sina od vekomaj, in je s’ njima pravi ve- zhen Bog. V’ fvetiga Duha moremo tako ve¬ rovati in upati, in ga ravno tako zhaftiti in moliti, kakor Boga Ozheta in t Sina. Kaj dobriga nam Jtori fveti Duh ? t S. Duh naf pofvezhuje. Kje naf J. Duh pofvezhuje? t S. Duh naf pofvezhuje : 1 ) Per fvetim kerflu. „Ni naf savoljo del pravize, temuzh po fvojim ufmilenji svelizhal fkosi kopvo prerojenja.“ Tit. 3, 5. 2 ) V’ sakramentu fvete pokore. 3) Kolikorkrat druge sakramente vredno prejmemo. Kako naf pofvezhuje fveti Duh? 4 Sveti Duh naf pofvezhuje, ker v’ naf gna- do boshjo vlije in naf otroke hoshje ftori, ali pa gnado boshjo v’ naf pomnoshi. t S. Duh naf flo¬ ri s’ fvojo gnado is grefhnikov pravizhne, Ijube- sen do Boga v’ nafhe ferza vlije, in naf smo- shne dela is ljubesni do Boga pravizhno zhiveti in fe svelizhati. ,,Po kterim nam je nar vezhi in drage obljubljene dari dal, de po njih po- flanete deleshni boshje natore, zhe fe bode sder- shali fpazheniga poshelenja, ktero je na fveti. k< II. Petr. i , 4 94 Kaj fhe delaJbeti Duh j’ J'vojo gnado v' naj ? t Sveti Duh rasfvetljuje nafh um, naf uzhi in obuduje po volji boshji delati, nam daje Tvoje Tofebne dari. „Trofhtar pa fveti Duh, kteriga bo Ozhe i v’ mojim imenu poflal, on vaf bo vfe uzhil. 44 Jan. i 4 j 26. ,,Bog je, bteri v’ vaf dela, de hozhete, in dopolnite njegovo dobro voljo. 44 Filip. 2, i 3 . Kteri Jo darovi fvetiga Duha ? ( So leti: 1) Dar modrofti. 2) Dar umno- fti. 3 ) Dar fveta. 4 ) Dar mozhi. 5 ) Dar u- zhenofti. 6. Dar brumnofti. 7) Dar ftrahli boshjiga. t So ti darovi krijijanam potrebni? 4 Silno potrebni To, ker dufbo Bogu prijet¬ no flore. ,,VTe to pa dela eden in ravno tifti Duh, kteri flednimu daje, kakor hozhe. 44 1. Kor. 12, 4 — 11. J) Dar modrofti flori, de kriftjan to ljubi, kar je boshjiga, in ne, kar je pofvetniga ali ptujiga. „Vfa modroft je od Gofpod Boga. 44 > Sir, 1, 1. 2) Dar saftopnofti ali umnofti rasfvetli du- fho, de saftopi refnize in fkrivnofti vere. 3 ) Dar fveta flori, de kriftjan raslozhi in svoli, kar je Bogu bolj dopadljiviga, in k’ sve- lizhanju pomagljivfhiga. 95 4) Dar mozhi daje kriftjanu ferzhnoft. de dobro dela, zhe ima savolj dobri ga fhe f’ tem vezh terpeti, in de vfe fovrashnike fvojiga sve- lizhanja premaga. 5) Dar snanja, ali uzhenofti rasfvetli krift- jana, de fposna Boga in njegove popolnamofti, pa tudi pot, po kterim je hoditi, de vezhno sve- lizhanje dofeshe, in de ve nevarnolti fvojiga svelizhanja odverniti. 6) Dar brumnofti flori, de' kriftjan Boga vredno moli, mu je pokoren, in njegovo voljo dopolni, ne kakor hinavzi, kteri fe mu le s’ beledo perlisujejo, tudi ne kakor fushni, kteri jo le is ftrahu dopolnujejo, ampak kakor dobri otrozi, kteri is ljubesni radi boshjo voljo flore. 7) Dar ftrahu boshjiga dela v’ kriftjanu, de fe Boga is ljubesni boji, in vfe odvrazhuje, kar bi utegnilo Boga shaliti. Modri pravi: „Srezhna dufha tiftiga, kteri fe Gofpoda is lju¬ besni boji, sakaj Bog mu bo mozhen varh«“ Sir. 34, 17 — 19- Kokofhni Jad pernefe Jveti Duh w’ kriftja- nu? Takiga le, pravi f. Pavl: „Ljubesen vefel- je, mir, poterpeshljivoft, prijasnoft, dobroto, dolgosanafhanje, krotkoft, vero, pohlevfhino, sdershnoft in zhiftoft.“ Gal. 5 , 22, 2 3 . Is le- teh zhednoft fe kriftjan fposna, de f. Duh v’ njem prebiva. 96 Deveti zhlen vere. Eno, fveto, katolfhko zerkev, gmajno fvetnikov. Od Zerkve Jesufove, Kaj je Jesuf Jtoril, de je vef njegov nauk zliijt in nepopazhen Jiie po njegovim v' nebo- hodu na Jvetu ohranjen ? Zerkev je poftavil, in f. Duha ji je poflal, kteri per nje ollane do konza fveta, de Te v’ refnizah f. vere nikoli motiti ne more, Kaj je fveta, kololjiika kerfhanfka zerkev? Je vidni sbor (ali sdrushek) vlih pravover¬ nih kriftjanov pod oblaltjo duhovnih paftirjev in fofebno Rimlkiga papesha, kteri vil ravno tifti nauk verujejo, in vli ravno tille sakramen- te imajo in prejemajo. Kako fe je Jesujova zerkev sazhela in ras- jhirila ? Jesuf je fam uzliil, in fi tudi svolil dva- najft apollelnov, jih je poduzhil, in jim je sa- povedal po vfim fvetu vfim ljudem njegov nauk osnanovati. Mat, 28. Jesuf je fam tri leta uzhil, s’ fvetimi sgle- di fvoje nauke poterdoval, in zhudeshe delal, de fo ljudje v’ njega verovali, Svolil fi je tu¬ di dvanajft apollelnov, kteri fo bili njegovi fta- novitni tovarfhi in prizhe vfih njegovih del *in 97 befedi. On jih je v’ vfim poduzhil, de fo sa- mogli ljudi uzhiti, potem ho je Jesus k’ fvoji- mu Ozhetu v’ nebefa odfhel. Rekel jim je: ,.Kakor je Ozhe mene poflal, tako tudi jeft vaf pofhljem. 44 Jan. 20, 21. „Pojdite tedaj, in u- zhite vfe narode, in kerftite jih v’ imenu Ozhe- ta, t Sina in f. Duha.“ Mat. 28, 19. Poflal jim je fvetiga Duha, kteri jih je rasfvetlil, mozhne ftoril, de fo bili ferzhni v’ osnanovanji vere, dal jim je dar mnoge jesike govoriti, de fo s’ vfakim ljudftvam saftopno in lohka govo¬ rili; in k’ poterjenji njih naukov tudi mozh zhudeshe delati. Perva od Jesufa svoljena apoftelna fta bila f. Peter in f. Andrej. Kader je Jesuf ob Gali- lejfkim morji hodil, je vidil dva brata, t Simo- na, ko je imenovan Peter, in Andreja njegoviga brata, ker rta mresho v’ morje metala (ker fta bila ribzha). In jima je rekel: ,,Hodita sa me¬ noj, in jeft bom ftoril, de bota ribzha ljudi. Oba fta prezej fvoje mreshe popuftila, in fta fhla s’ njim. In kader je on od tam naprej fhel, je vidil dva druga brata Jakopa Zebede- jeviga in Janesa njegoviga brata v’ zholnu s’ njih ozhetam Zebedejam, kjer fo fvoje mreshe popravljali, in on jih je poklizal, in fta prezej mreshe in ozheta sapuftila, in fta fhla sa njim. Mat. 4, 18 — 22. 4 S. Matevsha je vidil Jesuf na zolu fedeti in mu je djal: Pojdi sa menoj, in on je vftal, in fhel sa njim. Tako ti je bil Jesuf eniga sa drugim vfih dvanajft svolil. Imena apoftelnov pa fo lete: Pervi 4 Simon, imen- van Peter, in Andrej njegov brat. Jakop Zebe- 7 98 dejev in Janes njegov brat, Filip in Jernj, Tomash in Matevsh, zolnar, Jakop Alfejev in Tadej, ( Simon Kananejz, in Judesh Ifhkarjot, kteri je tudi Jesufa isdal.“ Mat. 10, 2 — 4 in Luk. 6, i 3 . Po Jesufovim v’ nebohodu fo apoftelni ' nameft Judesha Ifhkariota f. Matia apoftelna svo- sili. D jan. apoft. 1, 12 — 26. Skosi fofebno velik zhudesh je bil f. Pavl apoftel od Boga svo- ljen. Djanj. apoft. g, 1 — 19. Jesuf je sraven dvanajft apoftelnov tudi fhe dva in fedemdefet uzhenzov svolil, ktere je, do¬ kler je na fvetu shivel, po desheli pofhiljal njegov nauk osnanovat, Luk. 10, 1. Po Jesu- fovim v’ nebohodu fo tudi apoftelni uzhenike poftavljali, kjer fo vidili, de jih je bilo treba, tako de pravoverni kriftjani nifo nikoli bres du¬ hovnih paftirjev in uzhenikov bili. Tak je bil sazhetik Jesufove zerkve. Kaj fe je sgodilo , ko fo apojtelni po fvetu jhli, in nauk Jesufov osnanovali? Veliko Judov in nevernikov je[ verovalo v’ Jesufov nauk, fe je fpokorilo, in fe jih je dalo kerftiti. She, na pervo pridigo f. Petra na bin- kufhtni prašnik fe jih je per treh taushent ker¬ ftiti dalo. Djanj. apoft. 2, 14. Per perloshno- fti, ko je Peter od rojftva hromiga mosha per durih tempeljna v’ imenu Jesufa Kriftufa osdra- vil, in potlej boshjo befedo v’ tempeljni osna- noval, je bilo pet taushent mosh pravovernih poftalo. Djanj. apoft, 4, 4. Tako fe je vera , 99 Jesufova hitro rasfhirila, od dne do dne je bi¬ lo vezh krilljanov, ker fo apoltelni povfod evan- geli osnanovali, in Gofpod Jesuf je bil s’ njimi, ker je vero poterdoval s’ zhudeshi, kteri fo fe godili. Mark. 16, 20. Kako fo bili imenovani tijii, ki fo n’ Jesti- fa in njegov nauk verovali? Kriftjani fo bili imenovani, in to lepo ime fo nar pervizh verni v’ Antiohii dobili. Djanj. apoft. 11, 26. Tudi fo fe fvetniki imenovali, ker fo bili fkosi pofvezhujozho gnado boshjo pofvezhevani, k’ fvetolli poklizani, in ker je tu¬ di njih shivlenje fveto bilo. Djanj. ap. 26, 18. Kdo je nevidni poglavar zerkve ? Nevidni poglavar zerkve je Jesuf Krilluf. Koga je Jesuf Krifiuf vidniga poglavarja zerkve pofiavil? Jesuf Krilluf je f. Petra vidniga poglavarja fvoje zerkve pollavil fhe prej, ko je v’ nebefa fhel, rekozh: „Pali moje jagnjeta, pali moje ovze.“ Jan. 21, 16. 17. „Ti li Peter, in na to fkalo bom sidal fvojo zerkev, in peklenfke vra¬ ta je ne bodo premagale. In tebi bom dal kljuzhe nebefhkiga kraljellva, in karkoli bofh savesal na semlji, bo savesano tudi v’ nebelih, m karkoli bofh rasvesal na semlji, to bo rasve- sano tudi v’ nebelih.“ Mat. 16, 18. 19. Kdo je sa Petram vidni poglavar zerkve ? Vli pravi Rimfki papeshi saporedama fo vidni poglavarji zerkve in namellniki Jesufa 7 * 100 Krillufa.— Papesh, ki je vidna glava zerkvc, ima pervo zhaft in oblaft v’ Jesufovi zerkvi, kakor jo je Peter pervi med apoltelni imel. Kdo Jo fhkofje? Shkofje fo pravi nameftniki apoftelnov. Ali fo fhkofje tudi oblaji apojielnov sado- bili? Tudi oblaft apoltelnor fo sadobili; sakaj zerkev bo do konza fveta, tako je Kriftuf hotel, de tudi oblaft apoftelnov v’ njih namellnikih, fhkofjeh do konza fveta oftane. „Piefnizlmo vam povem, karkoli bote savesali na semlji, bo tudi v’ nebelih savesano, in karkoli bote ras- vesali na semlji, bo tudi v’ nebelih rasvesano. 44 Mat. 18, 18. „Glejte na febe in na vfo zhedo, v’ kteri vaf je fveti Duh sa fhkofe pollavil k’ vishanju boshje zerkve, ktero je s’ fvojo ker- vijo perdobil. 44 Djan. apoft. 20, 28. Ali je vezh pravih zerkva? Le ena je prava zerkev, sunaj ktere ni upati svelizhanja. Kako fe da fposnati prava zerkev ? Is fhtirih laftnoft, namrezh 1) de je edi¬ na, 2) fveta, 5) katolfhka, 4) in apoltolfka. Kako je prava zerkev edina? Edina je 1) ker ima eno glavo. ,,En Go- fpod je, ena vera, en kerft.“ Efes. 4, 5. 101 „Tako naf je tudi veliko eno telo v’ Kri- ftufu, vfak pofebej pa fmo eden drusiga udjc.“ Rini. 12, 5 . „Imam fhe druge ovze, ktere ni- fo is tega hleva, in morem tudi lilte perpeljati, in bodo moj glaf flifhale, in bo en hlev in en paitir.“ Jan. 10, 16. 2) Ker ima en nauk in ene sakramente. „Skerbite ohraniti edinoft duha v’ savesi miru. Eno telo in en duh bodite, kakor fte poklizani k’ enimu upanju fvojiga pokliza.“ Efes. 4 , 3 . 4 . „Profim vaf pa, bratje, fkosi ime Gofpoda nafhiga Jesufa, de vli eno govorite, in de med vami ne bodo raspertja, ampak de bote popol- nama eniga duha in ene mifli/ 4 i. Kor. l, 10. Kako je preprizhamo, de mati katoljhka zerkev ravno tijti nauk uzhi, ki ga je od Kri- Jtufa po apojielnih prejela? t Se preprizhamo, ko ji je Jesuf f, Duha podal, kteri je od sazhetka, in bo do konza fveta per nje; on je varuje pred vfo smoto, jo vfo refnizo uzhi, jo pofvezhuje in vlada; Je¬ suf ji je obljubil, de vrata peklenfke (smote) jo ne bodo nikoli smagale, in de on oftane s’ njo do konza, tako fe ne more smoliti v’ refni- zah f. vere, torej vfelej ravno tihi nauk uzhi, ki ga je Kriftuf in njegovi apoflelni uzhili, in rav¬ no tifte f. sakramente deli, ki jih je Jesuf po- Itavil. Jesuf pravi: Jefl: bom Ozheta profil, in vam bo drusiga Trofhtarja dal, de per vaf olta¬ rni vekomaj, Duh refnize, kteriga fvet ne mo- 102 re prejeti, ki ga ne vidi, in tudi ne posna, vi pa ga bofte posnali, ker bo per vaf oftal, in bo v’vaf. Jan. 14, 16, 17. „Kadar pa on pride, Duh refnize, vaf bo uzhil vfo refnizo.“ Jan. 16, i 3 . „Ti li Peter, in na to fkalo bom sidal fvojo zerkev, in vrata peklenfke jo ne bodo smagale. 44 Mat. 16, 18. Kako je prava zerkev fveta ? t Sveta je 1) ker je nje sazhetnik Jesuf Kri- ftuf fvet, 2) ker je nje nauk fvet, 3 ) ker fvete sakramente ima, 4) ker fvoje ude v’ fvetofti napeljuje, 5 ) ker fo vedno fvetniki v’ nje. „De bi jo pofvetil, ker jo je s’ befedo shivlje- nja v’ kopvi vode ozhiftil. De bi fam febi na¬ pravil zhaftitljivo zerkev, ktera nima madesha, ali gerbe, ali kaj drusiga taziga, ampak de je fveta in neomadeshana. 44 Efes. 5 , 26. 27. Vfi nauki Jesufovi napeljujejo krilljana k’ fvetofti in jo sapovedujejo; in kar je Jesuf Kri- ftuf ftoril, je le ftorii, de bi naf pofvetil: tako tudi prava zerkev fvoje ude ob vfih zhafih v’ fvetofti napeljuje, kar prizhajo toliko tavshent marternikov in marterniz, fvetnikov in fvetniz, ki fo od nje poduzheni in napeljani bili fveto shiveli, lepe sglede dajali in vezhno svelizhanje sadobili. Kako je prava zerkev katolfhka? Katolfhka je: 1) ker jo je Jesuf Kriftuf sa rfe ljudi, 2) sa vfe zhafe, 3 ) sa vfe kraje po- ftavil. 103 Jesuf fam Tvojim uzhenzam pravi, de mu bojo prizhe v’ Jerusalemu, in po vfi Judeji in Samarii, in do kraja fveta. Djanj. apoft. 1, 7. Ker je Jesuf hotel, de bi bili ljudje frezhni in deleshni njegoviga odrefhenja in nefkonzhniga saflushenja, je Tvoje apoftelne in uzhenze po vfim fveti poflal njegov evangeli osnanovat, de fledni, kteri v’ njega veruje, ne bo pogubljen, ampak vezhno shivlenje ima. „Sakaj od fonzh- niga is-hoda do sahoda bo moje ime veliko med narodi, in povfod Te bo darovalo, in zhalli da¬ ritev darovala mojimu imenu, saka j moje ime bo veliko med narodi, pravi Gofpod vojfknih trum.“ Malah. 1, 11. Kako je prava zerkev apojtolfka ? Apoftolfka je: 1) ker veruje in uzbi, kar To apoftelni verovali in uzhili, 2) ker To apoftelni na Jesufovo povelje njene nauke po vfim fvetu rasfhirili, 3 ) ker To njeni fhkofje nallopniki a- poftelnov. „ { Ste sidani na fundament apoftelnov in prerokov, in fam Jesuf Kriftuf je poglaviten vogalni kamenEfes. 2, 20. 4 Sama ta zerkev je prava, ktera fkasbe, de je od apoftelnov, leta uzhi zhifto refnizo, ker le Tvoji zerkvi je Jesuf obljubil, de ji bo poflal fvetiga Duha, kteri jo bo pred smoto varoval, m de on fam bo per nji do konzhanja fveta; in ta je katolfhka zerkev. 104 Ker je katolfhka kerfhanfka zerkev edina , fveta, apojiolfka in katoljhka, kaj is tega fposnamo ? Is teh labnobi fposnamo, de le ona je pra¬ va Jesufova zerkev, v’ kteri samoremo svelizha- ni biti. Kako Je prava zerkev od pervih zhafov kerjiianjiva J'he imenuje? Prava zerkev fe tudi rimfka imenuje, ker je zerkev v’ Rimu glava vlih drugih zerkva in freda edinobi, Torej fe tibi, ki fe od rimfke zerkve odlozhi, od prave zerkve odlozhi. Kaj nam je Jtoriti, ker fmo v' pravi Jesu- J'ovi zerkvi? 1 ) Boga sa ta dar milobi hvaliti, ki je naf po fvoji veliki ljubesni v’ fvojo fveto zerkev vsel in ljudbvo boshje boril. 2 ) Zerkev, fvojo mater, ferzbno ljubiti. 3) Sa njeno rasfhiranje in po- vikfhanje moliti. 4) S’ njo fklenjeni in nji po¬ korni biti. 5) Vfe njenje udje kakor bratje in febre ljubiti, in kar je mogozhe boriti, de bi jim y’ svelizhanje pomagali. Od gmajne fvetnikov. V' zhirn objioji gmajna fvetnikov? V’ tem, de fo vli pravoverni kribjani ka¬ kor udje telefa med feboj svesani; in de fo vli udje verkve duhovnih darov in dobrot deleshni. 105 Kdo naj' Jiori udje Jesufoviga telefa ? S. Duh; on oshivi nafhe dufhe sa vezhno shivljenje, vshge v’ nafhih ferzah ljubesen do Boga, in jo ohrani, po kteri fmo svesani s’ Je- sufam, kakor fo udje telefa s’ glavo. Kaj dobriga sadobimo is te savese j’ Jesu- jiam? Veliko dobriga: 1) 4 Smo deleshni Jesufoviga nefkonzhniga saflushenja, ki ga je nam fvojim udam dal. 2) Kar dobriga sa svelizhanje ftorimo, Je- suf s’ nami in v’ naf dela, in sato bodo nafhe dobre dela vezhniga shivljenja vredne. „Oftani- te v’ meni, in jeft v’ vaf, kakor mladika ne more farna od febe fadu roditi, ako na terti ne oftane, tako tudi vi ne, ako v’ meni ne o- ftanete. Jeft fim vinfka terta, vi mladike, kdor v’ meni oftane in jeft v’ njem, ta veliko fadu rodi, sakaj bres mene ne morete nizh ftoriti. 44 Jan. i5, 4> 5. 3) 4 Smo deleshni eden drusiga dobrih del, zbe v’ ljubesni bosbji in blishniga shivimo, ker fmo udje med feboj, fklenjeni s’ Jesufam, gla¬ vo nafho. „In vfe je njegovim nogam podvergel, in njega glavo žele zerkve poftavil, ktera je nje¬ govo telo, in polnoft njega, kteri vfe v’ vfih dopolne.“ Efes. i, 22. „Sakaj v’ enim duhu Ano vli v’ eno telo kerfheni. — Vi pa fte Kri- ftufovo telo in udje med feboj.“ 1. Kor. 12, 106 Kteri fofebni duhovni darovi Jo, ki J‘d jih vfi udje zerkve deleshni? 4 So: 1 ) Jesufov nauk, 2 ) gnada boshja, 3) fveti sakramenti, v’ kterih pofebno gnado bosh- jo sadobimo, 4) nar fvetejfhi ofer fvete mafhe, 5) molitev, in 6} saflushenje vernih in dobre dela. Kteri udje zerkve imajo med feboj gmajno ? Vfi pravoverni na semlji, fvetniki v’ nebe¬ lih in dufhe v’ vizah. Kako je tedaj rasdeli Jesujova zerkev , ker fmo krijtjani na semlji tudi s' fvetniki v ’ ne- bejih in j’ dujhami v' vizah v' savesi? t Se rasdeli, l) v’ zerkev v’ vefelji, to fo fvetniki v’ nebefih, ki fo frezhno fvet prema¬ gali, in fe sdaj v’ nebefih vefele. 2 ) V’ zerkev v’ terplenji, to fo dufhe v’ vizah, ki fe fhe pokore, de bodo od vfih ma- deshev ozhifhene, 3) V’ zerkev v’ voj f k vanji; to fo vfi pra¬ voverni na semlji, ki fe fhe soper flabo poshe- lenje, fvet in hudobniga duha vojfkujejo. Kakfhno gmajno imajo verni na semlji med feboj'? Verni na semlji imajo gmajno med feboj, de njih molitev, in saflushenje dobrih del eden drusimu pomaga. 107 Kakfhno gmajno imajo verni na semlji i fvetniki v' nebejih ? Verni na semlji imajo gmajno s’ fvetniki v’ nebelih, de verni na semlji fvetnike zhalle, in fe v’ njih profhnje perporozhajo, fvetniki v’ nebelih pa sa verne na semlji prolijo. „Onija pa je odgovoril in djal: To je Jeremija, prerok boshji, ljubik bratov in Israelfkiga ljudftva; ta je tifti mosh, kteri veliko sa ljudftvo moli in sa zelo fveto meilo.“ 2. Mak. i 5 , 14« Kakfhno gmajno imajo verni na semlji s ’ dufhami v' vizah? Verni na semlji imajo gmajno s’ dufhami v’ vizah, de verni na semlji sa dufhe v’ vizah Boga prolijo, in jim s’ molitvijo, s’ dobrimi deli, in fofebno s’ tem pomagajo, de fveto ma- fho sa nje ofrujejo, dufhe mertvih pa is hva- leshnofti sa verne na semlji Boga prolijo. „ t Sveta in dobra je tedaj mifel sa mertve moliti, de bi bili od grehov refheni,“ 2. Mak. 12, 46. Defeti zhlen vere. Odpufhanje grehov. Kaj naf ta zhlen vere uzhi? Naf uzhi, de je Kriftuf fvoji zerkvi oblall dal grehe odpufhati. „Prejmite fvetiga Duha, kterim bofte grehe odpuftili, fo jim odpufheni, 108 in h ter im jih hote sadersha li, fo jim sadersha- ni.“ Jan. 20, 22, 23 . So vfi ljudje tega fhaza Csaklada') deleshni, k le riga je Jesuf Krijtuf v? fvoji zerhvi s' fro¬ jim ter plenjeni in fvojo fmertjo perpravil . de bodo odpujhanje grehov in Jhtrafeng sado- bili? Deleshni fo fkosi gnado, kteri v’ Jesufa Kriftufa verujejo in fo kerfheni, s’ Kriftufovo zerkvijo fklenjeni, in v’ pokorfhni do nje ofta- nejo; kteri, zhe fo po kerftu grefhili, pravo pokoro flore, in f. sakramente s’ potrebno per- pravo prejemajo. Kdo ima v' pravi zerhvi ciblaji grehe od - pujhati? V’ pravi zerkvi imajo fhkofje in mafhniki oblafl grehe odpufhati'. Imajo fhkofje in mafhniki od Jesufa oblaji odpuf hati grehe , kader in komur hozhejo? Shkofje in mafhniki imajo od Jesufa ohlaft le sgrevanim in fpokorjeriim grefhnikasn grehe odpufhati. Jesuf je salo fvojirn nameftnikam oblafl dal grehe odpufhati, ali pa perdersheva- > li, de bi ftorili, kakor fposnajo, de fo grefhni- ki sgrevani in spreobernjeni, ali ne. Bog gre¬ hov ne odpufti, zhe grefhnik ni sgrevan, in ni¬ ma terdne volje fe poboljfhati. ,,Kdor fvoje grehe fposna in opufti, ufrni- lenje dofeshe. Prip. 28, i 3 . 109 Kje fe grehi odpufhajo? Grehi fe v’ sakramentu f. kerfta, in v’ sa- kramentu f. pokore odpufhajo. Kteri grehi fe per f. kerjtu, inkteri v' J\ po¬ kori odpujte ? Poverhan greh, in vfi pred f. kerftam ftor- jeni grehi fe per f. kerftu odpufte, v’ f. pokori pa tihi grehi, kteri fo po f. kerftu ftorjeni. Ali samore grej!mik odpufhenje grehov ta- Jlushiti? Grefhnik nikdar ne more odpufhenja gre¬ hov po vrednofti saflushiti. Zhe je sgrevan in poboljfhan, sadobi odpufhenje grehov po boshji milofti in fkosi Jesufovo saflushenje, ne pa fko- si dela, ktere bi on ftoril, ker zhe fe pobolj- fha in dobro ftori, flori le to, kar bi bil tudi pred mogel ftoriti. Sato pravi Isaija prerok 55, 7. „Zhe grefhnik sapufti fvojo hudobno pot, Gofpod fe bo zhes njega ufmilil/ 4 Tedaj tudi refhnizhno poboljfhanimu grefhniku daje Bog odpufhenje grehov le is sgoliga ufmilenja. To¬ rej vfak naj hvali in ljubi ufmiljeniga Jesufa, kteri je fvoji zerkvi to oblaft dal, in vfak naj li veliko persadeva fe te pofebne milofti s’ pra¬ vo pokoro deleshniga ftoriti. Enajfti zhlen vere. Vftajenje mefa. Kaj verujemo od telef mertvih ljudi? Verujemo, de bo Bog fodni dan vfe mertve obudil, in de bodo telefa mertvih s’ fvojimi du- 110 fhami fklenjene shive is groba vftale. ,,Ne zhu- dite fe nad tem, sakaj ura pride, v’ kteri bo¬ do vfi, kteri To v’ pokopalifhih, glaf t Sinu bo- shjiga flifhali, in kteri fo dobro delali, bodo is njih fhli v’ vftajenje shivljenja, kteri fo pa hudo ftorili, v’ vftajenje obfojenja. M Jan. 5 , 28. 29. Od kod vemo , de bodo trupla merivih ljudi Jpet shive vftale? De bodo mertvi ljudje s’ temi shivotmi, ki fo jih v’ shivlenji imeli, vftali vemo: 1) Is bo- shjiga rasodenja, kar fo pravoverni ob vfih zhafih verovali. 2) Nar bolj pa naf preprizha od te refnize Jesufovo od fmerti vftajenje. „Vem, de moj Odrefhenik shivi, in de bom poflednji dan is semlje vftal, in bom fpet s’ fvojo kosho obdan , in v’ fvojim mefu bom fvojiga Boga vidil. Ravno jeft ga bom vidil, in moje ozhi ga bodo gledale, kteri ne bom dru- gi.“ Job. ig, 2 5 — 27, „In < pride zbaf, kakorfhniga fhe ni bilo od takrat, kar fo fe ljudftva sazhele. — In veliko tih, (to je vfi) kteri v’ prahu semlje fpe, fe bo sbudilo, eni k’ vezhnimu shivlenju, in drugi k’ oframotenju, ktero bo vfelej pred njimi ve- zhno.“ Daniel 12, 1 — 2, Drugi lin makabejfke matere je v’ mar- trah umirajozh tako govoril: ,,Ti nar hudobni- fhi nam fizer prizhijozhe shivljenje vsamefh, ali kralj fveta naf bo, ker savoljo njegove po- 111 (lave umerjemo, per vftajenju k’ vezhnimu shiv- ienju obudil/ 4 2. Mak. 7. „Sakaj oni ne bodo mogli vezh umreti, sa- kaj oni fo angeljam enaki, in fo otrozi boshji, ker fo otrozi vftajenja. De bodo pa mertvi vftali, je tudi Mojsef fkasal per germu, ker Gofpoda imenuje Boga Abrahamoviga, in Boga Isakoviga, in Boga Jakopoviga, Bog pa ni mert- vih, ampak je Bog shivih, saka j vti v’ njem shive.’ 4 t S. Luk. 20, 36 — 38. Jesuf je rekel Marti: „Tvoj brat bo fpet vftal/ 4 Marta mu rezhe: „Vem, de na poflednji dan ob vftaje¬ nju bo fpet vftal. In Jesuf ji je djal: „Jeft fim vftajenje in shivlenje, kdor v’ mene veruje, bo shivil, ako ravno bi she bil umeri/’ Jan. 11, 23 — 25. Jesuf je tudi vezh mertvih v’ shivlenje o- budil, in kadar je na krishu umiral, fo fe gro¬ bi odpirali, in veliko telef fvetnikov, kteri fo fpali, fe je sbudilo, in kader fo po njegovim vftajenju is grobov flili, fo prifhli v’ fveto me¬ du, in fo fe mnogim perkasali. Mat. 27, 52- 53, „ 4 S. Pavl pravi: Kakor v’ Adamu vli umer- jejo, tako bodo v’ Kriftufu vli oshiveli/ 4 i.Kor. i5. „Sakaj fam Gofpod bo s’ poveljam, in s’ glafam vifhiga angela in s’ trobento boshjo od nebef prifhel, in mertvi, kteri fo v’ Kriftufu safpali, bodo nar pervi vftali. Po tim bomo tudi mi, kteri shivimo in oftanemo, s’ njimi vred kvifhko vseti v’ oblakih Kriftufu naproti, in tako bomo na vfelej s’ Gofpodam, sato po- 1 . 112 vefelujte fe med feboj *’ temi hefedami.“ Tef. 4? i5 — 17 . Sakaj bo Bog nafhe telefa obudil? Sato, ko je pravizhen, de jim bo po sa- flushenji povernil, kar fo s’ dufho vred dobri- ga ali hudiga ftorili. „Kteri fo dobro delali, bodo is .njih fhli v’ vftajenje shivlenja, kteri fo pa hudo ftorili, v’ vftajenje obfojenja.“ Jan. 5, 2 g. Kakfhne bodo telefa pravahnih po vftaje- nji ? Telefa pravizhnih bodo po vftajenji ne- . ftrohljive, neumerjozhe, zhaftitljive, duhovne, in po podobi Jesufa, kteri je zhaftilljiv od fmer- ti vftal. „Jesuf bo nafhe revno telo premenil, ker ga bo po podobi fvojiga telefa enakiga fto- ril.“ Filip. 3, 21 . Kakfkne bodo telefa hudobnih po vftajenji? Bodo nezhaftitljive, fizer tudi neumerjozhe, pa le sato, de bodo vezhne martre terpele, ker fo bile s’ dufho vred Bogu nepokorne. „Bratje, fkrivnoft vam povem, vli bomo vftali, ali ne bomo vli prcmenjeni. 1 . Kor, i5, 5i. Prav lepo naf f, Pavl od mertvih vftajenja poduzhi v’ x. liftu do Korinzhanov i5, 3g — 58. „Ni vfe mefo eno mefo, ampak drugo je zlilovefhko, drugo shivinfko, drugo ptizhje, drugo pa ribje. s So tudi nebefhke telefa in semljfke telefa, ali vender druga zhaft je ne- befhkih, druga pa seniljfkih. Druga fvetloba je us od fonza, druga fvetloba od lune, in druga fret- loba od avesd. Sakaj svesda fe od svesde na fvetlobi raslozhi, tako tudi vftajenje mertvih. t Scje fe v’ ftrohljivofti, vrtalo bo v’ zhafti. 4 Seje fe v’ flaborti, vrtalo bo v’ terdnofti; leje fe shi- valfko telo, vrtalo bo duhovno telo. Ako je shi- valfko telo, je tudi duhovno, kakor je pifano. Pervi zhlovek Adam je portal shiva dufha, dru¬ gi Adam (pa) Duh, kteri oshivlja. Tode ni pervo, kar je duhovno, temuzh, kar je zhlo- vefhko, potlej, kar je duhovno. Pervi zhlovek je is semlje semljfki, drugi zhlovek is nebef nehefhki. Kakorfhen je semljfki, takfhni fo tudi semljfki, in kakorfhen je nehefhki, tak¬ fhni fo tudi nehefhki. Kakor fmo tedaj podobo semljfkiga nofili, tako nofimo podobo nebefh- kiga. To pa rezkem hratje, de mefo in kri kraljeftva boshjiga ne morejo pofefti, tudi troh¬ nenje ne bo neftrohlivorti pofedlo. Glejte, fkriv- noft vam povem: vfi lizer bomo vrtali, ali no bomo fe vfi premenili. Na enkrat, kolikor bi s’ ozhmi trenil, na nar pofledno trobento; saka j sabuzhala bo trobenta, in mertvi bodo nertroh- Ijivi vrtali, in mi bomo premenjeni. Sakaj flroh- ljivo more neftrohljivoft oblezhi, in umerjozhe more neumerjozhort oblezhi. Kadar bo pa u- merjozhe obleklo neumerjozhort, takrat fe bodo fpolnile befede, ktere fo pifane: Posherta je frnert v’ premaganji; fmert, kje je tvoje pre- maganje? fmert, kje je tvoje selo? t Smertno selo pa je greh, mozh greha pa portava. Bogu pa bodi hvala, kteri je nam dal premaganje fkosi Gofpoda nafhiga, Jesufa Krirtufa. Sato moji 8 114 ljubi bratje, bodite ftanovitni in nepremakljivi, obilni vfelej v’ opravilu Gofpodovim: ker vede, de vafhe delo ni saftonj v’ Gofpodu.^ Kako fe bo to sgodilo ? Bog bo f’ Tvojo vligamogozhnoltijo trupla mertvih v’ shivljenje obudil. Kakor lahko je bi¬ lo Bogu zhloveka is nizh llvariti, ravno tako lahko mu bo trupla mertvih obuditi. „Nafhe prebivanje pa je v’ nebelih, od koder tudi Sve- lizharja zhakamo, Gofpoda nafhiga, Jesufa Kri- Aufa, kteri bo nafbe revno telo premenil, ker ga bo podobi fvojiga Tvetliga telefa enakiga fto- ril, po mozhi, s’ ktero samore vfe rezhi Tebi podvrezhi.“ Filip. 3 , 20. 21. Ta vera na vligamogozhnod boshjo je tudi poterdila vero na vllajenje od mertvih v’ fer- zih mahabejTkih marternikov ; od te vere shivo preprizhana mati je rekla fvojimu (inu. „Pro- lim te (mo/) dete, poglej na nebo in semljo, in na vfe, kar je v’ njih, in fposnaj, de je Bog te rezhi is nizh ilvaril, kakor tudi zhlo- vefhki rod; tako bo, de fe ne bofh tega ra- belna bal, ampak vreden delesha fvojih hratov ftorjen, iti k’ fmerti, de te v’ tiftim ufmilenji (ktero upamo) s’ tvojimi bratmi vred fpet do¬ bim. Mak. 7, 28. 29. Kedaj bodo mertvi vjtali? Na dan poflednje fodbe. „In on bo poflal fvoje angele s’ trobento in s’ velikim glafam. in oni bodo sbrali njegove isvoljene od fhtirih 115 vetrov, od eniga kraja neba do drusiga.“ Mat. 24, 3 i. Kaj nam je Jtoriti , ko vemo, de bomo od mer Ivih vjiali? 1) Moremo Jesufa KriftuTa hvaliti, hi je fmert premagal, de bomo, kakor je on tudi mi od Tmerti vdali in vezhno shiveli. „Gofpod u- mori, in oshivi, pelje v’ grob in unkaj.“ 1. Kralj, 2, 6 , 2) Per Tvoji in Tvojih prijatlov Tmerti Te tolashimo, in nesmerno ne shalujmo, ker vemo, de bomo vdali, Te Tpet vidili, in vezhno Tku- pej shiveli. 3 ) c Se moremo greha varovati, in Tvoje udje k’ Tlushbi pravize podati, in Tvoje telo v’ fvetodi in zhidofti ohraniti, de bomo veTeliga od Tmerti v daj e rij a in vezhniga svelizhanja vre¬ dni. Dvanajfti zhlen vere. In vezhno slavljenje. Kaj verujemo in jposnamo s’ befedami dva - najjtiga zhlena vere? S’ beTedami dvanajdiga zhlena vere veru¬ jemo in Tposnamo vezhno svelizhanje, ktero bo shelje Tvetnikov in isvoljenih popolnama Tpol- nilo, # 8 116 Kako fe bodo shelje fvetnikov in svoljenih popolnama fpolnile? Shelje fvetnikov in svoljenih fe bodo po¬ polnama fpolnile, ker bodo Boga vekomaj gle¬ dali, ljubili in vshivali. Ali bodo tudi hudizhi in pogubljeni vezhno shivlenje imeli? Tudi hudizhi in pogubljeni bodo vezhno, tode neisrezheno nefrezhno shivlenje imeli, ker bodo terpeli v’ pekli vezhno fhtrafenge sa fvoje grehe. Sakaj fe apojtolfka vera s' befedo amen f klene ? Sato, de poterdimo s’ befedo amen, de vfe refnizhno in gotovo verujemo, kar je v’ nji sa- popadeniga. d e L Drugi Od upanja. Ali fme, kdor v ’ Boga veruje, tudi to upati, kar je Bog obljubil? fe to fme upati, kar je Bog, obljubil. „Vera pa je terdno zhakanje na rezili, ktere fe imajo upati. 44 Hebr. 11, 1. Kaj je kerfhanfko upati? Je f’ fvefljo perzhakovati od Boga, kar nam je obljubil. „Dershimo le fposnanja fvoji- ga upanja terdno, sakaj svelt je, kteri je oblju¬ bil. 41 ’ Hebr. 10, 2 3. Kdor v’ Boga veruje, to je, vfe saref ver¬ jame, kar je Bog rasodel, in fkosi fvojo fveto zerkev verovati ukasuje; ta more tudi fpolnje- nje njegovih obljub upati, ker tudi te je Bog fam rasodel. Kdor upanja nima, tudi shive ve¬ re mma, ker vera uzhi, de Bog je nefkonzhno dobrotljiv, ufrniljen, refnizhen, svelt in vliga- mogozhen , de hozhe in lahko dopolni, karkoli je obljubil. Torej je upanje k’ svelizhanju rav- 118 no tako potrebno, kakor je vera potrebna, Kain in Judesh nitla upala, sato nifla ufmile- nja dofegla. „Kteri fe Gofpoda bojte, vervajte mu, in ne bote fvojiga plazhila sgubili; kteri fe Go¬ fpoda bojte, upajte vanj, in ufmilenje vam bo s’ vefeljam prifhlo.“ Sir. 2, 8, g. Kaj upamo od Boga ? Od Boga upamo vezhno shivlenje, to je, vezhno svelizhanje in vfe petrebne pomozhi ga dofezhi. ,,Vfako nar boljfhi darovanje, in popolna- ma dober dar je od sgorej, in pride od Ozbe- ta fvetlobe.‘ £ Jak, 1, 17. j'/nemo tudi zkafne in telefne dobrote od Boga upati? Tudi take dobrote fmemo upati od Boga, kolikor fo nam k’ svelizhanju potrebne. „Ifhi- te tedaj nar poprej boshjiga kraljeftva in nje¬ gove pravize, in vfe to vam bo perversheno. <£ Mat. 6, 33 . Ali nam bo Bog dal , karkoli skelimo ? Bog nam ne bo dal, kar skelimo, temuzh le to, kar nam je treba; tega pa mi ne vemo, ampak le Bog fam ve, kaj nam je dobro in potrebno. Sakaj upamo vfe od Boga sadobili? Sato x) ker je Bog vfe obljubil, ki je ref- niahen in sveti v’ fvojih obljubah. „Ne dajmo 119 fe premakniti v’ uku fvojiga upanja, sakaj on, ki je obljubil, je sveft.“ Hebr. 10, 23 . 2) Ker je vligamogozhen, nam torej vfe lahko da, kar nam je sa duflio in sa telo treba. 3 ) Ker je Bog nefkonzhno dobrotljiv in ufmiljen, torej tudi liozhe dopolniti, kar je obljubil. 4) Ker je Bog vligavedozh, torej tudi ve, koga nam je treba. 5 ) Ker fam Bog sapove, de upajmo va-nj. „Saupajte v’ njega (Boga), islite pred njim Tvo¬ je ferze, Bog je nafh pomozhnik na vekomaj^ 44 Pfalm. 61, 9. Po kom moremo upati od Boga vfe potrebne gnade in dobrote sadobiti? Po Jesufu Kriftufu, ki je nafh frednik per Bogu. „Takfhno saupanje pa imamo fkosi Kri- ftufa na Boga. 44 2. 3 , 4 - Je farno upanje sadojii? ♦ Ni sadoili, zhlovek more tudi ftoriti, kar mu je Bog sapovedal, in gnadi boshji fe ne fme s’ grehi vftavljati. „Preljubi, ako nam nafhe ferze nizh ne ozhita, imamo saupanje v’ Boga, in karkoli bomo profili, bomo od njega prejeli, ker njegove sapovedi fpolnujemo, in fiorimo, kar je pred njim dopadljivo. 4 * 1, Jan. 3 , 21 — 22. Jesuf je v’ zholn flopil, in je rekel Petru : Pelji na globoko, in versite fvoje mrcshe, de 120 vlak borite. In 4 Simon je odgovoril: Gofpod zelo nozh fmo delali, in nifmo nizh vjeli, na tvojo befedo pa hozhem mresho vrezhi. In sa- jeli fo tako veliko trumo rib, de fe je njih mresha tergala, in dva zholna fo s’ njimi na¬ polnili. Luk. 5, 3 — 7 . Zhe bi apobelni ne bili borili, kar jim je Jesuf sapovedal, bi tudi rib ne bili vjeli: tako more tudi zhlovek vfelej to boriti, kar mu je Bog sapovedal, in potem naj od Boga vfe upa. Jesuf je bil nekiga zbloveka, ki je ofem in tridefet let bolan bil , s’ befedo osdravil, de je prež vftal, in fvojo pobjlo sadel, in prozh nefel. Posneji ga je Jesuf v’ templji najdel, in mu rekel: Lej, ti fi sdrav pobal, nikar vezh ne grefhi, de fe ti kaj hujfhiga ne sgodi. Jan. 5, 5 ■ 14* Kaj pa naf Jtori Ji lahimu saupanju per- pravne? Gnada boshja. Kaj je kerfhanfko upanje? Kerfhanfko upanje je zhesnalorna od Bo¬ ga vlita zliednob, s’ ktero fe svebo sanefemo od Boga vfe sadobili, kar nam je obljubil. Ali fmo dolshni upanje v 1 febi povikfhe- vati? Dolshni fmo. Kdor upanja nima, tudi Bo¬ ga ne more prav ljubiti, ker fi ga neufmiljeni- ga mifli, on ne more nadlog in britkob sdaj- niga shivlenja po kerfhanfko preterpeli, ne is 121 ferza moliti, ne pokore delati; tak zhlovek tu¬ di sapovedane dobre dela opufha, ker mifli, de mu vfe nizh ne pomaga. Kaj naj kriftjan vezhkrat premij'kljuje, de bo n’ upanji mozhnejfhi perJiajal? 1 ) Naj premifhljuje vezhkrat boshje ne- fkonzhne popolnamafti, pofebno boshjo vfiga- mogozhnoft, modroft, dobroto, miloli, vfigaved- noft, svetlob; in refnizhnoft. 2 ) { Spomni naj fe velikih boshjih obljub, ktere fo fe ravno tako fpolnile, kakor jih je Bog lloril. 3) 4 Spomniti fe lepih sgledov, ktero fo nam fveli ljudje dajali, ki fo v’ Boga terdno in sve¬ tlo upali, in kterim je Bog savoljo njih upanja pomagal. 4) Premifhljuje naj, kaj je Bog she sa fvo- je ljudftvo tloril, de hi ga svelizhal, in pofe¬ bno nefkonzhno Jesufovo saflushenje, in nauke, «’ kterimi naf Bog k’ upanju opominja. 5) Moliti in Boga profiti, de hi ga ras- fvetlil, in mu mozh dal v’ vfih sopernotlih, nadlogah in terplenji flanoviten okati. Ta sgled nam da David, ki je poln sau- panja v’ Boga molil rekozh: „Gofpod je moja luzh in moja pomozh, koga fe bom bal? Go- fpod je varih mojiga shivlenja, pred kom fe bom trefil ? Saka j on me bo v’ hudih dnevih f’ fvojim fhotorjem sakril, on me bo v’ fkriv- nim kraji fvojiga fhotorja fkril. On me bo na vifoko poka vil. Gofpod poflufhaj moj glaf, ker 122 k’ tebi vpijem, ufmili fe zhes me, in uflifhi me. Ne oberni fvojiga oblizhja od mene. Bodi moj pomozhnik, ne sapufti me, in ne saversi me o Bog, moj Svelizhar. Sakaj moj ozhe in moja mati fta me sapuftila, Gofpod pa me je fprejel. Gofpod! uzhi me tvoje poti, in vodi me po pravi ftesi. Verujem, de bom v’ desheli shivih dobrote Gofpodove vidil, Zhakaj Gofpo- da, bodi ferzhan, in zhakaj Gofpoda.“ Pfalm. 26 . ( <5” zhim krijijan nar bolj kashe, de v ’ Bo¬ ga upa? S’ molitvijo. Od molitve. Kaj je molitev? Molitev je povsdigovanje ferza k’ Bogu. Sakaj molimo ? 1 ) De Boga po dolshnofti zhaftimo, 2 ) De ga sa prejete gnade in dobrote sa- hvalimo, 3) De ga sa vfe nam potrebne telefne in dufhne dari profimo. 4) De ga tudi sa odpufhenje fvojih gre¬ hov, in 5) tudi sa vfe nafhimu blishnimu potre¬ bne pomozhi profimo. 125 Ali jt molitev sapovedana? Molitev je od Boga sapovedana, in je k’ svelizhanju potrebna, Jesuf fam sapove bres prenehanja moliti, in fam je tudi veliko molil, vzhafi zelo nozh; preden je sazhel uzhiti, je v’ pufhavi fhtirdefet dni molil, in fvoje shivljenje je fklenil s’ molitvijo na krishi. Luk, 6, 12, 1. Petr. 3, 7. Jak. 5, i3, 16. Kolikera je molitev ? Molitev je dvojna, notrajna ali ferzhna, in unajna ali uftna. Kako Je snotraj ali v ’ Jerzi moli? Snotraj ali v’ ferzi le moli, zb e fe mifli, shelje in obzhutleji ferza k’ Bogu pofhiljejo. Bogabojezha Ana Samuelova mati je prav ferzbno dolgo pred Gofpodam molila, in glaf fe ni flifhal. Heli jo vidi, in mifli, de je vi¬ njena, rezhe ji: Kako dolgo bofh pijana, Ana mu rezhe, nilim pijana, temuzh fim fvoje fer- ze prizho Gofpoda raslivala. 1. Kralj, 1,12—15. Ka ! o fe od sunaj ali s ’ ujtmi moli? Zhe s’ befedo isrezhemo, kar v’ ferzi mi- flimo, obzhutimo in shelimo od Boga dofeshi. - „On (moder) bo fvoje ufta k’ molitvi odperl, in odpufhenje fvojih grehov profil. On bo be- fede fvoje modrofti kakor desh islival, in v’ mo¬ litvi Gofpoda hvalil/ 4 Sir. 3 (), 7 — 9. 124 Kaj Je more per unajni molitvi fkerbeti? t Skerbeti fe more, de nafha dufha ravno to mifli, hozhe in sheli, kar s’ ullmi isrezhe- iuo , fizer bi bila mol it;: v prašen glaf, nizh vre¬ dna in Bogu fhe soperna, kar nam fam Jesuf pove rekozh: „To ljudftvo me s’ ufimi zliafti, njih ferze pa je delezh od mene/ 4 Mat. 6', 7 — 8. Sakaj je tudi unajna molitev potrebna ? Salo, de fe eden drusiga k’ poboshnofli o- budujemo, tiflim, ki naf vidijo ali flifhijo, lep sgled dajemo, ker ne morejo nafhiga ferza vi- diti? Kako fe moremo per molitvi sadershati? Spodobno, tako de samoremo farni prav poboshno moliti, in de tudi druge s’ Tvojim unajnim sadershanjem k’ poboshnofti obuduje- mo. Ta vfa fpodobnoll more is ferza isvirati, fizer je nafha molitev hinavfhina. Torej kader fvoje roke proti nebefam po- vsdigujemo, fe na perli terkamo, fvojo glavo perpogujemo, poklekujemo, naj tudi v’ ferzi takrat fvoj nizh shivo obzhutimo, in dolshnoft Bogu v’ vfim pokorni biti v’ ponishnolli fvojiga duha fposnajmo. Jesufu je bilo unajno ponishvanje ozhilni- ga greflmika dopadljivo, ker je is Jerzhne sha- lofti in ponishnolli isviralo, savergel je pa unaj- nc ponishvanje fariseja, ko je le is napubnjeni- ga duha prifhlo. 125 jjli uflifhi Bog nafhe molitve, kadar s a druge projimo? Uflifhi jih, ker fmo vfi njegovi otrozi, in bratje med feboj. To nam je fam Bog rasodel, ker je prijatlam Johovim rekel: „Pojte k’ Jo¬ bu, mojimu flushabniku, in ofrujte shgan ofer sa-fe; Job pa, moj flushabnik ho sa vaf profil, in njega bom dobrotljivo pogledal, de vam va- fha neumnoft ne bo sa hudo vseta.“ Job 42, 3 . Sa koga je kriftjan dolshan molili? 1) Sa-fe in sa vfe ljudi, de bi Boga fpo- snali, mu flushili, in svelizhani bili, kakor f. Jakop sapove rekozh: „Molite eden sa drusiga, de bote svelizhani.“ Jak. 5 , 16. 2) Sa papesha, fhkofa in vfe druge duhov¬ ne padirje, de bi bili s’ fvetim Duham napol¬ njeni, de bi vedno pafli zhedo boshjo is dobri- ga forza, sato de, kadar fe bo perkasal pogla¬ var pafiirjev, bodo krono prejeli. 1. Pet. 5 , 2 — 4 . 3 ) Sa zefarja in druge deshelfke gofpofke, de bi mirno in pokojno shiveli v’ brumnodi in zhidodi. i. Tim. 2, 2. 4 ) Sa fvoje darfhe, otroke, shlahto, pri- jatle, dobrotnike, shive in mertve kridjane: ,.Profim, de fe dore molitve sa vfe ljudi. “ 1. Tim. 2, 1. 5 ) Sa fvoje neprijatle in fovrashnike. 6) Sa grefhnike, de bi fe poboljfhali, po¬ koro dorili, in Boga vezli ne shalili: tudi sa 126 krivo verze in nevernike, de bi le k’ pravi veri fpreobernili. 7) Sa pravizhne, de bi v’ gnadi boshji o- ilali in rafli. Kaj nam je treba pofebno Boga profiti? Pofebno in pred vlim drusim, kar je k’ svelizhanju nafhe dufhe treba, to je gnado in pomozh boshjo, k’ poboljfhanju nafhiga shivle- nja in k’ odpufhanju grehov. „Ifhite tedaj nar poprej boshjiga kraljellva in njegove pravize. 44 Mat. 6, 53 . „Zhujte in molite, de v’ fkufhnja- ve ne padete. 44 Mat. 26, 41. Kaderkoli bomo molili, in sa karkoli bo¬ mo Boga profili, naj bo vfelej nafha poglavit¬ na mifel in shelje, de bi bogabojezhe shiveli in kdaj svelizhani bili, te shelje ne fmejo ni¬ koli biti is nafhiga ferza, fpremlujejo naj vfe nafhe dela, in naj vladajo nafhe molitve, ker vfe drugo nizh ne velja, zhe bogabojezhe ne shivimo. Ali nam bo pa Bog dal , kar je nafki da- fhi treba? Gotovo nam bo dal, zhe ga bomo prav, in s’ gorezhimi sheljami sa dufhne dari profili. „Ako tedaj vi, ki fte hudobni, snate dobre dari dajati fvojim otrokam, sa koliko vezh bo vafh Ozhe is nebef dobriga duha dal tem, kteri ga profijo. 44 Luk. 11, i 5 . „Ako pa kdo is vafmo- drolli potrebuje, naj profi Boga, kteri vfim o- bilno da, in ne oponafha, in mu bo dana. 44 Jakop. 1, 5 . 127 Kako moremo sa telejne dari profiti? S’ tim perila vkam, zli e je Bogu k’ zhafli, in nam k’ svelizhanji, de jih dobimo; zhe bi nam utegnile fhkodovali, de bi jih pa ne dobili. Kako Je more kriftjan k ’ molitvi perprav- Ijati? 1 ) More Boga in vezhne refnize, sraven pa tudi fvoje flabolli premifhljevati, de fe fer- ze vname, ponishuje, in k’ Bogu sdihuje. Kader je David premifhljeval flabolli in potrebe, je bil shalollen, in Boga pomozh pro- lil rekozh : „Jell fim v’ fvojim premifhlevanju shalollen in prellrafhen. Jeli hozhem k’ Bogu klizati, in on mi bo pomagal . 44 Pfal. 54j 3 — 17 . 2 ) More ljubesen do greha v’ ferzi sadu- fhiti. 3) ,Sovraslinil;ain odpuflili. 4) Pofvetne smote in fkerbi odloshiti. .So raslrejene mifli per molitvi vjelej greh? Rastrefene mifli per molitvi fo greh, ka¬ der je zhlovek rastrefenja fam kriv; zhe pa go- rezhe shelje ima, de bi rad poboshno molil, in fe rastrefenim miflim na vfo mozh kavi, mu nifo greh. Kako je zhlovek rastrejnojti per molitvi fam kriv ? Je kriv, zhe fe k’ molitvi ne perpravlja, zhe je prevezh v’ zhafne rezhi samifhljen; ali 128 ! zhe per molitvi v’ take kraje gre, kjer ga ka¬ ke rezki motijo, in zhe fe osera, S' zhim naj zhlovek fvoj o veji tolashi, zhe per vjim fvojim persadevanji bres rastrefnojti molili ne more? S’ tim, de Bog na ferze in na voljo zhlo- vekovo gleda, in de mu ko tudi persadevanje povernil. Kako naj molimo , de bo nafha molitev Bo¬ gu prijetna , in uflij/iana ? x) V’ Jesufovim imeni; sakaj on je nafh irednik in kefednik per Bogu. „Piefnizkno, ref- nizhno vam povem, ako kote Ozheta v’ mojim imeni profili, vam ko dal.“ Profite, in kote prejeli. Jan. 16, 23 — 24. Kaj fe pravi v ’ Jesufovim imeni moliti? t Se pravi moliti s’ saupanjem v’ Jesufovo nefkonzhno saslushenje, in sa take rezhi profiti, ktere fo po Jesufovi volji. 2) Pokoshno, to je, le na Boga mifliti, in v’ ferzi okzhutiti, kar Bogu govorimo. 3) S’ terdno vero, in ferzlmim saupanjem, kar naf Jesuf fam uzlii, rekozh: Vfe karkoli kote v’ molitvi profili, kote prejeli, ako kote verovali.^ Mat. 21, 22. „Naj pa profi s’ saupa- njem kres vfiga pomifhljevanja.“ Jak. 1, 6. Jajr je profil Jesufa sa Tvojo hzkir, in savoljo njegove vere jo je Jesuf v’ shivljenje okudil. Mark. 5, 36. Hlapza fiojniga poglavarja je sa¬ voljo vere osdravil. Mat. 8, 5. Ravno sato tudi hzkir Kananejfke shene. Mat. i5, 22. 129 4) V’ ponishnofti in s’ sgrevanim Teržani. „Molitev tega, ki Te ponisha, bo oblake pre- derla.“ Sir. 35, 21. Ponishen zhlovek Tposna Tvoje potrebe, na¬ bodi in grehe, in torej tudi Tvojo nevrednoft uTliThan biti, sato obshaluje Tvoje grebe in mo¬ li, kakor ozhitni greThnik, ne kakor prevsetni farisej. Luk. 18, io — i4- 5) V’ duhu in v’ reTnizi. „Bog je duh, to¬ rej, kteri ga molijo, naj ga v’ duhu in v’ reT¬ nizi moiijo.“ Jan. 4> 24. Kdaj moli zhlovek Boga v ’ duhu in i>’ ref- nizi? Kader je, ko premiThljuje boshje popolna- malli in dela, veT v’ Boga' samiThljen, njega zhes vTe ljubi: Kader je veT v’ boshjo voljo udau, in sodovoljen s’ vfim, kar mu Bog po- Thlje; in kader ti persadeva vTe dopolniti, kar Bog hozhe, takrat ga v’ duhu in v’ reTnizi moli. * 6) 4 Stanovitno, in ne jenjati, zhe tudi ni- Tmo bersh uTliThani. Tako neprenehama je profil prijatel Tvoji- ga prijatla tri hlebe kruha. Luk, 11, 5 — i3. Vdova krivizhniga Todnika. Luk. 18, 2 — 7. 4 Slepi per Jeriho. Luk. 18, 35 — 43. Bana¬ ne j Tka shena sa hzhir. Mat. i5, 22 — 28. 74 UTliThanje Tvojih proThnja hosbji volji prepuftiti; to je, de bi Te to sgodilo, kar Bog hozhe, in sato, ker on hozhe. Tako je Jesul’ molil: Ozhe vsemi grenki kelh od mene, pa ne moja, ampak tvoja volja naj Te sgodi. 9 •T 130 Sakaj ni vfelej iijlifhana nafha molitev? Sato, ker prav is ferza ne molimo, ali pa sa take rezhi profimo, ktere bi nam fhkodvale, kar pa le fam Bog previdi, mi pa ne vemo. ,,Profite, in ne prejmete, sato ker sa hudo pro¬ fite, de bi po Tvojim poshelenji sapravili.“ Jak. 4, 3 . „Naj pa prod s’ saupanjem bres vfiga po- mifhljevanja, sakaj kdor fe pomifhlja, je enak morfkimu valu, kteriga veter goni in femter- tje mezhe. Naj tedaj ne mifli tak zhlovek, de bo od Gofpoda kaj prejel.“ Jak. l, 6 — 7. Kdaj fmo dolshni moliti'■? Bres prenehanja. „Molite bres preneha." 1. Tef. 5 , 17. Nafhe mifli, in shelje nafhiga ferza morejo vedno per Bogu biti, de nikoli nizh taziga ne /lorimo, kar bi Boga shalilo. ^ofebno pa more¬ mo moliti sjutraj, ko vftanemo, svezher prej ko fpat gremo, pred jedjo in po jedi, pred sazhetim in po ftorjenim deli, ob zhafu sado- bljene frezhe, ali per odvernjenji kake nefrezhe, in kolikorkrat nam je boshje pornozhi treba, slafti v’ fkufhnjav. ,,Vfaki zhaf hvali Boga, in proli ga, de tvojo pot visha, in de bo vfe tvo¬ je naprejvsetje v’ njem ftorjeno.“ Tob, 4, 20. Kakfhna more biti nafha molitev sjutraj? 1) Moremo Boga is ferza sahvaliti, ki je naf zhes nozh ohranil, in nam dal fpet frezh- no dan doshiveti. 2) Dobre fklepe v’ ferzi ponoviti, de ho- f 131 zhemo zhes dan po volji boshji shiveti, Te vfi- ga greha varovati, in vfe Tvoje dela Bogu ofrati. 3 ) Boga sa gnado, pomozh in shegen pro¬ fiti, de bi samogli Tvoje dobre Tklepe in dolsh- nodi Tvojiga llanu svefto in savoljo Boga Tpolniti. „Ako Te ti sgodaj k’ Bogu vsdigneTh, in VfigamOgozhniga sa OdpuThanje profiTh, ako zhido in pravizhno shiviTh, Te bo hitro k’ tvoji pomozhi obudil, irt tvoje prebivalThe savoljo tvoje pravize mirno dori!.“ Job. 8, 5 , 6. „De bi bilo vfim snano, de je treba tebi hvalo dati, preden Tonze iside, in ob sarji te moliti. 44 Buk. modi*. 16, 28. „Moder bo zlo sgodej zhul per Gofpodu, kteri je njega dvaril, in bo pred oblizhjem NarvikThiga profil. On bo Tvoje uda k’ molitvi odprel, in odpuThenje Tvojih grehov profil. 44 Sir. 3 cj, 6. 7. Jesuf nam da Tvet sgled, kakor T. eVangeli pove: In sjutraj sgodaj je vdal in ven Thal, ter Te je podal v’ pud kraj, in je tam molil. Mark. i, 35 . Na kaj naj Je sjutraj Jhe pofebno f pomni¬ mo ? Na nevarnodi, kterih Te moremo ogibati, de ne bomo ne na duThi in ne na teleTu po- Thkodvani. Naj naj kri/ijan svezher Jiori? Boga naj sa vTe dobrote sahvali, ki jih )e zhes dan od njega prejel, 152 2 ) Naj Tvoje shivlenje premifli; kaj je do- briga samudil, ali pa hudiga floril. 3) Naj Boga s’ sgrevanim Terzam sa odpu- Thenje Tvojih grehov prod, in terdno fklene v’ greh nizh vezh pervoliti. 4 ) Boga naj profi, de bi naf nozojfhno > nozh pred vlim slegam obvaroval, in v’ Tvoji gnadi ohranil. „GoTpod, po nozhi Te na tvoje ime Tpom- nirn, in idershim tvojo poftavo. Ob polnozhi Tim vdajal tebe savoljo tvojih pravizhnih sapo- ved hvali ti. “ PTalm 118 , 54 — 6 2 . JesuT nam tudi da sgled, ki je svezher po vezh ur od uzhenzov odlozhen k’ Tvojimu ne- beThkimu Ozhetu molil. Kje nam gre moliti? PovTod, ker je Bog povTod, in naT povTod, uTliThi. Nar raji molimo pa tam, kjer samo- remo, s’ nar bolj sbranimi miTlimi moliti, pofta- vim: v’ zerkvi, ki je hiTha molitve, ali s’ svojo dru- shino, ali pa na Tkrivnim. JesuT pravi: „Ti pa ka¬ der molifh, pojdi v’ Tvoj hram, sapri duri, in moli Tvojiga Ozheta na Tkrivnim, in tvoj Ozha, kteri na Tkrivnim vidi, bo tebi povernil.“ Mat. 6, 6. Zhimu fo nam molitevfke bukve ? Zhe prav verno is njih molimo, Te sbude v’ naT bogabojezhe miTli in Tvete shelje, kterih nam je per molitvi treba. K kteri molitvi najdemo vje, kar je treba projiti? V’ OzhenaThi, to je, v’ GoTpodovi molitvi? 133 Od Ozhenafha. Kdo je naf uzhil moliti? Jesuf Kritluf, nafh Gofpod, naf je uzhil moliti. Ktero molite j naf je Jesuf uzhil? Jesuf je naf uzhil Ozhenafh, sato fe mu pravi Gofpodova molitev. Kdaj je Jesuf to molitev uzhil? Jesuf jo je uzhil, ho fo ga njegovi uzhen- zi profili. — Vidili fo namrezh uzhenzi Jesufa vezhkrat moliti, perporozheval jim je Jesuf molitev, sato fo tudi farni sheleli moliti. In sgodilo fe je, de je na nekimu kraju molil, in kader je nehal, mu je eden njegovih uzhenzov rekel: ,,Gofpod uzhi naf moliti, kakor je tudi Janes fvoje uzhil.“ Luk. 11, 1. Jesuf pa mu je rekel: Tako le molite. „0zhe nafh, kteri fi v’ nehefih. Pofvezheno hodi tvoje ime. Pridi k’ nam tvoje kraljeftvo. Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih, tako na semlji. Daj nam danf nafh vfakdanji kruh. In odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi od- pufhamo fvojim dolshnikam. In ne upelji naf v’ fkufhnjavo- Temuzh refhi naf od hudiga. Amen.“ Mat. 6, 9 — i3. JU je Ozhenafh Bogu prijetna molitev ? Ozhenafh je Bogu nar prijetnifhi, in je tudi nar boljfhi molitev, ker jo je fam Jesuf 154 uzhil. Ta molitev tudi vfe v’ Tebi ima, kar¬ koli kriftjan sheliti in sa fvoje zhafno in vezh- no shivljenje profiti samore, in tudi uzhi prav po volji bpshji profiti, Je sadojii snali Ozhenafh P j Ni sadofti, kriftjan more tudi vedi ti, kaj leta molitev v’ febi ima, in kar ga uzhi, tudi ftoriti. Koliko prof linja ima Ozhenafh.? Sedem profhnja in en ogovor, Kakofhen je ogovor ? Ogovor je ta: Ozhenafh, kteri fi v’ nebelih, Sakaj pravimo. Bogu Ozhe P Sato, ker je naf po fvoji podobi flvaril, po ozhetovo sa naf fkerbi, in ker je fvojiga t Sina na fvet poflal naf odrefhit. Sakaj pravimo Bogu Ozhe ?iafh P Bogu pravimo Ozhe nafh, ker je naf fkosi fvetiga Duha per f. kerftu sa fvoje otroke, ver- be in ravnoverbe Jesufa Kriftufa, med fabo pa sa brate ftoril. Rim. 8, i5 — 17. Kaj naf uzhe lele prijetne befede , Ozhe nafh ? Naf uzhe 1) de naj s’ otrozhjim zaupan¬ jem k’ Bogu molimo, ker vemo, de bomo u- flifhani. On je naf she bres rjafhe profhnje in bres vfiga saflushenja sa fvoje otroke vsel, 155 koliko bolj bo naT uflifhal in nam dal, kar ga bomo profili, zhe bo le nafhi dufhi potrebno. 2) De naj eden drusiga kakor Tvoje brate in Teltre ljubimo, eden sa drusiga fkerbimo in molimo, ker Trno vli otrozi ravno liltiga Ozheta. Sakaj pravimo , Meri Ji v' nebejih? Pravimo sato, ker Bog, de fi je ravno povfod prizhijozh, je fofebno v’ nebelih, kjer Te Tvojim isvoljenim od oblizhja do oblizhja gledali in vshivati do ja. Tudi sato, de To Tpomnimo, de naTha verbThina je v’ nebelih, in de sato morejo tudi naTlie milli in shelje tam biti. Klerd je perva profhnja v ’ Ozhenafhu? PoTvezbeno bodi tvoje ime. Sakaj profimo nar pred , de bi bilo boshje ime pojvezheno P Profimo nar pred, de bilo boshje ime po- Tvezheno, ker moremo vTelej in pred vfimi drusimi rezhmi profiti, kar je Bogu k’ zhafti, in potem The le takih rezki, ktere To nam, ali pa nafhimu blishnimu potrebne. Kaj profimo s' pervo profhnjoP Profimo: 1) de bi vfi ljudje na semlji boshje laftnofti in popolnamafU bolj in bolj Tposnali, Boga zhallili, in molili. 2) De hi Te greThniki Tpokorili, in k’ Bo¬ ga Tpreobcrnili. 136 3) De bi fe boshjimu prefvetimu imenu nikoli nezhaft ne godila, ne s’ krivovero, ne s’ nevero, ne s’preklinovanjem, in ne s’ ne kerfhan- fkim shivlenjem. Ktera je druga prof linj a ? Pridi k’ nam tvoje kraljellvo. Kaj prof mo s ’ drugo prof kr j o ? 1) De bi vli ljudje Jesufov nauk bolj in bolj fposnali in po njem shiveli, de bi fe kra¬ ljellvo njegove zerkve bolj in bolj rasfhirjalo in uterdilo, kraljellvo nevere, smote in greha pa saterlo. 2 ) De bi Bog vero, upanje in ljubesen v’ naf obudil, in te zhednolli v’ naf povikfbal. 3) De bi nam poflednizh po tem shivle- nji nebefa dodelil. Ktera je tretja prof linja? Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih, ta¬ ko na semlji. Kaj prof mo s ’ tretjo profknjo? 1) De bi nam Bog gnado dodelil njegovo fveto voljo vfelej tako sveilo in voljno na sem¬ lji fpolniti, kakor jo angeli in fvetniki v’ nebe¬ lih fpolnujejo. 2 ) De bi Bog vfe odvernil, kar naf nje¬ govo fveto voljo fpolniti sadershuje. I 137 Iitera je zheterta profhnja? Daj nam danf nafh vfakdanji kruh. Kaj profnno s ’ zheterto profhnjo ? 1) De bi nam Bog vfe dal, kar nam je treba dufhno in telefno shivlenje obraniti. 2) De bi Bog dragino in lakoto, pa tudi greh, kteriga Bog vezhkrat s’ takimi fhibami tepe, dobrotljivo od naf odvernil. Ktera je peta prof linja? Odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpufhamo Tvojim dolshnikam. Kaj profimo s ’ pelo profhnjo? Prolimo, de bi nam Bog nafhe grebe od- puftil, kakor tudi mi is ferza odpuftimo v tim, ki To naf rasshalili. Ktera je fkefta profhnja ? In naf ne upelji v’ fkufhnjavo. Kaj pro)imo j’ fhejio profhnjo P 1) De bi naf Bog v’ take perlosbnolli va¬ roval, v’ kterih bi hudo vidili, flifhali, in tudi mi lohka grefhili. 2) De bi nam Bog ob fkufhnjavi fvoje pomozhi ne umaknil, temuzh de bi nam gnado dal fkufhnjave ferzhno premagati. Kdo naf fofebno fkufha? Skufha naf fofebno fvet s’ hudimi pogo- 158 vori in sgledi, laftno mefo, to je nafhe hudo nagnenje in poshelenje, in hudizh, u 4 li tudi pravizhne -Bog fkufha? Tudi, kader namrezh fkufha njih pravizh- noft: 1) s’ bolesnijo, 2) s’ ubofhtvam in s’ dru¬ gimi nadlogami. „Srezhen je zhlovek, kteri fkufhnjavo preterpi, sakaj, kader bo fkufhan, bo prejel krono shivlenja, ktero je Bog oblubil tiilirn, ki ga ljubijo . 44 Jak. 1, 12. Ktera je Jedrna prof linja ? Temuzh refhi naf od hudiga. Kaj profano v’ jedrno profhnjo? Profimo: 1) de bi naf Bog slafti od dufh- niga hudiga, kar je greh, odrefhel, in pred zhafnimi in vezhnimi grehovimi fhtrafengami obvaroval. 2) De bi naf refhil tudi od telefniga hu¬ diga, zhe nam ni k’ svelizhanju. 3 ) De bi nam Bog mozh in.gnado dodelil, vfe nadloge, ki nam jih pofhilja, voljno in ftanovitno preterpeti. Kaj pomeni befeda amen? Befeda amen pomeni tolika, kolikor; Sgo- di fe, ali sgodiio fe bo, kar profimo. Od angeloviga zhefhenja. Ktero molitev katolfhki krifijani vezli del s ’ Ozhenafham fklenejo? Angelovo zhefhenje. 139 Kaj je angelovo zhefhenje? Je molitev, s’ ktero kriftjani fveto devizo Marijo, mater hodijo med vlimi angeli in fvet- niki pofebno zhalte in profijo. Kakfhno je angelovo zhefhenje? Angelovo zhefhenje je tako: Zhefhena fl Marija, gnade polna, Gofpod je s’ teboj. Shegnana li med shenami, in shegnan je fad tvojiga telefa Jesuf. 4 Sveta Marija, mati bo- shja, pvoli sa naf grefhnike, sdaj, in nafho fmertna uro. Amen. Is koliko delov obftoji angelovo zhefhenje ? Angelovo zhefhenje obilo ji is treh delov, is posdravljenja arhangela Gabrijela, kader je Marii povedat prifhel, de bo mati Odrefbenika in boshjiga t Sina; is Elisabetniga posdravljenja, kadar jo je Marija obifkala, in is befedi, ki jih je zerkev perltavila. Kako je angel Gabrijel Marijo posdravil? Angel Gabrijel je Marijo posdravil s’ tem befedami: „Zhefhena li Marija! gnade polna, Gofpod je s’ tabo, shegnana li med shenami/* Kako je Elisabeta Marijo posdravila? Elisabela je angelove befede povsela: ,.Ti li shegnana med shenami,“ in je fhe te befede perdjala, ,,in shegnan je fad tvojiga telefa*“ lllere bejede je zerkev perdjala? Zerkev je le befede perdjala: „Jesuf. c Sve- 140 ta Marija, mati boshja, proti sa naf grefhnike sdaj in nafho fmertno uro. Amen.“ Sakaj pravimo: fveta Atarija , mati boshjaj Pravimo sato: 1) ker je fveta deviza Mari¬ ja Jesufa rodila, kteri je pravi Bog. 2) Ker nam to ime da saupanje, de bo Bog uflifhal nje profhnjo sa naf. Sakaj pravimo: Prof sa naf grefhnike? Prod sa naf grefhnike pravimo, de bi fposnanje nafbiga ubofhtva Marijo omezhilo fprodti nam od Boga duha pokore, in odpu- fhenje nafhih grehov. Sakaj pravimo: Prof sa naf sdaj in na¬ fho fmertno uro? Prod sa naf sdaj in nafho fmertno uro pra¬ vimo sato,’ ker potrebujemo boshje pomozhi vfelej, in tudi ob fmertni uri, v’ kteri fo fku- fhnjave hudizhove vezhkrat nar hujfhi. Kdaj slajii zhajti zerkev Marijo s ’ angelo¬ vim zhefhenjem ? Zerkev Marijo, mater boshjo, zhalli s’ an¬ gelovim zhefhenjem sladi; kader svoni sjutraj, opoldne in svezher k’ molitvi. Kaj moremo fofebno miflili ob tem svonilu? Ob tem svonilu moremo fofebno mifliti hvaleshno in poboshno v’ vzhlovezhenje 4 Sina boshjiga, Tretji del. Od ljubesni. Kaj je kerfhanfka Ijabesen ? Ji.erfhanfka ljubesen je zhesnatorna od Boga v’ nafhe ferze vlita zhednoft, fbosi ktero Boga savoljo njega famiga, ker je nar vezhi dobrota, blishniga pa savoljo Boga , kakor farni febe, ljubimo. Saka/ Je pravi, de je Ijabesen zbesnatorna od Boga v ’ nafhe ferze vlila zhednoft? To fe pravi sato, ker je od Boga f. Duha v’ ferze kriftjanovo vlita, de njegovo voljo per- pravno flori, de Boga v’ vfim in zhes vfe sa¬ voljo njega famiga, in blishniga savoljo Boga, kakor famiga febe ljubi, in flori, de zhlovek per vfih fvojih delih nizh drusiga ne sheli, ka¬ kor Bogu dopafti, „Ljubesen boshja je islita v nafhe ferze fkosi f. Duha, kteri nam je dan.“ Rim. 5, 5. Kaj je pravi Boga savoljo njega famiga , ker je nar vezhi dobrota, ljubiti? t Se pravi Boga sato ljubiti, ker ima vfe dobre laftnofli in vfe popolnamafli v’ febi. On J 42 je nar Tvetejfhi nar modrejfhi, nar pravizhni- fhi, nar bolj reTnizhen, svelt v’ Tvojih oblju¬ bah, miloftljiv i. t. d. Zhe she vefelje do dobrih ljudi imamo, in njih dobre, laftnofti ljubimo, zhe tudi popolna- ma nifo, kolikanj bolj moremo Boga ljubili, ker je le on Tam popolnama dober, in ker le od njega ljudje dobro šadobe, kar nad Teboj imajo. Saka / naj jhe Boga ljubimo? Tudi salo, ker je pruti nam neTkonzhno dobrotljiv. Nobeden naT tako ne ljubi kakor Bog, on naf bolj, kakor naThi ftarfhi, ljubi, ker Tam pra¬ vi: „Zhe bi tudi mati Tvojiga ediniga fina po- sabila, naT vender on ne bo posabil. kor de bili Kriftufa satajili. Egiptovfki Joshef je raji flushbo, zhaft in proftoft sgubil, in je raji v’ jezho fhel, kakor de bi fe bil od pre- grefhne shena sapeljati dal, in Boga rasshalil. Kako pokashe krijijan, de Boga ljubi? 1) Zhe boshje sapovedi fpolnuje. „Kdor moje sapovedi ima C pravi Krijtuf ) in jih fpol- ni, tifti je, kteri me ljubi.“ Jan. 14. 21. „Vi fte moji prijatli, ako bote florili, kar vam sa- povem.“ Jan. i5, 14. 2) Zhe rad na Boga mifli in moli, vezh- krat njegove dela, njegovo vligamogozbnoft, modroft in dobroto premifhljujc, s’ veleljem od Boga in od njegove previdnofti govori; zhe boshjO befedo s’ fvetimi sheljami poflufba, in jo v’ ferzi ohrani; kteri fvojo voljo boshji volji tudi v’ sopernih pergodbah podversbe, zhe fe rad sa boshjo zbali: in sa f. zerkev potegne, zhe drugim lepe sglede daje, in li vfe persade- ne, de bi Bogu dopadel. Kako pokashe krijtjan, de Boga ne ljubi? Zhe boshjih sapovedi ne fpolnuje. Ali Boga ljubi , kdor blishniga ne ljubi? Tak ga ne ljubi, ampak le tifti, kteri tu¬ di blishniga, kakor fam febe , savoljo Boga ljubi. 145 Kdo febe prav ljubi? Tifti, ki Boga is zeliga ferza na vfo mozh ljubi, Te greha varuje, hudo posheljenje pre¬ maguje , in vezhne frezhe ifhe. Kdo je najh blishen? Nafti blishen je vfak zhlovek, bo naj pri- jatel ali neprijatel, Snan ali nesnan, veren ali nevernik, dober ali hudoben, kakor naf Jesuf v’ perglihi od ufmiljeniga ^Samarijana uzhi. sili jmo dolshni blishniga ljubili? Dolshni fmo ga ljubiti, sato ker je Bog sapovedal ga ljubiti, ker je po boshji podobi fl var j en in s’ Jesufovo kervijo odrefhen, kakor mi. Kako je Jesuf dolshnoji blishniga. ljubili rasloshil ? S’ temi hefedami: ,, t Storite ljudem vfe, karkoli hozhete, de bi vam tudi oni fiorili, Sa- kaj to fo poftava in preroki.“ Kdaj blishniga prav ljubimo? Kader mu vfe dobro shelimo kakor febi, in mii vfe florimo, kar shelimo, de bi tudi on nam floril • in mu na dufhi in telefu savoljo Boga pomagamo, de bi vekomaj svelizhah bil. Kdor blishniga prav uzhi, fvari, sa-nj mo¬ li, mu dober sgled daje, in fkerbi, de bi sve¬ lizhan bil, ga prav in savoljo Boga ljubi. Kdor pa blishniga ljubi savoljo dobizhka, vefelja ali drusiga flabiga namena, ga he ljubi prav. 10 i 146 Ali je sadofti blishniga le v' Jer za ljubiti ? To fhe ni sadofti, tudi v’ djanji mu more¬ mo ljubesen fkasovati, in po mozhi in potrebi mu dobi’o ftoriti. Ali fmo dolshni grefhnike ljubiti? Dolshni fmo jih ljubiti, jim k’ svelizhanju pomagati, greh pa moremo vfelej fovrashiti; pohujlhanja fe bati, in fe fkerbno varovati, de fe njih hudobo ne navsamemo, in njih gre¬ hov ne vdeleshimo. Koliko sapoved od ljubesrd nam je Jesuf dal ? Jesuf nam je dal dve veliki sapovedi od ljubesni: Ljubi Boga, fvojiga Gofpoda zhes vfe, in blishniga , kakor fam febe. Kdor te dve sa¬ povedi dopolni, dopolni vfe, kar nam je Bog fkosi Mojsefa in fkosi preroke sapovedal. Mat. 22, 5j - 4o. Ali je kerfhanfka ljubesen potrebna , Tako je potrebna, de zhlovek, kteri je per pameti, bres ljubesni vezhniga svelizhanja dofezhi ne more. ,,Kdor ne ljubi oftane v’ fmer- ti.“ i. Jan. 3 , i 4 — 19. Kako krijtjan ljubesen do Boga in do blish¬ niga fkasuje ? Zhe boshje sapoved fpolnuje. „Kdor moje sapovedi ima in jih dershi, tilli je, kteri me lju¬ bi. Jan. i 4 j 21. r 147 Od detet boshjih sapoved. Iitere Jo boshje sapovedi? t So le te: 1) Veruvaj v’ eniga Boga. 2) Ne imenuj po nemarnim imena fvoji- ga Boga. 3) 4 Spomni fe, de bofh prašnik pofvezhe- val. 4) ( Spofhtuj fvojiga ozheta in Tvojo mater, de bofh dolgo shivel, in de ti dobro pojde na semlji. 5) Ne vbijaj. 6) Ne prefhelluj, ali ne delaj nezhiftofti. 7) Ne kradi, 8) Ne prizliaj po krivim soper fvojiga blish¬ niga- 9) Ne shelji fvojiga blishniga shene. 10) Ne shelji fvojiga blishniga blaga, Homu je Bog defet sapoved dal? Mojsefu je Bog defet sapoved dal na gori t Sinaji sa Israelfko ljudftvo, ko je po is-hodu is Egipta v’ pufhavi bilo. 2. Mojs. ig. Kako je dal Bog defet sapoved? Bog je dal defet sapoved na dve liamnitne ' table sapifane s’ gromam in trefkam. Bog, kader je zhaf prifhel, de bi bil Tvo¬ je sapovedi dal, je fkosi Mojsefa ljudfivu sapo- vedal, de naj fe tri dni prej ozliilli, in fvoje oblazhila opere, in naj pride k’ gori t Sinaj. 10 # 1 Kader je tretji dan prifhel, fe je gromenje sa- flifhalo, sazbelo fe je blifkati, zhern oblak je goro pokril, glaf trobente je zbe dalej bolj bu- zhal, in ljudftvo fe je balo. Vfa gora t Sinaj pa fe je kadila, in dim fe je s’ nje valil ko is pezhi; in vfa gora je bila ftrafhna, in glaf tro¬ bente fe je zbe dalej bolj raslegal, in Gofpod je defet sapoved povedal. Sakaj je Bog $’ gromam in trefkam defet sapoved dal? Sato 1) de bi fe ljudftvo bolj nagnilo po boshjih sapovedih delati, in vezhi zhaft in po- korfhino do boshje volje imelo. 2) De bi prelomvavze s’ ftraham pred nje¬ govo mozhjo in sashuganimi fhtrafengi navdal. Smo tudi mi dolshni defet boshjih sapoved dopolniti ? Tudi mi fmo dolshni defet boshjih sapo¬ ved dopolniti: 1) Ker fo raslaga natorne sapovedi, ki jo je Bog v’ nafhe ferza sapifal. 2) Ker jih je fam Jesuf Kriftuf poterdil, in dershati sapovedal. „Vi ne fmete menili, de lim prifhel rasvesati poftavo ali preroke: jeft nilim prifhal rasvesati , ampak dopolnit. Mat. 5 , 17. Ali samore zhlovek fam od febe boshje sa¬ povedi dopolneti? ( Sam od febe jih ncmore dopolniti, pa s’ bo- sbjo pomozhjo jih samore dopolniti, „Bog je, 149 kteri v’ vaf dela, de liozhete, in dopolnite po nje¬ govi dobri volji.“ Filipp. 2 , i3. „Njegove napo¬ vedi nifo teshke.“ i. Jan. 5, 3. Bog nizh nemogozliiga ne sapoveduje, am¬ pak s’ sapovedovanjam te opominja, de fiorifh, bar morefh, in de profifh, bar ne morefh, in de ti pomaga, de moiefh, Trient. sbor. lej. 6 , p. n. Klere dolshnojti imajo dejal boshjih zapo¬ ved w’ Jebi ? Perve tri hodijo sapovedi imajo v’ febi dolshnofti do Boga, vinih fedem pa imajo v’ febi dolshnofti do naf in do blishniga. Kje je ob kratkim v Jih dejet zapoved? V’ dveh sapovedih od ljubesni je ob krat¬ kim vlih defet sapoved. Kaj gre per v jaki dejelih sapoved vediti? De vlaka sapoved kaj sapoveduje, in tudi kaj prepoveduje. Od treh pervih sapoved, ki imajo v’ febi dolshnofti do Boga. I; Sapoved, Kaj nam je v ’ pervi sapovedi sapovedaniga ? Nam je sapovedano le v’ eniga famiga Bo¬ ga veruvati, va-nj upali . Iga zhes£ vfe ljubiti, mu pokorni in hvaleshni biti, in ga moliti. (Srno Bogu pokorfhino dolshni? Bogu fmo vfelej in povfod popolnama po¬ korfhino dolshni, drugazhi nemoremo svelizha- ni bili. To nam Jesuf fam sapove rekozh: „Ako hozhefh v’ sliivlenje iti, dershi sapovedi.“ Mat. 19, 16 — ig. .Smo vfelej dolshni boshje sapovedi dopol- novaii ? Mi fmo vfelej boshje sapovedi dopolnovati dolshni, sakaj ker je Bog fvet, le farno to pre¬ poveduje, kar je hudo in fhkodljivo, in le farno to sapoveduje, kar je dobro. On je do¬ brotljiv, in ravno sato, ker hozhe, de bi vil njegovi otrozi svelizhani bili, hozhe, de bi v- felej dobro delali,,. in fe hudiga varovali, in ravno to nam v’ vfih fvojih sapovedih sapove, in sato jih moremo tudi vfe bres raslozhka fpolnovati, „Kdor koli pa zelo poftavo dershi, grefhi pa v’ enim farnim, je vfiga kriv. Jak. 2 , 10. .Smerno kako hoshjo sapoved prelomiti sato, de bi fvoje shivljenje ohranili? Ne fmemo, ker nam je Bog zhafno shiv¬ ljenje le sato dal, de bi li s’ njim vezhno per- dobili, in sato nam ne more nikoli perpufhe- no biti, de bi sato, de bi zhafno shivljenje ohranili, pa vezhno sgubili, kar bi fe pa goto¬ vo sgodiio, ko bi boshje sapovedi prelomili. ..Kdor fvoje shivlijenje najde, ga bo sguhil, in kdor fvoje sliivlenje savoljo mene sgubi, ga bo nafhel.“ Mat. 10, 3 g. 151 t Smemo savoljo zhafniga dobizhha boshje sapovedi prelomili ? Ne fmemo, sakaj KriHuf pravi : ,,Kaj po¬ maga zhloveku, ako vef fvet dobi, Tvojo dufho pa pogubi.“ Mat. 16, 26. l Srnemo is Jirahu pred ljudmi boshje sapo¬ vedi prelomili? Tudi ne. Jesuf naf uzhi, de Te ne fmemo tiftih bati, kteri truplo umore, dufhe pa umo¬ riti ne morejo, temuzh de naj Te tiiliga bojmo, kteri dufho in truplo v’ pekel pogubiti samore. Mat. 10, 28. Sgled To nam tudi fedem Makabejfkih bra¬ tov, apoftelni, marterniki, ki To Te raji umori¬ ti dali, kakor de bili grefhili. 'Smo Bogu tudi hvaleshnoji dolshni? Tudi, sakaj od Boga Trno vfe prejeli, kar imamo, in nizh nimamo, kar bi od njega ne bili prejeli. „Kaj imafh, kar bi ne bil prejel? ako fi pa prejel, kaj Te hvalifh, kakor de bi ne bil prejel. 1. Kor. 4 ? 7* Kako krijijan Bogu hvaleshnoji fkasuje ? Zhe boshje dobrote premifhljuje, zli e rad od njih perpoveduje in jih v’ to obrazha, sa kar mu jih je Bog dal, to je v’ boshjo zbali, v’ Ivoje laltno in fvojiga blishniga svelizhanje. ,Smo dolshni Boga moliti ? Tudi moliti Trno ga dolshni, ker naf je »ato ftvaril, de bi ga molili in mu flushili. J 152 r „Moli Boga, fvojiga Gofpoda in njemu famimu flushi, pravi Jesuf. 44 Mat. 4 > a o. Kdaj zhlovek Boga refnizhno moli? Kader Boga sa fvojiga narvjkfhiga Gofpo- da, in sazhetnika vfiga dobriga fposna, ko nje- i goro nefkonzhno popolnamt\il vefel hvali, in tako shivi, kakor on sapove. Kaj je K pervi sapovedi prepovedaniga ? V’ pervi sapovedi je prepovedana nevera, malikovanje , krivoverllvo, yedeshvanje, prašna vera, vera v’ zopernije. nesauplivolt, ali pa tudi predersno saupanje v’ hoshjo miloft. Kdo je nevere kriv ? Nevere je kriv, kteri v’ praviga Boga, ali v’ to, kar je Bog rasodel, ne veruje. Kdo je malikovanja kriv ? Kteri ftvari kakor Boga moli, ali jim tako zhafl: fkashe, ktera le famimu Bogu gre. Ta¬ ko fo ajdje, fonze, svesde, luno, imenitne lju¬ di, shivali in tudi druge rezhi kakor Boga molili. Samore kri/tjan, ki le v' eniga Boga verii- > je, greha malikovanja kriv biti? Tudi, zhe namrezh kake Avari toliko ali pa fhe bolj kakor Boga ljubi, ali zhe je per- pravljen is ljubesni do njih Boga rashaliti. Sa- torej f. apoftel Pavl lokomnoft malikovanje imenuje. 155 m ■ ^ Kdo je krivoverjtva kriv P Krivoverftva je kriv, kteri kake od Boga rasodete refnize, ktere mati katolfhka zerkev sa take fposna in veruje, terdovratno sametje. Kaj je krijijanu Jtoriti, de krivoverjtva ne bo kriv P je more: J) prevsetnofti varovati, sato ker is napuha krivoverfho isvira, 2) More Boga ponishno sa ftanovitnofi: v’ katolfhki veri profiti, 3) je more takih ljudi fkerbno ogibati, kteri radi soper vero in kerfhanfke zhednofti govore, ali fe is kakih boshjih rezhi radi nor- zhujejo, Ta nauk nam f. Pavl da, ker pravi: ,,Eni fo, kteri vaf motijo in hozhijo preverniti evan- geli Kriftufov. Ali defiravno bi mi, ali kaki angel is nebef vam kaj osnanoval, sunaj tega, kar fmo vam osnanovali, naj bo perklet.“ Ga- laz. I. 7, 8, In Titu perporozha: „Krivover- niga zhloveka fe na eno ali drugo fvarjenje ogibaj, ker vefh, de taki je vef fpazhen, in grefhi, kakor kdo, k’ je fkosi laftno fodbo ob- lojen.“ Tit. 3, 10 — 11. 4) More fkerbeti, de bo v’ katolfhki veri dobro poduzhen. 5) Ne fme flabih bukuv brati, ker govor¬ jenje v’ takih bukvih kakor rak okoli febe je. 2. Tim. 2, 17. 154 Kdo je vedeshvanja kriv? TiHi, ki terdi ali veruje, de fe is kakih ismifhljenih snamenj prihodne rezhi vediti da¬ do. ,, t Se nima snajditi med tabo, kteri bi u- ganovauze oprafheval, ali na Tanje in na pti- zhje petje dershal, — tudi ne de bi vedeshe sa fvet prafhal, ali prerokovavze, ali de bi od mertvih refnize ifkal. Sakaj vfe to je gnjufoba Gofpodu, in savoljo takih hudobij jih bo on per tvojim prihodi pokonzhal,“ 5 . Mos. 18, 10 — 12. Samore zhlovek Jkrivne ali prihodne sgodbe napovedati? Zhloveku je to nemogozhe, zhe mu ni od Boga rasodeto. -— Preroki To fizer vedili pri- hodne sgodbe, pa le farno is boshjiga rasode- nja. Kdo je prasne vere ali vrasli kriv? Tifti, ki rezhem pofebno mozh perpifuje, ki je ni ne po natori. ne po rasodenju Bog va-nje djal. Kdo hi bil vere v ’ zopernije kriv ? Kteri bi fe tako premotil, de bi veruval, de fe s’ pomozhjo vragov pofebne rezhi koriti dado, in kteri vfe take rezhi, kterih ne umejo, zopernikam in zopernizam perpifhejo. ,,Ne ober- nite fe h’ zopernikam, in od vganvavzov nizh ne prafbajte, de ne bote fkosi nje ognjufeni.“ 5 . Mof. 19, 5 i. 155 Kako zhlovek zhes upanje grefhi? Zhe premalo ali pa predersno na boshjo miloft saupa. Kdaj zhlovek premalo v’ Boga saupa, ali kdaj Je s ’ nesaupnojijo pregrejhi? 1) Zhe mifli, de mu Bog njegovih gre¬ hov odpuftiti ne more, ali zhe mifli, de je to nemogozhe, de hi fvoje pregrefhne navade sa- puftil, in fe fpreobernil. 2) Zhe v’ boshjo previdno!!: ne saupa, in prevezh sa zhafne in telefne potrebe fkerbi, „Blagor zhloveku, hteri v’ Boga saupa. £< Pfl. 33, 9. „Jeft fim bil mlad, in fim llar poftal, in fhe nilim vidil, de bi bil pravizhen sapufhen, ali de bi bil njegov sarod bruha profil. 44 Pfl. 36, 25. „Ne fberbite sa fvoje shivlenje, baj hote jedli, tudi ne sa fvoje telo, kaj bote oblekli. Ali ni shivlenje vezh kakor jed, in telo vezh kakor ohlazhilo? Poglejte plize neba, sakaj one ne fejejo, in ne fpravlajo v’ shitnize, in vafh Ozhe nebefhki jih shivi, ali nifte vi veliko vezh kakor one? — Vafh nebefhki Ozhe ve, de vli- ga tega potrebujete. 44 Mat. 6, 26 — 34- 3) Zhe v’ kakiga zhloveka, ali v’ kako drugo Hvar, ali fam v’ fe bolj kakor v’ Boga saupa. „Boljflii je na Gofpoda saupati, kakor fc na zhloveka sanefti. Boljfhi je na Gofpoda saupati, kakor fe na poglavarje sanefti. 44 Pfairn. 117, 8, 9. 156 Ne sanafhajte fe na poglavarje, na zblo- vefhke otroke, per kterih ni pomozhi. Njih duh pojde is njih, in fe bodo povernili v 5 Tvo¬ jo semljo, takrat bo vliga njih smifhljevanja konez. Blagor temu, kteriga upanje je v’ Go- fpodu, njegovim Bogu, Pfalm. i 45, 2 — 10. Kdaj pa zhlovek v' Koga predersno upa ? x) Kader fe Tam na Tvojo mozh sanafho, de bo bres boshje gnade dobro delal in fe sve- lizhal. „Zhujte in molite, de v’ fkufhnjave ne padete, naf Kriftuf uzhi.“ Mat, 26, 41. 2) Zhe take rezhi od Boga perzhakuje, ali Boga sa-nje proli, kterih mu ni nikolj Bog Qb- ljubil. — To bi bilo, ako bi ne hotel delati, in bi li le vender od Boga obilnoft shelil. Zhe bi fe nevarnolli ne ogibal, in bi le vender ho¬ tel, de bi ga Bog obvaroval i. t. d, -r dli ni soper pervo sapoved, de angele in fvetnike zhafiimo, in jih na pomozh klizhemo ? To ni soper pervo sapoved, temuzh dobro in koriftno je, de angele in fvetnike zhaftimo, in na pomozh klizhemo, de bi Boga sa gnade profili, kterih nam je treba, Kar to refnizo sadene, je mati katolfhka zerkev v’ Tridentinfkim sboru tako rasfodila: Leta fveti sbor vfim fhkofam in drusim paftir- jem sapove kerfhanfko ljudftvo uzhiti, de je dobro in koriftno fvetnike zhaftiti, fe jim perpo- razhovati, ker oni per Bogu fkosi Jesufa Kri- llufa,. Gofpoda nafhiga, sa naf profijo. Kteri 157 pa predersno terdi, de zhaft fvetnikam dana je malikovanje, ali de njim Ilorjeno perporo- zhovanje Kriftufu, Odrefhniku nezhaft dela, ali de je nefpametno mifliti, de fvetniki sa naf prolijo, naj bo is fhtvila vernih isbrifan (prek¬ let) Sej. 25 . Kdaj krifijani Jvetnike prav zhajtep Takrat 1) ko jih kakor svefte prijatle bo- shje in fvoje prihodne tovarfhe v’ nebefhkim kraljeftvu lubijo. 2) Ko Boga sa gnade sahvalijo, ktere je fvetnikam dodelil. 3 ) Ko njih shivljenje, to je, njih zhedno- fti pofnemajo. fo fvetniki vredni , de jih zhajtimo P Svetniki fo vredni nafhiga zhaftenja, in li- zer sato, ker jih Bog lam ljubi in zhahi, ker je po njih veliko zhudeshev lloril, ker jih je v’ Tvoje kraljeftvu vsel, sato ko fo mu svefto flu- shili, in ker je njih veliko tudi Tvojo kri sa vero prelilo. Ali prof jo fvetniki sa naf P Oni prolijo v’ nebelih sa naf, sato ker naf ljubijo, in ker naf ljubijo tudi gotovo shele, de bi tudi mi svelizhani bili. Zhe fo fvetniki ravno od naf po teleli od- lozheni, fo le vender fhe smiraj s’ nami s’ lu- besnijo fklenjeni, in leta njih ljybesen do naf je sdaj fhe veliko bolj zhifta in popolnama ka- 158 kor popred, dokler fo fhe na fveti shiveli, torej nam fhe tolikanj vezh dobriga od Boga profijo. Ali je s oper boshjo zhaji, zhe kriftjani fvetnike projjo, de bi sa-nje Boga projili? To ni soper boshjo zhah, ker krihjani ve¬ rujejo, de fvetniki s’ Tvojo lahno mozhjo nizh horiti ne morejo, ampak de le Boga, od kteri- ga vfak dober dar pride, profijo; in ker vedo, de molitev pravizhniga per Bogu veliko samore. Jak. 5, 16 . — Torej per litanijah, kader v’ Boga klizhejo, rezhejo: Ozhe is nebef, vfiga- mogozhni Bog, ufmili Te zhes naf, in kadar v ! fvetnike klizhejo, le rezhejo: Sa naf Boga pro Tite. Kteriga med fvetniki fo kriftjani fhe po- febno zhajtiti in profiti dolshni? Prezhiho devizo Marijo, mater boshjo, ker ona je polna gnade per Bogu. Sa ktere gnade je pojebno treba, de fe fvet- nikam perporozhujemo , de bi jih nam od Go- fpod Boga fprofili? Pofebno sa tihe gnade, ki fo nam v’ sve- lizhanje potrebne: de bi Boga prav fposnali, ga zhes vfe ljubili in brumno shiveli, in de bi fe vli grefhniki fpreobernili, in pravo pokoro hordi, Sakaj kaiolfhki kriftjani angele na pomozh klizhejo ? Sato angele na pomozh klizhejo, ker fo jim sa varhe dani, ker jih ljubijo, sa njih sveli- 159 zhanje fkerbe, sa nje prolijo, in ker 'Boga ve¬ dno gledajo, in mu molitev ljudi ofrujejo. ,,Ka¬ dar fi s’ folsami molil, fini jeli tvojo molitev pred Gofpoda nofil, je djal angel Rafael Tobi- ju.“ Tob. 12, 12. ,,Glejte, de ne sanizhujete eniga letih majh¬ nih , sakaj vam povem, de njih angeli v’ ne¬ belih vfelej gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v’ nebelih.“ Mat. 18, 10. Ali ni to soper pervo sapoved, de imamo r’ kaioljhki zerkvi podobe P Tudi to ni soper pervo sapoved, sakaj v’ f. pifmu je le podobe delati prepovedano, de bi jih molili. „Ne isresujte fi podob, de bi jih molili.“ 3 . Mos. 26, 1. Sakaj kalolfhki krijtjani podobe zhajie ? Sato ker podobe kaj zhaltitljiviga, kako boshjo perfhono, mater boslijo, ali kakiga dru- siga fretnika pomenijo. Zhall fe ne daja podo¬ bi, temuzh tillim, kogar podoba pomeni. Zhimu pa kaioljhki krijtjani Jvetinje zhajie? Zhalte jih 1) ker fo ollanki tiftih trupel, na kterih fo fvetniki savoljo Boga martre ter- peli, ali ker fo s’ njimi pokoro delali, in s’ drusimi dobrimi delami pofebno lepo Bogu flu- sfhili. 2) Ker je Bog fkosi fvetinje vezhkrat zhu- deshe delal, in veliko dobrot ljudem fkasal. Elisej vdari na vodo s’ Elijavim plajfham, IGO in voda fe rasdeli na dve ftrani, in Elisej je fhel fkOsi. 4. Kral. 2, 3. Ko fo mertviga v’ grob Eli- sejevi vergli, je osbivel, kakor hitro fe je kodi Elisejfivih dotaknil. 4- Kral. i3, 21, Senza f. Pe¬ tra je bolnike osdravila, Apofl. djan. 5, i5. Potne rute in opalila f. Pavla fo na bolehne devali, in fo osdravljeni bili. Apofl:. djan. 19, 12. 3) Ker bo Bog po od fmerti vftajenji lih te oflanke, to je trupla fvelnikov, vekomaj v’ nebelih svelizhal. ll. S a p o v e d. Kaj je w’ drugi sapovedi prepovedananiga ? Boshjimu imenu nezhaft delati. Kako f e boshjimu imenu nezhaji dela ? 1) S’ vfakim greham. Vfaki greh je sa- nizhevanje in sametovanje oblafti, ker bi lju¬ dje s’ sveflim fpolnenjam boshje sapovedi Boga hvaliti, in mu pokorni biti moglh S. Apoftel Pavl to Rimljanam ozhita rekozh: ,,Ti fe s’ po- ftavo hvalifh, in s’ perlomljenjam poflave Bo¬ gu nezhaft delafh.“ Rim. 2, 2 3. 2) S’ preklinjevanjam, kadar fe od Boga, od f. vere in od fvetnikov s’ sanizhevanjam go- j vori. „Kteri bo ime Gofpoda preklinjal, naj fmerti umerje.“ 3 . Mos. 24, 16» 3) Kadar kdo bres potrebe, ali zlo po kri¬ vim perfeshe. ,,Ti ne fmefh v’ mojim imeni krivo perfegati, tudi ne imena tvojiga Boga k’ nezhafti ftoriti: Jeft fim Gofpod. 3. Mof. 19, 12. 161 4) Zhe Bogu ftorjene obljube prelomi. 5) Kadar kdo boshje ime bres potrebe ali bres zhafti isrezhe, „Ne fmefh imena Gofpoda fvo- jiga Boga po nemarnim imenovati, sakaj Gofpod ne bo tega sa nedolshniga imel, kteri bo ime Gofpoda fvojiga Boga nemarno imenoval. 2, Mojf. 20, 7. 6) Zhe kdo boshjo befedo sanizhuje, po- pazbi in krivo obrazha. Od perfege. Kako zhlovek perfeshe? Zhlovek perfeshe, ko Boga na prizbo vsame, de refnizo govori, ali de bo fpolnil, kar govori. sili fine zhlovek Boga na prizho poklizati ali perfegati? Zhlovek fme perfegati, kadar je treba. Ker Bog ni vikfhiga soper febe imel, je fam v’ fvojirn imenu perfegel; in tudi veliko pravizbnih mosh je perfegalo. Perfegel fim fam per febi, pravi Gofpod Abrahamu, ker fi leto rezh ftoril, in niti sa- voljo mene fvojimu finu persanefil. 44 1. Mof. 22, 16. Abimeleh je sa gotovo vediti hotel , de mu Abraham ne bo fbkodoval, sato rezhe A- brabamu: Perfesi tedaj per Bogu, in Abraham je djal: Jed fim perfegel. 1. Mof. 21,22—24. S. Pavl je vezhkrat perfegel. „Kar vam pa pifhem, glejte, Bog je prizha, de ne lashem. 4 * 11 Galazh. 1, 20. „Jeft pa Boga na fvojo dufho sa prizho poklizhem.“ 2. Kor. 1, 2 3. Jesuf lam je pred velikim duhovnam perfegel, ker ga je uprafhal, ali je t Sin boshji rekozh : „Jeft te sarotim per shivim Bogu, de nam povefli, ako li ti Kriftuf, t Sin boshji. Jesuf mu rezhe: Ti li rekel.“ Mat. 26, 63 -— 64. Ali ni Jesuf prepovedal perfegati? Jesuf ni prepovedal prav perfegati, prepo¬ vedal je pa nepotrebne in krive perfege. Jesuf je lizer rekel: s Ste flifhali, de je liarim rezheno: Ti ne fmefh krivo perfegati, ampak imafh Colpodu fvoje perfege dershati. Jeli pa vam povem, zlo ne perfegati, ne per nebi, sakaj ono je fedesh boshji; ne per semlji, sakaj ona je podnoshje njegovih nog; ne per Jerusalemu, sakaj on je meftu velikiga kralja; tudi per fvoji glavi ne fmefh perfegati, sakaj ti ne morefh eniga lafu beliga ali zherniga Ko¬ riti. Vafhe govorjenje pa nej bo: Je, ie, ne, ne, kar je pa vezh, kakor leto, je od hudiga.“ Mat. 5, 33 — 37. To govorjenje Jesufovo je soper krive sapopadke, ktere fo Judje od per¬ fege imeli, ker fo farizeji uzhili, de nektere perfege zbloveka ne veshejo; in soper njih ne¬ potrebne perfege, ki fo jih navadno ftorili. kar fe is Jesufoviga govorjenja per f. Mat. 2 3 , 16 — 22, preprizhamo, ker pravi: „Gorje vam, vi flepi peljavzi, kteri pravite: Kterikoli bo perfegel per tempelni, ni nizh, kdor bo pa per¬ fegel per slatu tempelna, ta je dolshan. Neum¬ ni in flepi! Sakaj, kaj je vezh slato ali tempel, 163 kteri slato pofvezhuje ? In kdor bo perfegel per altar|i, ni nizh; kdorkoli bo pa perfegel per ofri, kteri je na njem, ta je dolshan. t Slepzi! Sakaj, kaj je vezli ofer ali altar, kteri ofer po¬ fvezhuje ? Kdor tedaj per altarji prefeshe, tifti perfeshe per njem in per vlim, kar je na njem, in kdor per tempelni perfeshe, perfeshe per njem, in per tem, ki v’ njem prebiva, in kdor perfeshe per nebi, perfeshe per fedeshi boshjim in per tihim, kteri na njem fedi. ££ Sa torej varite fe kriftjani vfake smote, de ne bote miflili, de nektera perfega toliko ne velja, kakor nektera, vfaka popohir.ma zhlove- ka veshe, imenujte jo she veliko ali malo per- fego, dershati jo morete pod velikim fmertnim greham. Varite fe flabe in pregrefhne navade, kte- ro nekteri imajo, de vezhkrat reko: To je ta¬ ko ref, kakor je Bog v’ nebelih, per moji ve¬ ri, per moji dufhi i, t. d. „Pred vfim pa bratje moji, nikar ne per- fegajte, ne per nebi, ne per semlji, in tudi ne s’ kako drugo perlego. Vafhe govorjenje pa nej bo: Je, je, ne, ne, de ne bolle obfojeni.,, Jak, 5 , 12 , Sakaj fo perfege perpnfhene? 4 So perpufhene, de fe refniza fkasbe, in de fe pravde konzhajo. To f. Pavl prizha re- kozh: ,,Ljudje perfegajo per komu, kteri je vikfhi kakor oni, in vfake njih pravde konez je perfega k’ poterjenji.“ Heb. 6, 16. „Vfi kteri v’ 1 G 4 Boga perfegajo, fe bodo hvalili, ker fo tem ufta samafhene, kteri lash govore.“ Pfl. 6 2, 12. Ali je perfega Bogu prijetno in dobro delo? Kadar je potrebna, refnizhna in pravizhna, ker v’ perfegi kriftjan Boga refnizhniga in pra- vizbniga fposna, in ga s’ tem hvali. — Torej naj vfaki gleda, kako bo s’ perfego pred Bogam obftal. Kdaj je perfega potrebna? Kadar fe drugazhi febi, ali drusim velika fbkoda odverniti ne da, ali pa zhe gofpofka perfego sapove. Kdaj fe zhlovek s' perfego soper Boga pre- grefhi? Kadar sa prasne rezbi perfeshe, ali kadar ne fpolne, kar je s’ perfego obljubil, ali kadar po krivim perfeshe. S' zhem Bog takim shuga, kteri po krivim perfejhejo ? Bog pravi, de tak b^ preklet, kteri po krivim perfeshe. „Preklelflvo bo prifbio v’ hi- fho tifliga, kteri lashnjivo v’ mojim imenu per¬ fega, in bo oftalo v’ fredi njegove hifhe, in bo konzhalo njo, in nje lef, in nje kamnje. Zah. 5, 3 - 4. lak ima tefhko veli vfe dni fvojiga shiv- ljenja, nima notrajniga miru, nobeniga trofhta ne v’ sbivljenji, ne ob zhafi fmerti, ker je s’ 165 krivo perfego gnado boshjo in vezimo shivlenje sapravil. Kaj je takima Jtorili, kieri je lashnjivo perjegel? Tak je dolshen ojftro pokoro delati, sato ker je to It ra f h na pregreha; in zhe je s’ tem blishniga pofhkodoval, mu more tudi fhkodo poverniti. Kaj je takima Jtorili, kieri je kako pregrejli¬ no rezh s ’ perfego obljubil? Tak ne fme fvoje Itorjene obljube fpolniti, temuzh naj nad Tvojo pregreThno obljubo po¬ koro dela. Sgled take pregrefhne perfege najdemo v’ f. pifmu. Vezh ko fhjirdefet Judov Te je saro- tilo in To rekli, de nozlijo ne jedi, ne piti, dokler f. Pavla ne umore." Djanje apolt. 23 , 12, Kaj mu je Jtorili, kdor more perfezhi? On more: 1) dobro v’ ferzi premiflili, de Boga vfigavedozhiga in zbes vfe pravizhni- ga, ki ga sa prizho vsame, na mafhevanje kli- zhe, zhe bo krivo perfegel, ali zhe tega ne bo ravno tako fpolnil, kakor s’ perfego obljubi. 2) Zhe bo ko prizha perfegati mogel, naj fe na tanko smifli, kaj je vidil, ali flifhal, in kar refnizhniga od tirte rezki ve, sa kar bo perfegal; naj nizh vezh, in nizh manj ne po¬ ve, kakor kar prav ref ve, in naj fe ne da od nobeniga smotiti, de bi od refnize prav ne 166 prizhal. „In bofh perfegel, kakor refnizhno Gofpod shivi v’ refnizi, v’ pravizhnolti, in v’ pravizi.“ Jerem. 4, 2 . 3 ) Zhe mu je perfegati, de bo fpolnil, kar bo s’ perfego oblubii, JNaj pred, ko perfe- she, premifli, ali bo tudi to hotel in samogel - fpolniti, kar obljubi; ker more po ftorjeni per- j fegi svefto dopolniti, fhe tako teshko naj ga ftane. Od obljub. Kaj je obljuba ? Obljuba je radovoljno ftorjen fklep Bogu k’ zhafti kaj takiga Boriti, kar nam po boshjih in zerkovnih sapovedih ni ravno sapovedano, pa nam vender pomaga, de fmo boljfhi in brumnifhi. j'o obljube zhloveku A’ pridu ? t So, sato ker le fkosi nje fhe kaj bolj do- briga fpolne, kar bi fe lizer ne bilo sgodilo. Kalif line lajtnojii more vfaka obljuba imetij de je Bogu prijetna in dobra? More biti: 1 ) radovoljna ne perfiljena. 2 ) S’ premifelkam ftorjena, ker je veliko boljfhi, de zblovek nizh ne obljubi, kakor zhe ftorjene obljube ne fpolne. Sir. 5, 4. 3) More biti pametna, to je, de zblovek kako dobro rezil obljubi. Kaj more zhlovek Jtoriti, preden fe s ’ kako obljubo saveshe ? More: 1) dobro prevdariti febe, fvoj kan, fvoje flaboki, fvoje potrebe in druge oholfhine, zhe bo to, kar Bogu k’ zhaki obljubiti mifli, fpolniti samogel. 2) More Boga sa rasfvetlenje profili; in tudi dobro je fpovednika sa fvet vprafhati. yjli je to she obljuba , zhe kdo mifli , ali skeli Bogu k ’ zhafti kajfofebniga dobriga Jtoriti? To fhe ni nobena obljuba, ampak le do¬ ber fldep. Je dolshnoji Jiorjene obljube fpolniti? Dolshnok je. Pred obljubo je zhlovek prod, po obljubi je savesan. „Zhe nozhefh obljubiti, bofh bres greha, kar fi pa obljubil, morefh koriti.“ 5 . Mos. 23 , 22 — 23 . Kli je greh odlafhati obljube J polniti? Greh je, sakaj Bog fam pravi: ,,Nikar ob¬ ljube fpolniti ne odlafhaj, sakaj ako bofh odla- fhal, ti bo greh. u 5 . Mos. 2 3 , 21. Kdo ima oblaft rasfoditi, zhe Jtorjena ob¬ ljuba zhloveka saveshe ali ne? Oblak to rasfoditi ima zerkev. Sato naj tiki, kteri ne ve, zhe je njegova kor jena oblju¬ ba dobra ali ne; ali zhe mu je preteshka, ali zhe fe mu nemogozha sdi, fvojiga duhovniga pakirja vprafha. Zhlovek v’ leti rezhi nikoli fam febi fodbe delati ne fme. m Kako fe boshje ime pofvezhuje ? t Se pofvezhuje: 1) Zhe Boga pred vfim fvetam s’ hefedo in djanjem na ravnoft fposna- mo. „Kdor me bo pred ljudmi fposnal, tifliga bom tudi jed pred fvojim ozhetam v’ nebelih fposnal.Mat. 10, 32 . 2) Zhe od f. vere, od Boga, fvetnikov in boshjih rezhi vfelej s’ veliko zhuftjo govorimo, 3 ) Zhe Boga v’ vlih dufhnih in telefnih potrebah sa pomozh prolimo. „Y’ me klizhi ob nadlogi, in otel te bom, in hvalil me bofh.'’: Pfalm. 4g, f 5 . 4) Zhe s’ pravizhno perfego Boga na pri- zho vsamemo, de fe nam veruje. „Gofpoda, fvoji- ga Boga fe boj, in per njegovim imenu perfe- gaj.“ 5 . Mos. 6, i 3 . • 5 ) Zhe objube, ki fo Bogu ftorjene, svelto opravimo. „V’ kar fi fe saobljubil, fpolni, in flori, kakor li Gofpodu fvojimu Bogu obljubil, in farnovoljno is fvojih uft isrekel.“ 5 . Mos. 28, 23 . 6) Zhe boshjo befedo pridno in svetlo po- flufhamo. „ t Srezhni fo, kleri boshjo befedo po- flufbajo, in jo obranijo.“ Luk. ii, 28. 7) Zhe boshje ime s’ fpodobno zhaftjo is- rekujemo, in na pomozh klizhemo; in kar pozhnemo, Bogu k’ hvali, in k’ zhafti hoshjiga imena obernemo in Bogu oframo. „Ali jefte, ali pijete, ali kaj drusiga delate, vfe k’ zhafli boshji delajte,“ x. Kor. 10, 3 i. 169 III. S a p o v e d. Kaj je v' tretji sapovedi sapovedaniga? V’ tretji sapovedi je sapovedano v’ nedeljo, Itteri dan je she od apoftolfkih zhafov v’ fpomin Kriftufoviga od fmerti vttajenja sa naf poftav- ljen, od dela prejenjati, in le dela bogabojezh- nofti dopernafhati. jo prašniki krijijanam potrebni? Potrebni fo. Zhlovek je dolshan fvojiga llvarnika snotraj v’ ferzu, in sunaj s’ djanjem in tudi ozhitno per bofhji flushbi zhalliti, moli¬ li in hvaliti, in ravno<,sato, de bi fe to loshej sgodilo, je Bog fedmi dan pofvezhevati sapove- dal. Sakaj je Bog Jedmi dan pojvetil? Sato, ker je v’ fheftih dnevih nebo in sem- ljo in vfe, kar je, ftvaril, in ker je fedmi dan ftvariti jenjal. Mojscf nam to tako pove: „Tn Bog je dokonzhal fedmi dan fvoje delo, kteri- ga je ftoril, in fedmi dan je pozhival od v/iga fvojiga dela, kteriga je ftoril. In on je poshe- gnal fedmi dan, in ga je pofvetil, ker je tifti dan pozhival od vfiga fvojiga dela, kteriga je ftvaril in ftoril. i. Mos. 2, 2 — 3 . Jiaj je Bog v' tretji sapovedi she v' Jiarim tejtamentu sapovedal? Bog je v’ tej sapovedi Israelzam sapove- ■ dal, de naj fheft dni delajo, in vfe fvoje opra- 170 vila opravijo, in de naj fedmi dan pozhivajo in boshjo flushbo opravljejo. „Spomni fe, de bofh dan fabote (nedelje) pofvezheval. Shell dni delaj, in vfe fvoje dela opravi. Ali fedmi dan je fabota Gofpoda, tvojiga Boga; tilii dan ne fmefh nobeniga dela delati, ne ti, ne tvoj fin, ne tvoja hzhi, ne tvoj hlapez, ne tvoja dekla, ne tvoja shivina, ne ptuji, kteri fe snotraj tvo¬ jih vrat snajde. Sakaj v’ fhellih dnevih je Go- fpod nebefa in semljo, in vfe, kar je v’ njih llo- ril, in fedmi dan je pozhival, sato je Gofpod dan fabote poshegnal, in ga je pofvetil.“ 2. Mos. 20, 8 — 11. Sakaj krijtjani nedeljo namejt fabote pr as, nujejo ? Sato, ker je Jesuf v’ nedeljo od fmerti vflal, in v’ nedeljo apoltelnam f. Duha poflal. V’ fpomin teh velikih fkrivnoft fo apollelni na- mell fabote nedeljo prasnovati sapovedali, de hi fe krilljani hvaleshno na te dobrote vezhkrat fpomnili.. Je she sadojti, zhe krijtjani ob nedeljih od dela jenjajo? r To fhe ni sadofti, temuzh morejo tudi do¬ bre dela delati. Pozhitik od zhafnih opravil je ob nedeljih le sato sapovedan, de bi ferze s’ delam smoteno ne bilo, in de bi losbej lete fvete dneve v’ boslvji flushbi, in v’ dobrih de¬ lih dopernefli. 171 Kakfhne dobre dela fo krijtjani dolshni ob nedeljik pofebno dopernafhati ? Kriftjani fo dolshni, zhe svelizhani hiti ho- zhejo, lizer smiraj hudiga fe verovati in dobro /boriti, ob nedeljih morejo pa tudi fhe k’ bo- shji flushbi v’ zirkev priti, s’ andobtjo per f. mafhi biti; naj bodo tudi per pridigi in po- poldanfhnim kerfhanfkim nauki, per litanijah, in naj vezh kakor druge dneve moljo, sato ker more zel dan Bogu pofvezhen biti. Kaj fofebno dobviga naj Jiarfhi in gospo¬ darji ob nedeljik fhe Jiore ? ; Starfhi in gofpodarji naj fvoje otroke in podloshne flifhano pridigo in flifhan karfhan- fki nauk isprafhajo, in naj jih tudi farni opo- minje, kako naj ti po leteli flifhanih naukih shiveti persadevajo. Kaj je v? tretji sapovedi prepovedaniga ? t So prepovedane 1) vfe lilapzhevfke dela bres lile in bres praviga perpufhenja. 2) Vfe druge opravila, ktere temu dnevu nezhaft delajo, ali njegovo pofvezhevanje mude in molijo. Ktere dela fo krijtjanam ob prašnikih per- pufhene? Take, ktere fe bres fhkode odlafhati ne dado, to de le s’ perpufhenjem duhovfke go- fpofke; in ktere is ljubesni do Boga, in is lju- besni do blishniga isvirajo. „ Sabo ta, pravi Je- 172 suf, je savoljo zhloveka, ne zhlovek savoljo fa- bote C nedelje Mark. 2, 27. Je perpufheno ob nedeljih in sapovedanih prašnikih na pot iti? To fploh ni perpufheno, ampak le takrat, kadar fe to drugazh ali bres fhkode odloshiti ne da. Pregrefhno je kako opravilo, kako kup- zhijo ali kaj drusiga takiga na prihodni blishni prašnik odlafhati farno sato, de bi fe med ted- nam nizh ne samudilo. -Ali je kupzliija ob sapovedanih prašnikih perpufhena ? Ni perpufhena, ker leti fveti dnevi nifo sa kupzdiijo, temuzh sa boshjo flushbo. Bog je zhloveku fhelt dni sa zhafne opravila odlozhil, fedmiga je pa v’ fvojo flushbo perhranil, torej sapove zhafne fkerhi ob teh dnevih odloshiti. Je krijijanam ob nedeljih in prašnikih ka¬ ko vefelje perpufheno? Nedolshno vefelje, ktero jih v’ boshji flush- bi ne moti, in od nje ne odvrazha, jim je per¬ pufheno. — S’ prašnimi pogovori, s’ igro, s’ plefam in s’ drugimi takimi nerodnimi rezhmi dan sguhljevati, kteri je ljudem v’ pofvezheva- nje sapovedan, je pregrefhno. Kaj shuga Bog tijiim, kteri prašnikov ne pojvezhujejo ? Bog pravi: Kteri ho ta dan delal, tega dufha bo is frede njegoviga ljudftva poginila, tak bo umeri. 2, Mos. 3 i, x 4 — i5, 173 IV. S a p o v e d. Kaj je «’ zheterii sapovedi sapovedaniga ? Je sapovedano fiarfbe fpofhtovaii. „Kdor fe Gofpoda boji, fpoflituje itarfhe, in fvojim vikfhim kakor gofpodam flushi. Spofhtuj fvojiga ozheta s’ djanjem, s’ befedo in s’ vlo poterpeshljivoftjo, de njegov shegen zhes te pride, in do sadnjiga per tebi ollane, Ozhetov shegen otrokam hifhe uterdi, materna kletuv pa jih do tla podera. Sir. 3, 8 — H. „Spofhtuj fvojiga ozheta in fvojo mater, ta je perva sapoved, ktera ima obljubo, de ti dobro pojde, in de dolgo shivifh.“ Efes. 6, 2 — 3. Kako fkashejo otrozi fpofhtovanje Jvojim JtarJIiem ? Zhe od fvojih ftarfhev dobro miflijo, zbe s’ zhaltjo s’ njimi, in tudi s’ drusimi od njih govore, zhe fe sa njih zhaft in dobro ime po¬ tegnejo, njih flabofti pokrivajo, jih sagovorjejo, in tudi farni s’ voljo prenafhajo, ko bi ravno fhe tako soperni bili. Ali morejo otrozi Jiarfhe vfelej fpofhtovaii? VTelej, ker ftarfhi smiraj njih ftarfbi o da¬ ne j o , tedaj tudi dolshnoft jih fpofhtovati smi¬ raj oltane. Tobija je fvojiga fina tako uzhil: „Moj| fin! poflufhaj befede mojih uft, in ohrani jih 174 terdno v’ Tvojim ferzu. Kadar bo Bog mojo dufho vsel, pokoplji moje telo, in fpofhtuj Tvojo mater vTe dni nje shivlenja.“ Tob. 4, 2— 5 . To je mladi Tobija svetlo Tpolnil, in dobri otrozi flore tudi Tbe dandanaTbni. Kaj Jo otrozi savoljo Jpojhtovan j a Jhe fvojirn Jiarjhern dolshni? a) Dolshni To jih tudi ljubiti. t Starfhi To sa Bogam njih nar vezhi dobrot¬ niki; oni otroke, slafti dokler To majhni, s’ vtim preTkerhe, in poTehno matere tudi veliko s’ nijmi terpe, tako de Te njih dobrota in Iju- besen nikoli ne more sadofti poverniti. Egiptov- Tki JosheT, in tudi JesuT Tam je otrokam sgled, kako naj Tvoje llarThe ljubijo. 2) t So dolshni llarThem hvaleshni biti, sato ker To po njih nar vezh prejeli. 3 ) 4 Starfhem v’vtih rezheh pokorni biti, • zhe niTo boshjim sapovedam in njih svelizha- nju naTproti. „Otrozi, hodite pokorni llarThem v’ vlih rezheh.“ Kolof. 3 , 20. „Moj lin! ohrani sapovedi Tvojiga ozheta, in ne sapulli poftave Tvoje matere. Navesuj jih vedno na Tvoje Terze, in obefhaj jih na Tvoj vrat. Kodar boTh hodil, naj te Tpremljejo, ka¬ dar bofh Tpal, naj te varujejo, in kadar Te sbu- diTh, imej s’ njimi pogovor/ 4 Prip. 6, 20 — 22. Sgled pokorThine daje Isak, ki je bil Tvoji- mu ozhetu Abrahamu v’ vlim pokoren, zlo u- moriti Te bil dal ozhetu, de bi ga bil Bogu oTral. 1, Mos. 22. EgiptovTki JosheT, 175 Kdaj ne fmejo cirozi Jiarfhem pokorni biti? Kadar bi jim ftarfhi kaj hudiga sapovedali; poftavim, de naj blishnimu kako krivizo bore, de naj fe slashejo i. t. d. sak.aj zhlovek more Bogu vfelej bolj, kakor ljudem pokoren biti. „Kdor ozheta in mater vezh ljubi kakor mene, mene ni vreden . 44 Mat. 10, 37. 4) t Se fvojih barfhev ne framovati, zbe fo tudi bolj niskiga in revniga banu. ,. t Spomni fe na ozheta in mater fvojo, ka¬ dar v’ fredi mogozhnih bojifh. 44 Sir. 23 , 18. Lep sgled da otrokam Joshef, ki je v’ Egiptu pervi sa kraljem bil, Te ni fvojiga ozheta fra- moval. 5) jStarfhem v’ dufhnih in telefnih potre¬ bah pomagati. Bog pravi: „Moj lin! podpe- raj fvojiga ozheta v’ njegovi barobi, in ne sha- li ga, dokler shivi, persaneli mu, ako mu na pameti smankuje, in ne sanizhuj ga per 'fvoji mozhi, saka j ufmilenje, ktero fe ozhetu fkashe, ne bo posabljeno, in sa persanefene prebopke tvoje matere ti bo dobro vernjeno. In ti bofii v’ pravizi poterjen, tudi na dan nadloge fe bo na te fpomin imel, in tvoji grehi fe bodo bo- pili, kakor led na fonzu . 44 Sirah. 3 , 14 — 17. 6) Sa itarfhe moliti, de bi jim Bog dode¬ lil, kar na dufhi in telefu potrebujejo, in zhe fo she mertvi, de bi jih Bog, ako morebiti v’ vizah terpe, k' febi vsel v’ fvoje nebefhko k ral j eh vo. 7) Sadno voljo barfhev tako fpolniti, ka¬ kor fo narozhili, in njih naukov nikoli pohabiti. 176 Kako otrozi v’ dufhnih potrebah Jvojim Jiarjhem pomagajoP Ako jih v’ sopernoftih in v’ britkoftih tola- shijo; zhe jih, kadar kaj nevredniga nad njimi vidijo, s’ fpofhtovanjem lepo poTvare, in li vTe persadenejo, de bi jih poholjThali, in kadar jih v’ bolesni s’ fvetimi sakramenti, in s’ v To du¬ hovno pomozhijo preTkerbe. Kako otrozi Jtarfhem v ’ telefnih potrebah na Jtruni Jtoje? Kadar jim v’ pomanjkanji, v’ ftarofti, ali v’ bolesni, kolikor samorejo, pomagajo. Kaj je v’ zheterti sapovedi otrokam prepo- vedaniga ? V’ zheterti sapovedi je otrokam prepove¬ dano, Tvojim ftarThem nepokornim biti, s’ nji¬ mi gerdo delati, jih fovrashiti, smerjati, sani- zhevati, kleti, jih v’ potrebah sapuftiti, ali jim fhkodovati. Shaloften sgled nepokorniga otroka imamo nad Abfolonam. 2. Kral. i 5 , 18. Nad Kamam, Noetovim linam. 1. Mos. g. Ali f. pijmo ojftro od tazili otrok govori , j kteri s ’ fvojimi Jtarfhi gerdo delajo ? Ojftro govori. Bog pravi: „Preklet bodi, kteri ne TpoThtuje Tvojiga ozheta in Tvoje ma¬ tere/ 4 3. Mos. 20, g. „Kdor Tvojiga ozheta ali mater kolne, more Tmerti umreti/ 4 Pripov. 20, i 5 — 16. „Kdor bo Tvojiga ozheta ali mater ydaril, ta more Tmerti umreti/ 4 2, Mos. 21, i5. ozheta in Trezl vsame, tovarTh ta saTra naj od poftojm pravi. Tmerti Kaki lejtami B. ftarThi voljo t ljudftv( Kak med J* . .s veti, € ne slia greh ar shivler vi: „1 dar bi i33, I tji tak bratje pretel jih je 177 i5. „Neumen fin je ozhetova sbalofl. Kdor ozbeta shali in mater podi, je bres pofhtenja in frezhe. Kteri baj fvojimu ozhetu in materi vsame, in pravi, de to ni greh,, je ubijavzov tovarfh.“ Prip. 28, 24. ,,OboMega, bteri ozhe- ta saframuje, in porod fvoje matere sanizbuje, naj od potobov brobarji ifbljuvajo, in mlade poftojne fnedo.‘ £ Prip. 3o, 17. In Jesuf fam pravi. „Kteri ozheta ali mater bolne, more fmerti umreti. 44 Mat. i5, 4> Kako je Bog take hudobne otroke v' Jiarim tejiamentu Jiitrafati sapovedal? Bog je po Mojsefu sapovedal, de fo mogli ftarfhi tabe otroke pred fodnibe peljati, jih sa- voljo terdovratnofti toshiti, in de jih je moglo ljudftvo s’ bamnjam pobiti. Kako morejo bratje in JeJtre, in shlahto med Jabo shiveli? t Se morejo med fabo ljubiti, v’ miru shi- veti, eden drusimu radi lloriti, bar je treba, fe ne shali ti, ne samirljivi biti, eden drusiga pred greham varovati, in b’ lepimu, bogabojezbimu shivlenju nagibati in opominjati. t S. pifmo pra¬ vi: ,,Pole, babo dobro, in babo vefelo je, ba- dar bratje saflopno vkupej prebivajo.‘ 4 Pfalm. i33, 1. Lep sgled da Joshef, bi je s’ fvojimi bra- tji tabo ljubesnjivo ravnal, babi naj berfhanfbi bratje in feftre med fabo bodo. Veliko let je preteblo, bo ni fvojih bratov vidi]. In badar jih je vidil, fe je od vefelja na glaf j obal, in 12 ker ga nifo posnali, jim je rekel: Jeli tim Jo- sheT vafh brat, kteriga tl e v’ Egipt prodali. Nikar Te ne bojte, in naj vam ne bo teshko, de tte me v’ te kraje prodali, sakaj Bog me je pred vami savoljo vafhiga shivlenja v’ Egipt poflal. VTe Tvoje bratje je kufhnil, in per vTa- zim je jokal. In rekel jim je: Hitite v’ Egipt priti, in perpeljite mi ozheta. Kadar jih je od Tebe Tpultil, jim je djal: Nikar Te po poti ne kregajte, i. Mos. 45 . Ravno tako lep sgled da Abraham v’ sadcrshanji do Lota, Tvojiga ftriza. Od dolshnoft, ktere ftarfhi do Tvo¬ jih otrok imajo. Kaj J'o Jiarfki Jvojim otrokam dohhni? Sa duTho in telo /voj ih otrok sveflo Tker- beti. Sato morejo i) Tvoje otroke sa boshje, in sa vezhno svelizhanje ftvarjene Tposnati, ktere je Bog isrozhil, de bi jih lepo v’ boshjim ftrahu redili, varovali, in. jim v’nebeTa pomagali. 2) VTe Tvoje otroke bres raslozhka ljubiti. 3 ) Jih v’ pravi veri poduzhiti, in zhe Ta- 1 mi niTo sato, jih drusim poduzhiti dati; jih k’ pridigani in h’ kerThanTkim naukam svetlo voditi, ali poThiljati, „Vera je is poTluThanja poTluThanje pa fkosi KriftuTovo beTedo.“ Rim. io, 17. „ImaTh finove, poduzhi jih, in per- pogni njih vrat od njih mladofti.“ Sir. 7, 26. 179 Tako je ftari Tobija fvojiga fina uzhil re kozli: „ ( Spofhtuj fvojo mater vfe dni njeniga shivlenja; Boga imej smiraj pred ozhmi, in v ! greh nikar ne pervoli. Od fvojiga premoslienja daj ubogim, in tako bo Bog tudi tebi ufmiljen. Ako obilno imafh; obilno daj, ako malo imafh, tudi malo rad podeli. Vari fe moj fin vfe ne- zhiftofli. Napuha ne pufli v’ miflih ali v’ befe- dah gofpodariti, sakaj napuh je sazhetek vfiga hudiga. Delavzu bersh plazhilo daj. Kar no- zhefh, de kdo tebi flori, nikar tudi ti njemu ne flori. Ifhi vfelej fveta per modrini. Vfaki zhaf hvali Boga, in proli ga, de tvoje dela ob¬ razila. Mi fizer revno shivimo, pa veliko do- briga bomo imeli, ako fe bomo Boga bali.“ Tob. 4- 4) t Svoje otroke v’ ftrahu boshjim isrediti, jih od perve mladofti tako voditi, de bodo greh fovrashili, in fe ga varovali; dobro pa ljubili, in s’ vefeljam delali, radi molili, in radi v’ zerkev hodili. Mati fedmih makabejfkih bratov je ftar- fham v’ sgled, ker jih je vlili fedem v’ takfh- nim boshjim ftrahu sredila, de fo boshjo pofta- vo tako mozhno ljubili, in greh fovrashili, de fo raji martre terpeli, in shivljenje sgubili/.ka¬ kor boshjo sapOved prelomili, in greh ftorili. 2. Mak. 7. 5) Morejo otroke pred vfim pohujfhanjem varovati, jim ne dati v’ flabe perloshnOfli in tovarfhije hoditi, in jim s’ lepim bogabojezhiin shivlenjem kasati, kako morejo sloveti, de ho do vezhno svelizhani. 12 180 „Kteri ho pa pohujfhal eniga od leteh majhnih, kteri v’ mene verujejo, temu bi bilo boljfhi, de fe obeh na njegov vrat malinfki kamen, in fe vtopi v’ globozhino morja. 44 Mat. 18, 6. 6) Morejo otroke s’ ljubeznijo fvariti in fhtrafovati, in kadar fe poboljfhajo, jim fpet dobri bili, t Sveto pifmo pravi: ,,Komur fe fhibe fhko- da seli, fovrashi fvojiga fina, kteri ga pa ljubi, ga vedno ftrahuje. 44 Prip. i3, 2/ ( . „Gladi fina, in te bo ftrahoval, igre j fe s’ njim, in te bo shaiil. Nikar ga v’ mladofti njegovi volji ne prepufti, in nikar v’ nemar ne pufti, kar li umifhlja. Perpoguj njegov vrat v’ mladofli, in tepi ga s’ fhibo, dokler je otrok, de ne poda¬ ne terdovraten, in tebi nepokoren, in de te ne bo ferze bolelo. 44 Sir. 3o, 4 — li. ,,Nikar otroku tepenja ne odtegni, sakaj ako bofh s’ fhibo udaril, ne bo umeri. Ti bofh njega s’ fhibo udaril , in njegovo dufho od pekla refhil. 44 Prip. 2 3, i3 — 14. Kakor je ozhe fvojiga sgubljeniga pa po- boljfhaniga fina s’ ljubesnijo fprejel, tako mo¬ rejo tudi flarfhi fvojiga poboljfhaniga otroka s’ ljubesnijo fprejeti. 74 Ne fmejo otrok drasbiti in v’ greh na¬ peljevati. „0zhetje, nikar ne drashite fvojih otrok k’ ferdu, de jim ferze ne upade. 44 Ifolof. 3, 2 1. 181 8) Sa otroke moliti, de bi jih Bog v’ Tvoji milolti ohranil, in jih na dufhi in na telefu poshegnal, Job, pove f. pifmo, je molil sa Tvoje otroke rekozh, Moji iinovi To more biti greThili, in Boga v’ Tvojih Terzih rasshalili : in sato je Bogu vlaki dan oTre daroval. Job. 1 , 5. Kdaj Jo JiarJhi pojebno sa Jvoje otroke moliti dolshni? PoTebno takrat, kadar vidijo, de Tlabi po ftajejo, in kolikor bolj To v’ nevarnolii, tolikanj bolj morejo sa nje k’ Bogu sdihovati, de bi Te Tpreobernili; ker Tvarjenje Tamo bres moli¬ tve The ni sadofti, ker le od Boga vTaki dober dar pride. t S. Monika je sa Tvojiga lina AvguThlina smiraj Tkerbela in molila, in The poTebno ta¬ krat, ko je bil sazhel pregrefhno sfiiveti. Ona je veliko let sa-nj molila, in Bog je bil njeno proThnjo uTliThal, in AvguThtina Tpreobernil. Kako fo dolshni Jtarfhi sa telo Je o j ih otrok Jkerbeli P Dolshni To sa shivefh in druge potrebe, in sa sdravje telefa Tvojih otrok Tkerbeli; jih delati, in druge dobre rezili uzhiti, ali drusim uzhiti dati; jih pred lenobo varovati, in jim v’ kaki lian pomagati, de bodo samogli Tami Tebe pofhteno preshiveti. Kak f lino plazhilo bodo Jtarfhi prejeli . zhe Jvoje dolshnojti do otrok svejio in savo/jo Boga Jpolnijo P Taki ftarThi imajo: i) per Tvojih otrokih 182 she tukaj na tem Tvetu veliko vefelje, ker vidi¬ jo ali flifhijo, de njih otrozi po refnizi shive. 2 ) Dobe pomozh od njih. 3) Bodo vezhno pla- zhilo v’ nebelih prejeli, ker bodo Bogu Tvoje otroke oddali. ,,Shena bo pa szelizhana fkosi porode otrok, ako bo oftala v’ veri, ljubesni, fvetofti in zhednofti.“ l. Tim. 2 , i5. Kaj pa takih Jtarfhev zhaka , kteri dolsh- noji proti fvojim o troham ne fpolnijo ? Takih llarfhev zhaka zhafna in vezhna ne- frezha in shaloft. „Ako pa kdo sa Tvoje, in sla- ili sa domazhe Tkerbi nima, je vero satajil, in je hujfhi kakor nevernik.** i. Tim. 5, 8, Kakfhne dolshnojt imajo irofi ali ofkerbni- ki, in botri do sapujiienih otrok? Po Tmerti ftarThev tiTle ko llarThi, to je, ia njih duTbo in telo, kolikor jim je mogozhe Tkerbeti. Sadene zheterta sapoved sanaj otrok in Jlar- fhev tudi druge ljudi? Zheterta sapoved sadene tudi vTe podlosh- ne, in vTe njih duhovTke in deshelTke goTpo- Tke, ravno tudi vTe uzhenike, in tudi vTe tifie ljudi, ktere gre savoljo TlaroTli in njih vikThi- ga ftanu TpoThlovati. Od dojshnoft kriftjanov do duhovnov. Kaj fo krifijani duhovnam dolshni? Kriltjani To dolshni jih TpoThtovati, ljubiti.. jim v’ vfih duhovnih rezheh pokorni biti, sa njih moliti, in sa potrebni shivefh fkerbeti. Sakaj Jo krijtjani dolshni duhovne Jhpofh- i ovali? Sato, ker fo duhovni Jesufovi nameftniki, delivzi boshjih fkrivnoft in fvetih sakramenlov, in fredniki med Jesufam in ljudflvam. „Is žele dufhe ljubi fvojiga Boga, in nje¬ gove duhovne jfpofhtuj. 44 Sir. 7, 55. Jesuf pravi.* „Kdor vaf sanizhuje, mene sanizhuje. 44 Luk. 10, 16. Mafhniki, kteri dobro vodijo, naj bojo v’ dvojni zhalli dershani, slafli kteri delajo v’ hefedi in v’ poduzhenji, 1. Tim. 5 . 17. Koga krijtjani zhajte , kader majhnike JpoJhiujejo ? Jesufa famiga, kteriga poflani in nameft- niki fo. Satorej pravi Jesuf: Kdor vaf sani¬ zhuje, mene sanizhuje. 44 Luk. 10, 16. „Nameft Kriftufa fmo k’ vam poflani. 44 2. Kor. 5 , 3 o. Kako kashejo krijtjani Jpofhiovanje proti duhovnim ? Zhe s’ njimi vfelej kakor s’ boshjimi na- meftniki ponishno govore, jih v’ prizho drusih s’ zhaftjo v’ miflih imajo; fe sa duhovfki Han soper sanizhvavze poshenejo, zhe po njih opo- minovanji radi flore, in s’ njimi v’ miru shive. Sakaj Jo krijtjani dolshni duhovne ljubiti? Sato, ker duhovni sa njih svelizhanje fker- be, in ker fo Kriftufovi nameftniki. 184 Kako kriftjani Ijiibesen proti duhovnim fk as hejo ? Nar bolj s’ pokorfhino, zhe tako vfe flore, kakor jih duhovni uzhe. Sakaj fo kriftjani Jvojim duhovnim pajiir- jem. pokorfhino dolshni? Sato, ker fo duhovni paftirji Kriftufovi na- meftniki, ker ne govore v’ fvojim ampak v’ Kriftufovim imenu, in ker jim je to. kar jih uzhe, k’ svelizhanju potrebno. ..Kdor vaf po- flufha, mene poflufha, in kdor vaf sanizhuje, mene sanizhuje,“ Luk. 10, 16, ,.Kdor val fprejme, tega fprejme, kteri je mene poflal.“ | Mat. 10, 4o. Kako kashejo kriftjani pokorfhino proti fvojim duhovnim pajiir jem? Zhe fo jim radi pokorni, in fi vfe persa- denejo, de bi jim s’ pokorfhino njih flushbo vefelo ftorili. 4 S. apofte 1 Pavl pravi: „Po- korni bodite fvojim vifhim, in bodite jim po- dloshni, sakaj oni zhujejo, kakor taki, kteri bodo sa vafhe dufhe odgovor dajali, de to s’ vefeljem flore ne sdihovaje, sakaj to sa vaf ni dobro.“ Hebr, i3, 17. Sakaj fo kriftjani sa duhovne pajtirje mo¬ liti dolshni ? Sato, de bi jih Bog rasfvetlil, de bi jih vfelej prav in tako uzhili, de bi svelizbani bili. „S, Pavl lam fe je vernim v’ molitev perporo- zhal rekozh: „Prolim vaf fkosi Gofpoda nafhi- 185 ga 'Jesufa Kridusa, de meni pomagate v’ Tvojih molitvah sa me k’ Bogu.‘ £ Rim. i5, 3o. Sakaj Jo krifijani dolshni Jvoje duhovne pajtirje preshiveti? Sato, de duhovni s’ zhafnimi Tkerbmi nifo smotljeni, in de To loshej perpravljeni ljudem v’ dufhnih rezheh pomagati. Jesuf to Tam ver¬ nim perporozha, ker pravi, de je vfaki delavz Tvoje jedi vreden. Mat. 10 , 10 . Ravno tako tudi T. Pavl govori. „Ako Tmo vam duhovne rezhi Tejali, je kaj velikiga, de vaThe teleTno shanjemo ? — Ne vede, de kteri v’ TvetiThu Tlushbo opravljejo, tudi od tega, kar je od Tvetifha, jedo, in kteri altarju Tlushijo, Te s’ altarjam dele? Tako je tudi Gofpod tem, kteri evangeli osnanujejo ukasal, od evangelja shi- veti. ££ 1 Kor. 6, 11 — i5. Od dolshnofl: do Zefarja in drugih deshelfkih gofpofk. Je desheljka gojpofka potrebna ? GofpoTka je savoljo hudobnih in nepokoj- nih ljudi, savoljo pravize , savoljo sunajniga miru in Trezhe vfiga zhlovefhkiga rodu lilno potrebna. „Obladnik je na medi Boga tebi k’ dobrim. Ako bofh pa hudo delal, boj Te; sa¬ kaj ne nofi sadonj mezha, sakaj boshji hlapez je on, mafhevaviz k’ drahov r anju tega, kteri hudo dori,“ Rim. i3, 4« Od koga ima desheljka gojpojka oblaji ? Od famiga Boga. „Ni oblafti od drugod kakor od Boga, klera pa je, je od Boga po- Ilavljena'“ Rim. i3, 1. To je tudi Jesul po¬ vedal pred Pilatusham rekozh: „Ti bi nobene oblafti zhes me ne imel, ako bi ti ne bilo od sgorej dano.‘ £ Jan. ig, 12, Kaj fmo dolshni zejarju in drusim od nje¬ ga pojiavljenim gojpojkam? t Smo jih dolshni fpofhtovati, tode ne s’ perlisnjenim jesikam, ampak is ferza kakor boshje nameftnike in flushabnike. Rim. i3, 4- Greh je od gofpofke flabo mifliti, jo fla- bo foditi, nje flabofti rasglafovati, jo kleti in ji hudo vofhiti. t S, pifmo naf opominja, de fe Jfhe k’ takim, kteri gofpofke ne fpofhtujejo, predrushiti ne fmemo, ker pravi: „Moj fin! boj fe Boga in kralja, in ne perdrushi fe k’ njih sanizhevavzam. ££ Prip. 24, 21. In Bog je she fkosi Mojsefa prepovedal, de fe fodniki o- pravljati ne fmejo, kteri fo nameft Boga. 2. Mos. 22, 28. Kako kashemo gojpojkam fpofhtovanje? Kadar s’ njimi ponishno govorimo, kadar jih v’ prizho drusih, s’ zhaftjo v’ miflih ima¬ mo, in tudi ne perpuftimo, de bi drugi od njih sanizhljivo govorili. Kaj fo fhe vezh krijtjani gojpojkam dolshni J 1) Jim v’ vfim pokorni biti, kar ni thas boshjo sapoved. „Bodite vfaki zhlovefhki livari 187 podlostmi, (pravi f. Peter ) savoljo Boga, ali kralju, kakor nar vifhimu, ali vojvodam, ka¬ kor od njega poklanim, sakaj tako je volja boshja.“ i. Lift. 2, i 3 — i 5 . „VTaki zhlove;< bodi vikfhi oblafti podloshen, sakaj ni oblaki od drugod, kakor od Boga, ktera pa je, je od Boga poklana.“ Rim. i 3 , 1. 2) Morejo kriftjani fvojim gofpofkam dav¬ ke dajati. To nam Kriftuf fam sapove rekozh: „Dajte zefarju, kar je zefarjeviga.“ Luk. 20, 2 5 . t S. Pavl pravi: „Dajte tedaj vlim, kar jim gre, komur davk, davk, komur zol, zol.“ Rim. i 3 , 7. Jesuf je tudi fam davk dal sa fe in sa f. Petra, deii je bil Sin boshji, in kralj vlih kraljev. Mat. 17, 23 — 26. 3 ) Sa gofpofke moliti, de bi jim Bog sdravje in shivljenje ohranil, de bi jim mozh in modroft dodelil, de bi fvoje podloshne po boshji volji vodili. „Prolim te nar pred, de fe kore profhnje, molitve, perporozhenje, sahva- lenje sa vfe ljudi, sa kralje in vfo gofpofhino, de bi mirno in pokorno shiveli v’ vfi brumno- fti in zhiftofti.“ 1. Tim. 2, 1 — 2. Pervi kriftjani fo per vfaki boshji flushbi sa kralje in sa gofpofke molili, deli fo ravno fovrashniki Jesufovi in njegove f. vere bili. Mati katolfhka zerkev she prezej od perviga sazhelka per vfaki f. mafhi pred povzdigovan¬ jem sa papesha, sa fhkofa in sa zefafja ali kralja fpomin ftori, in to fe fhe v’ pofebnih molitvah veliki petek per odgernjenji krisha sgodi. 188 Je greh Je zhes gofpofko puntati? Greh je fe zhes gofpofko puntati, sakaj kteri fe oblafti soperftavi, fe volji boshji soper¬ ftavi, in kteri fe soperftavijo, farni fehi pogu- blenje nakoplujejo. Rim. 2 3, 2. Je krijijan dolshan gofpofki rasodeti, zhe hi vedil, de Je kdo zhes gofpofko Jpuntati ho- zhe ? Dolshan je to ftoriti, sato de fe pregrehe in nefrezhe odvernejo. Kaj je kriftjanu Jioriti, zhe hi mu gofpo- fka kaj taziga sapovedala , kar je zhes hostijo sapoved? Kaj taziga nikoli ne fme Koriti, zhe bi sa- voljo tega tudi shivljenje sgubiti mogel; punta¬ ti fe pa vender nikoli ni perpufheno. Pervi kriftjani fo tudi ajdovfke zefarje in kralje fpofh- tovali, in fo jim bili v’ vfih rezheh pokorni, ktere nifo bile zhes boshje sapovedi; kadar fo jim pa malike moliti, in jim ofrovati sapove- dovali, fo raji kri prelili, kakor pa de bi jim bili pokorni. Ali more zhlovek tudi hudobni gofpofki po¬ koren biti? Tudi, sato ker ima vfaka gofpofka po be- fedah f. pifma fvojo oblall od Boga. Jesuf je bil krivizhnimu fodniku pokoren, in lizer po¬ koren do fmerti. 189 Od dolshnoft poflov. Kakoffine dolshnojti imajo pofli do f voj ih go f podarjen in gofpodinj? 1) Jih morejo TpoThtovati savoljo oblafti, ki jo od Boga zhes nje imajo. 2) Jim v’ vfih rezheh, ktere nifo hoshjim sapovedam naTproti, pokorni biti. „Vi hlapzi, {pravi f. Pavl ) bodite pokorni Tvojim telefnim gofpodarjem s’ lirah am in trepetanjem v’ pre- profhini Tvojiga Terza, kakor Kriftufu. In nikar ne Tlushite na oko, ( k ’ videsii) kakor de bi ho- tli ljudem dopafti, ampak kakor hlapzi Kriftu- Tovi, flori te boshjo voljo is Terza radi, in Tlu- shite s’ dobro voljo, kakor goTpodu in ne ka¬ kor zhlovekam.“ ETes. 6, 6 — 7. 3 ) Jim svefti biti, to je pridno delati, zhe jih gofpodar vidi ali ne; goTpodarjev ne po- Thkodovati, ali jim kaj vseti, bodi sa Te ali sa druge, in tudi ne perpuftiti, de bi jim kdo drugi Thkodo delal, in de morejo s’ goTpodar'- jevim blagam ravno tako Tkerbno ravnati, ka¬ kor s’ Tvojim. Lep sgled dobrih poTlov je nam Eliezer Abrahamov hlapez; Jakop, ko je per Labanu Tlushil; EgiptovTki JosheT. 1. Mos. 24, 3 i — EvangelTki hlapzi, kteri bi bili radi luli- ko is med pThenize iTpleli. Mat. i 3 , 27. 4 ) Morejo molzhezhi biti, in tega, kar Te y’ hiThi sgodi, ne okoli rasnaThati. Sgled J 90 molzhezhiga pokla je nam Juditna dekla. Ju- dlth. 10 . 5) Morejo sheleti s’ Tvojim delam bolj Bo¬ gu kakor gofpodarju dopalli, in fi smiraj vezh' sa vezhno, kakor sa zhafno shivljenje persadevati, Kakjhni morejo pojli med Jabo biti? 1 ) Morejo eden drusiga ljubili. 2 ) Eden drusimu per delu pomagati. 3) Eden drusiga k’ dobrimu opominjevati. 4) Eden drusiga flabofti in pregrefbke s' voljo prenafhati, 5) Med Tabo v’ miru shiveti. 6) t Se ne fmejo med Tabo fovrashiti, eden drusimu nevofhljivi biti, Te ne eden na drusiga jesiti, eden drusimu nagajati, ne eden drusiga zherniti, in opravljati. Kaj je poflu Jioriti , kadar vidi, de otrozi ali pa drugi pojli gofpodarju f/ikodo delajo? Dober poTel more tak e s’ ljubesnijo pokva¬ riti, zhe pa kvarjenje nizh ne pomaga, gokpo- darju povedati. Ravno to ke more tudi takrat sgoditi, zhe od kteriga kaj pregrekhniga ve, lizer je ptujiga greha deleshen. Od dolshnoft gofpofke in gofpodar- jev do njih podloshnih. Kaj Jo gofpofke in vikf/ii fvojirn podloshnim dolshni? GoTpokke in vikkhi ko fvojirn podloshnim vezh del vko to dolshni, kar Harf hi Tvojim o- 191 trokam; pofebno pa de sa njih dufhne in telef- ne potrebe fkerbe, de jih per pravi veri ohra¬ nijo, pravizo med njimi delajo, in krivize od njih odvrazhajo. t S. pifmo pravi: „Zhes te, kteri podloshne imajo, bo nar ojitrejfhi fodba, ker Bog ne ho na nikogar obras gledal, tudi fe ne od nikogar vi- fokofti bal, ker je majhniga in velikiga kvaril, in sa vfe enako fkerbi. Ali bolj mozhnih mozh- nejfhi terplenje zhaka.“ Buk. mod. 6, 6 — g. Kaj jo gofpodarji jvojim pojlam dolshni? 1) t So dolshni fkerbeti, de fo pofli v’ veri dobro poduzheni. „Kdor sa domazhe ne fkerbi, je vero satajil, in je hujfhi, kakor nevernik.^ i. Tim. 5, 8. 2 ) Jim s’ laftinim sadershanjem lepe sgle- de dajati, in jih, kadar fo nerodni, fvariti, in jih od hudiga odvrazhati. 3) Jih ne fmejo zhes mozh s’ delam ob¬ kladati, pa tudi ne bres dela pufhati. 4) Jim morejo tudi pozhitek dati, pofeb¬ no ob prašnikih. 5) Jim morejo potreben shivesh dajati, in jih tudi v’ bolesni s’ vfim, kar potrebujejo pre- fkerbeti, in jim k’ sdravju pomagati. 6) Jih morejo ob sgovorjenim zhafu pofh- teno plazhali. 7) Ne fmejo tazih poflov, kteri fo jim v’ rnladofli svefto flushili, v’ ftaroki sapuftiti. 192 Kako fe morejo uzhenzi do fvojili uzheni- kov sadershati? Uzhenzi morejo fvoje uzhenike ljubiti, jih fpofhtovati, fe jim poduzhljive fkasati, jim po¬ korni in hvaleshni biti. Kako fe otrozi in mladi ljudje vezhkrat nad Jtarimi ljudmi pregrefhe ? t Se pregrefhe, zhe jih sanizhujejo, safme- hujejo, jih savoljo kakih flabofi: saframujejo, in jim primke dajejo. Na kaj bi Je mogli otrozi fpomnili, de bi Jiarili ljudi ne saframovali ? ^Spomniti bi fe mogli na flrafhno pergod- bo tihih otrok v’ ftariin teflamentu, kteri fo ftariga preroka Eliseja, kader je v’ mehu Betel fhel, savoljo njegove plefhafte glave saframo¬ vali, ker fo vpili: Plefhiz pridi gori, plefhiz pridi gori! Elisej fe osre, in v’ imenu Gofpo- da te otroke sakolne. Bog fpolni per ti prizhi njegovo pravizhno kletuv, in kar prideta dva medveda is gojsda in raflergata dva in fhtirde- fet teh rasujsdanih' otrok. 4. Kralj. 2 . Tu¬ kaj pokashe Bog, kako je to njemu sopemo, zhe kdo flore ljudi saframuje. Otrozi! varite fe tega greha, de vaf Bog ne bo vezano fhtrafal. V* S a p o v e d* Kaj je v' peti sapovedi prepovedaniga ? Je prepovedano febi ali drusim shivljenje vseti, ali febe ali druge na sliivlenju pofhkodvati. 195 Kdo je zhloveku ielo dal? Bog mu ga je dal, in sato je tudi njego¬ vo. 1 . Kor. 6, i3. S cikaj je Bog zliloveku telo dal? Sato, de bi li s’ njim vezhno shivlenje sa- flushil. Kakfhne dolshnojti imamo do jvojiga telc- fa in do jvojiga shivlenja? 1) 4 Svoje telo varovati, de le ne pofhko- duje, ker je velik dar boshji. 2 ) 4 Skerbeti, de le per shivlenji ohranimo. Ravno sato je pridno delati potreba, de li po¬ treben shivefh in obleko saflushimo. 3) Moremo sa sdravje fkerbeti, in sato moremo v’ jedi in v’ pijazhi smerni biti. Sme zhlovek febe umorili? Tega ne fme, ker ni gofpodar fvojiga shivljenja, ampak je le Bog, kteri mu ga vsa- me, kadar hozhe. Ali tak, ki febe umori, velik greli Jiori? Tak neisrezheno velik greh flori, kteri mu ne more odpufhen biti, sato ker le, zhe le umori, nizh vezh Ipreoberniti in fpokoriti, in torej tudi svelizhati ne more. Katolfhka zer- kev tazih na shegnano pokapaliflie pokopati ne pulti. x 4. Kaj je takima ftorili treba, ki fe je s legal? Zhe je mogozhe, naj befedo nasaj vsame, in naj vfo 'ftorjeno fhkodo popravi, in naj fvoj greh obshaluje. Kdaj je zhlovek obrekovanja kriv? Kadar soper blishniga kaj taziga pove, kar ref ni. Ali je obrekovanje velik greh? ■ Velik greh je, sakaj tak zhlovek, kteri blishniga obrezhe, fe pregrefhi nad refnizo, nad pravizo in nad ljubesnijo proti fvojimu blish- nimu. „Ti ne fmefh fvojiga blishniga po kri¬ vim obdolshiti. 44 3. Mos. ig, i3. „Bog bo lash- njiviga opravljivza ponishal. 44 Pfl. 71, 4- Kdo je opravljanja kriv? Kdor kaj hudiga, pa fhe nesnaniga, od fvojiga blishniga pove, ali tako n« snanje da. 214 de fi drugi lohka od blishniga kaj flabiga mi- flijo. In tudi tifti, ki flabofti blishniga tako povikfha, de fe ljudem velika pregreha sdi, ali zhe k’ hudimu, kar ve, fhe fam kaj perftavi. Kdo je jhe opravljanja kriv ? Tudi tifti, kteri nalash sato od blishniga molzhi, kadar od njega kako govorjenje pride, de ti drugi lohka kaj flabiga od njega miflijo; tifti, ki bi lohka opravljanje uftavili, zhe bi hotli, in kteri opravljanje radi poflufhajo. Je opravljanje greh? Greh je, sakaj s’ opravljanjem fe blishni- mu pofhtenje odvsame, in vezhkrat tudi fhe kaka druga fhkoda flori, Bog opravljanje pre¬ poveduje rekozh: „Nikar ne bodi opravljiviz in podpihovaviz med ljudftvam. 3. Mos. ig, 16 . 4 S. apoftel Pavl pravi, de opravljivzi ne bodo ravno tako, kokar ubijavzi in nezhiftniki, ne- befhkiga kraljeftva nikoli dofegli. x. Kor. 6, 10 , Od kod isvira opravljanje? Opravljanje isvira is prevsetnofti, vezhi del sato, de bi zhlovek s’ tem, ko druge ponishu- je, famiga febe povikfhal.. Vzhali isvira tudi is lakomnofti, is nevofhljivofti, is fovrafhtva, is pomankanja ljubesni, vezhkrat tudi is nepre- miflika. , • • / V ■ j Kaj je zhloveku takrat Jioriti, kadar oprav¬ ljati flijhi? i) Ne fme prezej opravljivim befedam 215 verjeti. „VeIikrat je kaj sleganiga, ne verjemi sleherni beTedi.“ Sir. 19, i 5 — 16. 2 ) More vflavljati opravljivza; in more ocl blishniga, zhe kaj dobriga ve, povedati, in ga, kolikor fe da, sagovarjati; ali zhe li ga sgovo- riti ne upa, more pa vfaj she s’ Tvojim obra- sam pokasati, de mu opravljanje ni vfhezh. 3) t Se more druThine tazih, ki radi oprav- Ijejo, ogibati, de fzhafama J tudi Tam opravlji- viz ne poftane. Kaj more opravljiviz jloriti, kadar je blish- nimu pojhtenje odvsel? More, kolikor je mogozhe, llorjeno Thko- do popraviti, Tvoje Jashnjivo govorjenje pre- klizati, in zhe je bilo to reT, kar je soper nje¬ ga povedal, more pa kake druge njegove do¬ bre laftnotli raTglaTovali. Ali je v je lej greh od blishniga ha j hudiga povedati? Zhe Te to is hudobniga Terza sgodi, je vTe- lej greh. Greh pa ni 3 ) takrat, zhe Te hudobi¬ ja blishniga le Tamo sato rasodene, de Te kaki nedolshen Thkode ali greha obvaruje, kar bi Te sgodilo, zhe bi Te mu hudobija blishniga ne rasodela. 2 ) Ni takrat greh, zhe Te hudobija blishni¬ ga liftim pove, ki jo lohka odvernejo, ali kteri taziga zhloveka lohka poTvare. Tako je bil Mardohej prav ftoril, ker je kralju ATveru ra- sodel, de fta dva shivotna varha napravljena 21G ga umoriti. Tako je tudi Jesuf Tvojim uzhen- zam od hinavfhine Tarisejev pravil, sato de To Te jih bolj varovati vedili. Kdo je kriv krivizhne Jodbe ali natolzvanja? Tifti, ki fvojiga blishniga bres vfiga pra¬ vi ga urshaha flabo fodi, ali flabo od njega rnifli. Od kodi svirajo take krive jodbe? Svirajo is napuha in is pomanjkanja lju- besni. Prevseten zhlovek ne zhuti bruna v’ Tvo¬ jim ozheTu, pesdir v’ ozheTu blishniga pa pre¬ že j vidi. Mat. 7, 5. Ker li napuhnjeni Tariseji niTo mogli drugazhi pomagati, To KriftuTa kri¬ vo Todili rekozh: „ c Skosi Belzebuba, vikThiga zhes liudizhe, hudizhe isganja.“ Mat. g, 34* c So krive Jodbe ali natolzvanje greh? Greh To vTelej sato, ker To soper ljubesen blishniga, in ker jih Bog prepoveduje, „Niko- ger ne obdolshi, dokler ne iTpraThaTh.“ Sirah. 11, 7. „Ne Todite, de ne bote Tojeni.“ Mat. 7, i. „Sakaj TodiTh Tvojiga brata? Vli bomo ftali pred Todnim ftolam JesuTovim.^ Rim. 14, 10. Sakaj Je je pa Jhe treba varovati blishniga hudobno foditi ? Sato, ker Te zhlovek neisrezheno lohka v’ Tvoji Todbi goluTa. Tako poftavim je bil Heli brumno Ano krivo obTodil, de je pjana, ker je videl, de je v’ tempelnu dolgo molila. In satorej ji je re¬ kel: „Kako dolgo boTh pjana, ftresni Te od vi- 217 na, kteriga li polna. 1 . Kralj, i, i3. Tako fo tudi Judje binkufhtna nedelo apoftelne, kteri fo s’ fvetim Duham napolnjeni mnoge jesike govorili, krivo obfodili, de fo pjani. Djanj. apoft. 2 , i3. Kaj je Jioi'iti , de fe zhlovek tega greha obvaruje? 1 ) Nikoli naj blishniga hudo ne fodi, do¬ kler ni od njegove hudobije dobro preprizhan. 2 ) Naj djanje in nehanje blishniga vfelej raji na dobro kakor na hudo obrazha, 3} Naj zhlo- vekaj kadar kake hudobne dela nad njim vidi, kolikor fe da, ne le farno pred drusimi, am¬ pak tudi fam pred fabo isgovarja. 4) Naj fi mifli, de ima vfaki zhlovek kake flabofti nad fabo, in naj fkerbi fvoje bolj fposnati, in bolj ponishno shiveti. Kdo Je greha podpihovanja kriviga Jiori? Tifti, ki ljudi drashi in fhunta, de fe med fabo prepirajo in fovrashijo. s Sem fe fhtejejo vfi tiki perlisnjenzi, kteri smirej pafejo, kaj bi kaj zhes blishniga flifhali in svedili, de bi mu bersh potlej s’ potuhnjeno prijasnofljo po¬ vedali. ■Ali je podpihovanje velik greh? Velik greh je, ker is tega pridejo vezh- krat (Irafhne fovrafhtva in nemir po hifhah. In pa fhe pofebno sato, ker fe satosheni zhlo¬ vek odgovoriti ne more, ker sa fvoje pozhcr- nenje ne ve. 218 Kaj f. pijmo od tega greha govori? t S. pifmo pravi: „ 4 Sheft rezhi je, ktere Gofpod fovrashi, in nad fedmo fe mu gnufi. C Sedma rezh je pa ta'): „Kteri med tratami rafpertje troli.“ Prip. 6, 16 — 19. ..Preklet je podpihovaviz in dv ajesizhnik, sakaj on bo ve¬ liko med lab o mirnih rasdrashil,“ Srnah. 28, i5. Podpihovanje je ilorilo, de fo bili trije mladenzhi od kralja Nabuhodonosarja v’ rasbe- Ijeno pezh, Dan. 3, in brumni Daniel v’ jamo levov versheni. Dan. 6. Kaj je v' ojmi sapovedi sapovedaniga? V’ ofmi sapovedi je sapovedana refnizhnoft in odkritoTerzhnoft v’ befedi in v’ djanji, in potlej pa fkerb sa Tvojo in sa blishniga zhall in pofhtenje; in de fe mu, zhe mu je bilo ' dobro ime odvseto, fpet nasaj sadobi. „ t Skerbi sa dobro ime, sakaj leto bo tebi boj j terdno ollalo, kakor tavshent dragih in velikih salo g. Dobro shivlenje ima odfbtete dni: dobro im e pa vekomaj oftane.“ Sir. ki, i5 — 16. Kako fkerhimo sa zhajt in pojhtenje ? Sa fvojo zhall; in sa fvoje pofhtenje fker- bimo, zhe fi persadevamo, de bi vfe lepe ker- fhanfke zbednolli nad fabo imeli; zhe vfe dolsh- 110II fvojiga Itanu na tanko fpolnimo, zhe fmo v’ befedi in v’ djanji refnizhni in ravni, in zhe Ti s’ bogabojezhim in pametnim shivlenjein Bogu dopalti persadevamo. ..Bratje, karkoli je refnizhno, karkoli je framoshljiviga, karkoli je pravizhno, karkoli je fvetiga, karkoli je ljubes- 219 nivo, karkoli dobro ime daje, kar k’ zhedno- fti, kar k’ hvale vrednimu poduzhenju pelje, to iniflite.“ Filip. 4> 8. Kako Je pa s a zhajt in pojhtenje blishniga fkerbi? Sa zhaft in pofhtenje blishniga fkerbimo, zhe vfelej od njega dobro miflimo in govori¬ mo, in njegove dobre lallnolli drusim rasode- vamo, „Ljubesen ne mifli nizh hudiga, ljube- sen vfe veruje, vfe upa.“ i. Kor. i3. Od dveh sadnjih sapoved. Kaj nam dve sadnji sapovedi prepovedujete ? Sadnji dve sapovedi nam vfe shelje po tem, kar nafhe ni, prepovedujete. Kaj nam pa sadnji dve sapovedi sapovedu- jete ? Nam sapovedujete, de moremo biti zhifti- ga ferza, de moremo krotiti Tvoje hude shelje, in de ne fmemo nikoli nizh taziga posheleti, kar nafhe ni. ,,Svelizhani To, ki To zhiftiga ferza, sakaj Boga bodo gledali.^ Mat. 5, 8. ,,Kteri fo Kriftufovi, fo fvoje mefo s’ grehi in hudimi sheljami vred krishali.“ Galazh. 5, 24. Sakaj nam Bog tudi hudobne shelje prepo¬ veduje ? De nam pokafhe: J) de je nafhih ferz gofpodar. „Gofpod vaguje ferza.“ Prip. 21, 2, 220 2) De mu ni nizh fkritiga, kar fe v’ na- fhih ferzih godi. 3) De je njegova podava boljfhi, kakor vfe zhlovefhke pokave, ktere le s’ nafhimi su- najnimi deli sapovedujejo, ne pa s’ snotrajnimi miflimi. 4) De naf poduzhi, kako de je treba greh sbe prezej v’ korenini, kar fo hude shelje, sa- tirati in sadufbiti. ,,Vfak je pa fkufhan, kadar je od fvojiga poshelenja vlezhen in vabljen. Po tem kadar poshelenje fpozhne, rodi greh, greh pa, kadar je kor j en, rodi fmei;l. ££ Jak. l, i4 — i5. Kaj fe nzhimo is dveh sadnjih sapoved? Is dveh sadnjih sapoved fe uzhimo, de ni sadoki, de fe zhlovek le od sunaj, to je r 7 fvojih sunajnih delih prav sadershi, ampak de more tudi refnizhno voljo imeti, vfe koriti, kar je prepovedaniga. „Ne vfaki, kteri mi pravi: Gofpod, Gofpod, pojde v’ nebefhko kraljekvo, ampak kteri kori voljo mojiga Ozheta, kteri je v’ nebelih. 44 Mat. 7, 21, Kaj je Bog tijtim obljubil, kteri po njego¬ vih sapovedih shive? Bog je vlim takim vezhno shivleifije, in tudi na tem fvetu fvoj fveti shegen obljubil. „Ako pa hozhefh v’ shivljenje iti, fpolni sapo- vedi. ££ Mat. 19, 17. „Blagor tim, kteri fe ne- dolshno sadershe, in po Gofpodovi pokavi shi¬ ve. 411 Pfl. 118, 1. 221 Od zerkvenih sapoved. Kako nar bolj fkashemo pokorfkino materi katolfhki zerkvi? Zhe njene sapoved svedo fpolnujenn?. u4li ima katolfhka zerkev oblafi sapovedi dajati? Katolfhka zerkev ima od Jesufa Kridufa oblad sapovedi dajati, in ona jih tudi daje Tvo¬ jim vernim sato, de bi loshej boshje sapovedi fpolnili, in fe svelizhali. „Refnizhno vam po¬ vem, karkoli bode savesali na semlji, bo tudi v’ nebelih savesano, in karkoli bode rasvesali na semlji, bo tudi v’ nebelih rasvesano.“ Luk. 10, 16. Kako nam zerkvene sapovedi pomagajo lo¬ shej boshje sapovedi fpolniti? Nam pomagajo, ker nam nektere sapove- dujejo take bogabojezhe dela, s’ kterimi fe boshje sapovedi dopolnijo; druge pa nam od- kashejo zhaf, kdaj morejo kridjani boshje sa¬ povedi dopolniti. j mo dolshni zerkvene sapovedi dopolnovati? Dolshni fmo jih dopolniti. i) Ker nam she zheterta boshja^sapoved sapove duliovfkim in deshelfkim gofpofkam po¬ kornim biti, ,,Pokorni bodite fvojim vifhim, m bodite jim podloshni, sakaj oni zhujejo nad 222 vami kakor taki, kteri bodo sa vafhe dufhe odgovor dajali, de to s’ vefeljem flore ne pa sdihovaje.“ Idebr. 10, 17. 2) Ker je Kriftuf nafh sapovednik v’ evan- gelii terdo sapovedal zerkev poflufbati rekozh: „Zhe zerkve ne poflufha, imej ga kakor mali- j kovavza in mzhitniga grefhnika.“ Mat. 18, I7. Ali tudi imamo kake pojebne zerkvene sa- povedi? Imamo jih pet. Jitere fo P 1) Pofvezhuj sapovedane prašnike. 2) V’ nedeljo in sapovedane prašnike s’ j fpodobno andohtjo f. mafho flifhi. f 5) Podi fe sapovedane podne dni, nam- rezh fhtirdefetdanfki pod, kvaterne in druge sapovedane podne dni, in v’ petek in v’ febolo fe mefnih jedi sdershi. j 4> 4 Spovej fe fvojih grehov fvojimu po- flavljenimu fpovedniku nar manj enkrat v’ letu, in ob velikonozhnimu zhafu prejmi fveto re- flinje Telo. 5) Ne obhajaj shenitve v’prepovedanih zhalih. P Od perve zerkvene sapovedi. Kaj perva zerkvsna sapoved sapoveduje P Sapoveduje prašnike, ki jih je zerkev po- flavila, ravno tako pofvezhevati, kakor nedeljo, ' 223 to je ob prašnikih pozhivati, ferze in roke od p o fv etn ih opravil odlozhiti, in fe le v’ Bogu in Jesufu vefeliti, in dobre dela delati. Kteri prašniki fo od zerkve sapovedani P Vli prašniki sunaj nedelje, ktero je lam J Bog poftavil. Kdo ima oblaji w’ zerkvi prašnike pojiaviti ali odjiaviii? Papesb in fhkofje imajo oblaft prašnike poflaviti ali odfLaviti, Zhemit je zerkev prašnike pojtavila P Zerkev je prašnike poftavila in sapovedala k’ boshji zlialli, k’ poduzhenju in boljfhanju \ vernih. Gofpodovi prašniki fo v’ fpomin fve- tih fhrivnoft, ktere fe take dni obhajejo: praš¬ nike Matere boshije in drusih fvetnikov fo pa sato sapovedani, de bi verni Boga sahvalili jsa toliko gnad, ki jih je Bog fvetnikam dal, de fe njih zbednofti fpomnijo, de bi fe uneli jih tu¬ di svello pofnemati, in fe fvetnikam perporo- zhili, de bi sa-nje Boga profili. Kako flushijo prašniki Gofpodovi Jr zhajti boshjiP 4 S’ tem, ■ ko naf opomnijo na fkrivnofti Jesufa Kriftufa in njegove dela, ktere je sa na- fhe svelizhanje Iloril, de sa-nje Boga hvalimo in zhaftimo. Kako pomagajo Gofpodovi prašniki h r’ na- fhim poduzhenju in boljfhanju P 4 S’ tem, ko naf opomnijo na milolt in do- 224 broto boshhjo, naf fpodbadajo h’ havleshnolti, upanju in ljubesni do Boga, in naf uzhe, ka- ko fe moremo pred Bogam sadershati. Tako poftavim naf prašnik rojftva Jesufo- viga opomni, de ker fe je t Sin boshji k’ sveli- zhanju zhloveka tako globoko ponishal, in prež ob rojftvo sa grefhniga zldoveka sazhel pokoro delati, fe more tudi zhlovek fam ponisbati, fvojo nepremoshnolt fposnati in sbivo obzhutiti, in zhes fvoje grehe pokoro delati, zhe hozbe fkosi Jesufa Kriitufa svelizhan biti. Opomni naf pa tudi na nefkonzhno milofl; in dobroto bosh- jo, kako naf Bog ljubi, ko je fvojiga ljubiga t Sina sa naf dal. Tako premifhl je vanje naf ush- ge Boga zhailiti, hvaliti, terdno va-nji upali, in ga zhes vfe ljubiti, in greha fe ogibati. Kako fo prašniki devize Marije in drusih jvetnikov hzhajti boshjiP Tako, ko take dni miflimo na njih fveto shivlenje, in sato Boga hvalimo in zhaflimo, ker jim je fvoio gnado dal, de fo samogli ta¬ ko fveto shiveti. Kako Jlushijo prašniki devize Marije in drusih jvetnikov h' najhim poduzhenja in boj- jhanju ? ) Nam flushijo, ko naf opomnijo na njih fveto shivlenje, naf poterdijo v’ upanji, de je tudi nam mogozhe s’ 'pomozhjo gnade boshje fveto shiveti, kakor fo oni shiveli, in naf hude po njih ftopinah hoditi. 225 Kaj naj katolfkki krijijan ob prašnikih jtori? 1) Naj gnade, ki jih je Bog ljudem fploh, ali fvetnikam pofebej dal, premifhljuje, in Boga sa nje hvali. 2) Naj zhednofti fvetnikov premifhljuje, in fi jih sa sgled vsame, kako more tudi on shi- veti, in 5) naj sa fvoje potrebe ’fkosi njih profhnje per Bogu pomozh ifhe. Kaj zerkev n’ pervi sapovedi prepoveduje? Prepoveduje vfe tifto v’ prasnikihj, kar je v’ nedeljo prepovedaniga, namrezh: i) hlap- zhevfko delo bres potrebe in pravizhniga per- pufhenja. 2) Vfe opravila in vefelja, ktere tem dne- vam ali nezhatl delajo, ali naf jih pofvezheva- ti motijo. Kaj nam je tedaj Jtoriti, de bomo nedelje in prašnike po volji zerkve pojvezhevali? Mi moremo v’ zerkev iti, tam fe lepo in andohtlivo sadershati, fveto mafho flifhati, pri¬ digo in kerfhanfki nauk svefto in verno poflu- fhati, fvete sakramente vredno prejemati, du¬ hovne bukve brati, doma brumne pogovore in fvete premiflike imeti, druge dobre dela oprav¬ ljati , in terdno fkleniti, po saflifhani boshji befedi shiveti. „Ne sapuftimo nafhih sberaliJh, kakor imajo nekteri navado, ampak povefeluj- mo fe, in toliko vezh, kolikor blishej vidite dan priti.“ Hebr. 10, 2 5. 15 226 Jesuf lam nam da fvet sgled. Ko je bil n let ftar, je fhal s’ fvojo materjo Marijo in 1. Joshefam v’ tern p el; in sadne tri leta njego- viga (Ve ti ga shivljenja na semlji je pogoflama v’ tempel hodil, tam ljudi uzhil, jim sglede dajal, kako fe jim je v’ tempelnu sadershati, in je tam zhudeshe delal. ,,Sakaj ker fia dva ali trije shrani v’ mojim imenu, tam lim jeli v’ fredi med njimi. 44 Mat. 18, 20. In pervi kriftjani fo fe vfaki dan v’ templi snajdili, pra¬ vi f. pifmo. Djanje apofi. 2, 46, Kaj kashemo kriftjani, ko n’ zerkev k ’ unaj- ni flushbi boshji fkupej pridemo ? Kashemo, de fposnamo, de je Bog nafh Gofpod, kterimu fmo v’ vlih rezheh pokorfhi- no dolshni; ker fmo vfi v’ njegovih rokah, pri¬ demo kakor dobri otrozi k’ fvojimu ozhetu, ga hvaliti, zhafiiti, moliti, njegovi fveti nauk poflufhati, mu vfe nafhe reve in nadloge po- toshiti, in ga sa gnado in pomozh s’ otrozhjim saupanjem profiti. Jesuf pravi: „Vam povem, de ako bota dva is vaf ene mifli na semlji, karkoli bota profila, fe jima bo sgodilo od mojiga Ozheta, kteri je v’ nebefih. 44 Mat 18, 19. „Kako ljubesnjive fo tvoje prebivalifha o Gofpod vojfka! Mpja dufha sheli, in omedlju- je po hifhi Gofpodovi. Moje ferze, in moje mefo fe vefeli v’ sliivim Bogu, O de bi tudi jeft pozhival per tvojih altarjih o Gofpod voj¬ fka; moj kralj, in moj Bog. 4 Srezhni fo, kte¬ ri v’ tvoji hifhi prebivajo, oni te bodo veko¬ maj hvalili. 44 Pfl. 83, 2 — 5. 227 Kako naj Je lirijijan ob foprasnikili sa- dej'shi? Naj pridno dela kakor druge delovnike. Dober krittjan je v’ vlim Jesufovi zerkvi pokoren; on ve, de je imela terdne in prave urshahe, ko je nektere prašnike odtlavila; torej pa fhe sapovedane toliko bolj fkerbno in sve¬ tlo pofvezhuje. Od druge zerkovne sapovedi. Kaj je v? drugi zerkveni sapovedi sapoveda- niga P Je sapovedano v’ nedeljo in prašnik s’ an- dohtjo fveto mafho flifhati. Kaj je w’ drugi zerkveni sapovedi prepove- daniga P Je slafti lenoba per flushbi boshji v’ ne¬ deljo in prašnikih prepovedana, potlavim: 1) Zhe ni kritljan per vti fveti mafhi, ali ne s’ andohtjo, ali pa zhe je le po redkim per pridigi, ali per kerfhanfkim nauki alk pa ratlrefen. 2) Zhe zhaf sapovedaniga duhovniga opra¬ vila s’ jedjo, pijazho, igro in drusimi nepotre¬ bnimi smolami sapravi, ktere ga od boshje flushbe sadershe. „Per vafhih goilijah fo zitre , arfe, boben, pifhali in vino, in sa Gofpodovo delo vam ni mar.“ Isa, 5 , 12. 15 * 228 Ali je krifijan kierkrat isgovorjen od dolsh- nojti ob prašnikih Jveto mafho JliJhaiiP Je isgovorjen, zhe more bolniku v’ nevar¬ ni bolesni ftrezhi, ali ko ne more do zerkve nekakor priti; ko ga vikfhi sapoved sadershi, ali kadar more k’ odvernenju ali obvarvanju kake velike laftne ali blishniga Thkode doma oftati. Zhe pa is lenobe pruti dobrimu, ali is prašnih nezhimernih urshahov k’ f. mafhi ne gre, mu je greh. Kaj more tijti krijljan Jtorili, ki po vefii is refnizhnih in pravizhnih sgovorov A’ J', ma- Jhi iti ne more P Tak more doma moliti, in s’ Tvojimi mifli v’ zerkvi biti, kakor de bi per flushbi boshji bil, de bo deleshen ofra f. mafhe, in molitve Tvojih vernih bratov; doma refnize T. vere pre- miThljevati, duhovne bukve brati, de to dolsh- noft po Tvoji mozhi namefti, kak dar ubogim dati, in zhe je mozh, med tednam k’ T. ma¬ fhi iti. Ali je she Jiara navada v' prašnike J\ ma¬ fho flifhatip Ta navada je tako flara kakor zerkev. Od nedelje Te she v’ djanji apollelnov bere,' de To verni pervi dan po Taboti; (to je v’ nedeljo) fkupej priThli, de To bili per lomlenji kruha, (to je per T. maThi) in de To bili obhajani. D jan. apoft. 2. 229 Ali je krijijan dolshan tudi ob delovnikih f. maftio flifhati? Ni dolshan, zerkev je to le ob nedeljih in prašnikih sapovedala; pa vender dobro in ko- riftno je, zhe ima perloshnoft in zhaf, de fe lohka sgodi, in de sraven dolshnoft fvojiga fta- nu ne samudi. Dober kriftjan ne bo is sani- kernofti nizh dobriga opuftil. Kje naj krijijan ob prašnikih Jveta tnajha flifhi? Zhe je mogozhe v’ fvoji fari. Ovze gredo sa Tvojim paftirjem, ker posnajo njegov glaf. Jan. 10, 4 . Ali je sapovedano v' fvoji fari f. mafho flifhati? Sapovedano je v’ tridentinfkim sboru, de morejo fhkofje ljudftvo opominjati, de naj fe po gofio v’ fvoji fari snajde, fofebno ob nede¬ ljih in velikih prašnikih, in de tamkej f. ma¬ lho in boshjo befedo flifhi. Sej. 24, 4 . Sakaj je zerkev to sapovedala? Sato, 1) de bi farmani s’ fvojim fajmofht- ram ob nedeljah in prašnikih (ob kterih fled¬ ni fajmofhter sa Jv oj e far mane /najhujej o) fklenjeni ofer fvete mafhe Bogu ofrovali, in boshjo befedo od fvojiga duhovniga pallirja fli- fhali. 2) De farmani flifhijo oklize, in druge njim potrebne osnanila. 250 Kaj is govori hrijijana od dolshnofti v' fvoji fari f. maf ho in pridigo fhfhali? Sgovori ga barob, bolehnob, zhe ni druge mafhe v’ njegovi fari, h’ kteri bi varili samog- li iti, in kadar fe is drusih refnizhnih urslia- hov priti ne more. Od fvete Mafhe. Kaj je Jesuf Jtoril, de hi sahrament j refhnjiga Telefa vedno v ’ njegovi zerkvi o- ftal? 4 Svojim apobelnam in njih nabopnikam, in mafhnikam je dal oblab ravno to boriti, kar je fam per sadnji vezherji boril, kruh in vino v’ njegovo pravo telo in njegovo pravo kri fpremeniti, ker jim je rekel: „To borite k’ mojimu fpominu.“ Luk. 22, 19. Kje majhnihi hruli in vino v' pravo telo in pravo hri Jesujovo f premene? Per f. mafhi, ker ravno to bore, kar je Jesuf per sadnji vezherji boril. Kaj je fveta maf ha? c Sveta mafha je nekervavi ofer noviga te- bamenta, vedni fpomin kervaviga ofra, kteriga je Jesuf Kribuf na krishi opravil. Sahaj fe f. mafha imenuje ofer ? Salo, ker fe Bogu vfigamogozhnimu pravo telo in kri Jesufa Kribufa v’ podobah kruha in vina daruje? 251 Sakaj fe f maj Ju pravi nekervava daritev? Sato, ker fe per f. mafhi kri ne preliva, kakor je Lila na krishi prelila. t Sveta mafha je ravno tiki refnizhni ofer, ki ga je Jesuf na krishi sa naf opravil, ker je ravno tiilo telo Jesufovo, ki je bilo sa naf na krishi dano, in ravno tika kri, ki jo je Jesuf sa naf prelil, pei' nar fvetejfhim ofer f. mafhe sa naf ofrano, farno s’ raslozhkam, de per f. mafhi ni kri prelivana, kakor jo je Jesuf na krishi prelil. Zhimu je Jesuf Kri/iaf ofer f, mafhe po - Jiavil ? Jesuf ga je pokavil: 1 ) de je v’ fvoji zer- kvi pravi in refnizhni ofer do konza fveta sa- pukil, po kterim fe s’ Bogam fpravimo, fadu Jesufoviga terpljenja deleshni pokanemo in pra- vizi boshji sadokujemo. 2 ) De je vedni fpomin kervaviga ofra na krishu v’ fvoji zerkvi ohranil. 5) De je nam pofebno snamnje fvoje ne- fkonzhne ljubesni dal. Kdo opravlja ofer f. mafhe? Navideno ofruje Jesuf Krikuf fam febe fvojimu nebefhkimu Ozhetu sa naf, videno pa opravlja ta ofer mafhnik. Kako mafhnik ofer f. mafhe opravlja? Tako, de vfe kori, kar je Jesuf per poJ le dni vezherji koril. 252 1) Prime kruh in kelh s’ vinam. 2) Pofveti oboje, in nad obema Kriftufove befede isrezhe, s’ kterimi fe kruh in vino v’ telo in kri Jesufovo fpremeni. 3) Vshije telo in kri Jesufa Kriftufa, in da oboje v’ podobi kruha vernim vshiti, zhe k’ f. obhajilu gredo. Saka/ opravlja mafhnik ofer f. majhe? 1) De fposna, de je Bog Gofpod vfiga, in de ima vfo oblall zhes vfe ilvari. 2) De obhaja fpomin Jesufove fmerti, ki jo je Jesuf sa naf preterpel. 3) De sahvali Boga sa vfe prejete dobrote; ker ga ne moremo bolj hvaliti, in fe mu hva- leslinih skasati, kakor zhe Jesufa darujemo, nad kterim ima Ozhe nebefhki vfe dopadenje. 4) De bi fprofil od Boga odpufhanje gre¬ hov. Naf s’ Bogam fpraviti in nam odpufhanje grehov per boshji pravizi sadobiti, fe je Jesuf na krishi ofral, in fe fhe sdaj na altarji Ozhe- tu nebefhkimu daruje sa shive in mertve. „Sa- to tudi samore na vekomaj svelizhati te, kteri fkosi njega k’ Bogu pridejo; ker vfelej shivi, de sa naf profi. 44 Heb. 7, 2 5. 5) De bi od Boga fprofil vfe gnade, ki jih potrebujemo sa dufho in telo. Od Boga sadobimo vfe le fkosi Jesufa, per f. mafhi pa njega kakor fvojiga frednika, Bogu Ozhetu darujemo, in ga s’ terdnim saupanjem 253 profimo, ker vemo, de, ko je nam fvojiga lju- biga t Sina sa ofer dal, nam bo s’ njim tudi vfe dal. Torej radi k’ f. mafhi hodimo, in vfe ftorimo po Jesufovi sapovedi, de bomo tega fvetiga ofra deleshni in svelizhani. Komu Je ofer J', maflie opravlja? Ofer f. mafhe le Bogu opravlja, in le njemu le fme opravljati, udli fe ofer f mafhe tildi fvetnikam na zhajt opravlja ? Tudi fvetnikam na zballi in k’ njih fpo- minu fe ofer f. mafhe opravlja; to de Jesuf Kriftuf ni njim, ampak famimu nebefhkimu Ozhetu darovan. Sakaj fe ofer f. mafhe tudi fvetnikam na zhajt opravlja ? Sato: l) de Boga sa gnade hvalimo, ki jih je fvetnikam dodelil, de fo le sa-nj shiveli, in vezhno svelizhanje frezhno dofegli. 2 ) De fvetnike profimo, de bi nafho mo¬ litev f’ fvojo fklenili, in Boga sa naf profili, de bi nam gnado dal fveto shiveti, in enkrat v’ njih drushbo v’ nebefa priti. 3) De fe na njih shivlenje fpomnimo, in ga pofnemati fklenemo, kar naf tudi molitve per f. mafhi opominajo. Sa koga mafhnik fveto mafho ofruje? Sa shive in mertve pravoverne kriftjane. 234 Ali fe J. mafha sa vje mertve opravlja? Sa vfe dufhe v’ vizah, tako de ni nobena dufha posabljena, de bi bile is viz refhene, in de bi fkorej v’ kraj nebefhke luzhi in miru prifhle. Sa pogubljene pa fe ne opravlja, ker fo she v’ vezhni ognj obfojene; nijm nobena profhnja vezh ne pomaga, in ne morejo fadu f. mafhe deleshni biti. Ali fe ofer f. mafhe sa eniga Jamiga o- pravlja ? 4 Sveta mafha je ofer žele zerkve, in fe nikoli sa eniga famiga, ampak sa vfo zerkev opravlja; pofeben fpomin in profhnje fe pa per f. mafhi kore sa tike, kteri fo fe mafhni- ku perporozhili. Ob klerik dnevih mali kalolfhka zerkev po- febno ofer f mafhe sa mertve opravlja? Pofebno na dan njih fmerti ali pokopa, na tretji, na fedmi, na tridefeti dan, in na letni dan po fmerti, fizer pa tudi, kadar fo mafh- niki profbeni fpomin sa kakiga mertviga koriti. Kadar fe sa kakiga mertviga pofebej ma- fhuje , pomaga to tudi drugim mertvim ? Tudi vfim drugim vernim mertvim poma¬ ga, ker mafhnik sa vfe mertve per f. mafhi moli, ker pravi: Profimo te o Bog, de te ( to je, ki fo fe v ’ fpomin perporozhili'), in vfe, kteri fo v’ Kriftufu safpali, denefh v’ kraj bla- 235 du, luzhi in miru fkosi ravno tega Kriftufa, Gofpoda nafhiga. Sa ktere rezhi fe fme krijijan mafhniku perporozhiti, de bi per f mafhi sanj profil? Nar pred sa dufhne potrebe, in potlej sa telefno, pa s’ tem pertlavkam, zhe fo mu k’ svelizhanju potrebne. Kako fe more f. mafha flifhati? { Sveta mafha fe more vfa flifhati, fe ne fme nobeden poglaviten del is laftne nemarno- ili samuditi; in tudi ni sadofti le v’ prizho biti, kadar je f. mafha, ampak jo more andohtljivo, fpodobno in f’ zhaiijo flifhati, . Kaj merlvim pomaga ofer f. mafhe? Pomaga jim, de jim je Bog miloftiv, jim terpljenje polajfha ali pa perkrajfha. Kaj je andohtljivo ali poboshno per f ma- fhi biti? Andohtljivo per f. mafhi bili fe pravi ra- dovoljno ne rasmifhljen biti, v’ dele f. mafhe miflili, in s’ duham v’ Bogu biti; in torej Bo¬ ga v’ ponishnofti moliti, ga sa prejete gnade in dobrote hvaliti, novih gnad ga profiti, ftorje- ne grehe is ferza obshalovati, in terdno fkleni- ti sa ref fe poboljfhati, in Boga nizh vezh ras- shaliti. Kaj fe pravi fpodobno in s ’ zhafijo per f mafhi biti? ; S’ zhitlim. ponishnim ali vfaj sgrevanim 256 ferzam, in tudi f’ fpodobnim unajnim sader- shanjem per nji biti, torej fe ne osirati, govo¬ riti ali kaj drusiga nefpodobniga pozhenjati. t Spomni fe, kadar k’ fveti mafhi grefh, de grefh na hrib kalvarjo, kjer fe hozhe Jesuf is ljubesni do naf darovati, in fposnaj fvoje nev- rednoil per tako fvetim delu prizhijozh biti. Ktere molitve J~e nar bolj fpodobi per f. mafhi moliti? Tilte, ki jih mafhnik moli v’ imenu vfe zerkve in vfih prizhijozhih. Kteri fo nar imenitnifhi deli f majhe ? Lete: evangeli, darovanje, povsdigovanje in obhajilo. Kaj more hrifijan per evangelji Jioriti? Kadar fe evangeli bere, more vflati, fe po- krishati in fe fpomniti, de je dolshnoft evan- gelfki nauk snati, po njem shiveti, pred vlim fvetam ga terditi, in perpravljen biti raji umre¬ ti, kakor ga satajiti. Kaj more krijijan per darovanji Jioriti? t Svoje mifli s’ mafhnikovimi miflimi fkle- niti , in Jesufa Bogu Ozhetu darovati. Sakaj fe f mafho famimu Bogu, nebef hki- mu Ozhetu ofruje? De mu fkashe fpodobno zbali, fe mu sa prejete dobrote vredno sahvali; de ga profi od- pufharije grehov, in sa vfe dufhi in telefu po- 237 trebne dobrote, sa vfo katolfhko zerkev, sa du- hovfko in deshelfko gofpofko, sa Tvoje karfhe, shlahto, sa prijatle in neprijatle, sa pravizhne in grefhnike, sa vfe shive in mertve krikjane. S’ Jesufam Te more krik jan pa tudi Tam Tebe Bogu darovati. Saka/ fe more krijijan per f. mafhi s 5 Je¬ sufam Bogu darovati? Ker fe Jesuf le sato fvojimu Ozhetu daru¬ je, de bi naf vredne koril fe s’ njim in po njim darovati, in bi ne bilo prav, zhe bi fe farni s’ njim vred Bogu ne darovali. Kaj fe pravifebe s ’ Jesufam Bogu darovati? t Se pravi is ljubesni do Boga ravno tako perpravljen biti vfe sa zhak boshjo koriti, in vfe preterpeti, kar je Bogu dopadljiviga, kakor je Jesuf vfe koril in preterpel. Kaj more krijijan per povsdigovanji Jioriti? x) Poklekniti, in Jesufa v’ podobah kruha in vina na altarji prizhijozhiga moliti. 2 ) Poln sbaloki in grevenge zhes fvoje grehe na perli fe terkati, in na snanje dati, de fo nafhi grehi krivi Jesufove fmerti. 3) Vero, upanje in ljubesen obuditi. Kaj je kriji/anu per f. obhajilu Jioriti? Kadar fe mafhnik na perli terka in govo¬ ri: O Gofpod, nifim vreden, de grefh pod mo¬ jo kreho, ampak rezi famo s’ befedo, in moja dufha bo osdravljena, naj fe tudi krikjan tri- 238 krat na perli udari, in naj ravno tifte befede govori. Zhe kriftjan f. obhajila ne prejme, naj pa v’ ferzu gorezhe shelje ima, de bi Jesufa v’ duhu in v’ferzu prejel, de bi fe s’ vero, upan- jam in ljubesnijo s’ Jesufam fklenil. Naj Jesu¬ fa proli, kteriga njegova dufha zhes vfe sheli, in ki ji je zhes vfe potreben, de bi s’ fvojo gnado k’ njem prifhel, v’ njem shivel, njego¬ vo dufho rasfvetlil, s’ gorezho ljubesnijo do nje¬ ga, kakor shenina njegove dufhe, ushgal, de bi ga vodil, s’ feboj fklenil, de bi le v’ Jesufu, in sa Jesufa tukaj in v’ vezhnofti shivel; in ta¬ ko je na duhovno visho obhajan. Od pridig, Sakaj gre ludi pridiga in kerjhanfki nauk ob nedelj ih in sapovedanih prašnikih pojlufhali? Sato iJ ker fe je nauk od kerfhanfkih ref- niz she perve zhafe kerfhanfke zerkve v’ pervi veliki del f. mafhe fhtel. „Kadar fmo pa per¬ vi dan po faboti (v’ nedeljo ) vkup prifhli kruh lomit, jih je Pavl uzhil.“ Djan. apoft. 20, 7. Juftin marterriik, ki je v’ drugim fto let po Jesufovim rojftvu shivel, in pifal, nam to poterdi, ker pravi: Ob nedeljih pridemo vfi vkup, po tem fo nam, kakor zhaf in okolifhi- ne nanefo, lifti apoftelnov in prerokov brani, po tem duhovni paflir vkup sbrane verne uzbi, in ljudllvo opominja, de naj tako flore, kakor jim je bilo brano. Apolog. X. 239 2 ) Ker fe per pridigah in kerfhanfkih naukih boshja befeda osnanuje in rcslaga, ktera nam pove, kako nam je shiveti, zhe hozhemo svelizhani biti. 3) Ker malo ljudi do dobriga refnize ker- fhanfke vere ve, ktere vediti je kriftjanu k’ svelizhanju treba, in ker v’ refnizah neveden kriftjan veliko hudiga flori, flabo shivi, in fhe sato ne ve. 4) Ker fe lohka posabi, kar fe je od ker- fhanfkih refniz vedilo, in ker zhlovek, zhe ni opominjan in perganjan, rad opufha, kar je flori ti dolshan. Zhe bil kriftjan tudi sa ref prav dobro v’ refnizah f. vere poduzhen, mu je vender fhe dobro svefto k’ pridigam hoditi. Sakaj vfak zhlo¬ vek je ali grefhnik, ali pa pravizhen, Zhe je grefhnik, ga bo pridiga ali nauk k’ pokori o- budila. Kralj David je boshjo poflavo dobro fposnal, on je dobro vedil, kaj je greh in kaj ni, in vender koliko zhafa je bil v’ grehu, in na pokoro ni miflil, in tako dolgo ne, de mu ga je prerok Natan v’ nauku rasodel. Ta ga je sbudil, de je sazhel na pokoro mifliti, in jo delati. Zhe je pa zhlovek tudi pravizhen, bo v’ pravizhnofli bolj poterjen, in nauk mu bo tudi fhe vfelej kake pregrefhke in pomanjkli- vofti rasodel, ktere fhe poravnati more; in bo svedil, kako fhe samore v’ popolnamafti rafti, in fe nevarnofti ogibati. „Kdor je is Boga, be- fede boshjo poflufha.“ Jan. 8, 47- 240 Kaj more Jtoriti , Mor hozhe kaki prid od pridig imeti? 1) More pred pridigo in kerfhanfkim nau- kam f. Duha sa rasfvetljenje profiti, de bi prav boshjo befedo saftopil. 2) t Svefto poflufhati. 3 ) Kar flifhi na-fe, ne na druge obrazha- ti. On fe more po saflifhani boshji befedi fprafhevati, ali je tako shivel, kahor ga refniza uzhi, in ne v’ drusih ozheh pesderja gledati, bruna pa v’ Tvojih ne zhutiti. Mat. 23 . 4) S’ dobre volje in shelje poflufhati, de bi potlej tako ftoril, kakor je poduzhen, fizer bo njegovo poflufhanje bres svelizhanfkiga fa- du. „Bodite pa delavzi befede in ne farno po- flufhavzi, s’ komor farni febe sapeljete. Jak, I, 22. Jesuf pravi: „Vfaki, kteri flifhi lete moje befede, in jih dopolne, bo enak dershan mo- drimu moshu, kteri je sidal fvojo bifho na fka- lo. — In kteri jih flifhi, in jih ne dopolne, bo enak dershan neumnimu moshu, kteri je sidal fvojo bifho na pefek.“ Mat. 7, 24 —- 27. „Moja mati in moji bratji fo ti, ki boshjo be¬ fedo poflufhajo in ftore. w Luk. 8, 21. Ravno to naf Jesuf v’ perglihi od fijavza poduzhi. Luk. 8, 4 . 241 Od popoldanfke flushbe boshje. Kaj gre k' popoldanski J'/asi/bi boshji? Kerfhanfki nauk, vezhernize, roshenkranz, litanije, shegen s’ fvetim refhnjim Telefam, in po fhegah zerkva tudi fhe druge opravila. Kaj je f. roshenkranz P 4 Svet roshenkranz je v’ katolfhki zerkvi na¬ vadna molitev sloshena, is apoftolfke vere, is ozhenafha in is zhefhena Marija. Zhemu je f. roshenkranz v' katolfhki zer¬ kvi v’ navadi? Je v’ navadi k’ pogoftimu fpominu fvetih fkrivnoft Kriftufoviga vzldovezhenja, terplenja in od fmerti vftajenja, in k’ zhafti prefvete de¬ vize Marije. Od kod Jo vje te fkrivnofti snane? Is fvetiga evangelja fo vfe snane. Torej je fveli roshenkranz lepa in perporozhljiva moli¬ tev, in kriftjane, zhe ga prav molijo, in lete f. fkrivnofti premifhljujejo, k’ hrumnofti in k’ svelizhanju napeljuje. Od tretje zerkvene sap o vedi. Kaj Je pravi fe pojtili? t Se poftiti fe pravi, od mefnih jedi fe sder- shati, le enkrat, to je, opoldan do fitiga fe na- lfi 242 jedi, svezher pa le malo, fizer pa zel dan nizh, sunaj pofebne^ file; podavim zhe le zhloveku teshave delajo, in takrat fe fme le toliko jedi, kolikor je treba, de teshave minejo. Kako fe Jhe zhlovek pojii? Kadar fam febe sataji; fi kako perpufheno jed, vefelje ali kaj drusiga perpufheniga savol- jo Boga perterga, in de bi loshej fvoje poshe- ljenje premagal. Sakaj katolfhka zerkev poji sapovecki/e? 1 ) Sato, de bi fe zhlovok od grehov ozhi- dil, ker grehi vezh del is mefeniga posheljenja isvirajo. Jesuf fam pravi, de nezhidi duh fe is zhloveka ne da drugazbi isgnati, kakor s’ mo¬ litvijo in s’ podam. 2 ) De bi s’ podam dolg fvojih grehov pla- zhali, pravizi bosbji sadodidorili, in savoljo dor- jenih grehov saflusbene > fhtrafenge odvernili; ker fhe ni sadodi, de zhlovek greh sapufti, in fe ga ozhidi, ampak ga more tudi nad feboj fhtrafati, k’ temu pa je pod nar perpravnifhi pomozh. 3) De bi s’ podam fvoje nagnjenje do hu- diga flabili, na fvoji dufhi pa mozhnejfhi per- hajali, in tolkanj perpravnifhi bili dobro po boshji volji delati. Ali je poji Bogu prijeten ? De je pod Bogu prijeten naf fveto pifmo uzhi. David pravi: „Jed fim fe podil in po- nishal, in prejel bom, kar profim.“ Pfalm. 34, 245 i 3 . „Preobernite fe k’ meni, (pravi Gofpod) is zeliga ferza s’ podam, s’ jokam in s’ shalo- vanjem.“ Joel. 2, 12. Ninivljani fo fe pobili, in mebo Ninive je bilo ohranjeno. Jon. 3 , 10. Eller fe je pollila, Boga sa ohranenje fvojiga ljudftva profila, in uflifhana je bila. Eller. i 4 > 21 — 3 . Ali je poji she fam na febi Bogu prijeten? Poli fam na febi fhe ni Bogu prijeten, more tudi s’ obshalovanjem fvojih dorjenih gre¬ hov sdrushen biti, in dobro je, kar febi perte- ga, ubogim dati, in brumno shiveti fi persade- vati. ,,Boljfhi je molitev s’ pollam in ubogajme dajanjem, kakor saloge slata fpravljati.“ Tob. 12, x8. „Glejte, na dan vafhiga pofla delate po fvoji glavi, in vafhe dolshnike bres milofli terjate. Glejte, kadar fe podite, fe pravdate in prepirate, in bijete s’ pedjo neufmiljeno. Ne podite fe kakor do sdaj, de bi fe na vifokim vafhe krizhanje flifhalo. t Sim fi mar taki pod isvolil, de zblovek zhes dan fvoj shivot tare? de fvojo glavo obefha, na ojdrim in pepeli le- shi; bofh ti to pod in Gofpodu' prjeten dan imenoval? t Stori prode krivizhno svesane. — Lomi lazhnimu kruh, pelji uboge in te, kteri kota nimajo, v’ fvojo hifho, kadar nagiga vi- difh, pokri ga, in ne sanizhuj fvojiga mefa, in Gofpodova zhad te bo obdala. Takrat bofh klizal, in Gofpod bo uflifhal.“ Isa, 58 , 3 — 9. Ali fo vfi Jcrijtjani dolshni fe pojiiii? Vli fo fe poditi dolshni, kteri fo 21 let 16 * 244 dari, in kterih velika darod, bolesen, f labod, lofebne velike in tefhke dela no sgovarjejo. Ali delo is govori krijtjana od pojta? Delo nikoli, temuzh flabod, savoljo ktere bi kdo fvojiga dela ne mogel prav opraviti, zhe bi fe terdo podil. Ali Jo tifti, Id Je popolnoma ne morejo po- Jtiti , od vjlga pojta sgovorjeni? Nifo, toliko fe morejo poditi, kolikor fe samorejo bres oahitne fhkode na sdravji. Ali fi Jme Jam poji polajjhaii, kteri mifli, de je od pojta s govorjen? Ne fme li ga fam polajfhati, ampak more fvojiga duhovniga padirja salo profiti. Ali velja pred Bogam to od duhovniga pa- Jtirja sadobljeno polajjhanje pojta? Velja, zhe je ref potrebno, fizer pa ne. Kaj je tijtimi Jioriti, kteri Jo pravizhno od pojia odvesani? Naj: 1) s’ drugimi dobrimi deli, zhe uter- pe s’ ubogajme dajanjem, s’ molitvijo, de vezh v’ zerkev gredo, nadomedijo, kar jim per fpol- nenji poda permanjka. 2) Boga profiti in sheleti, de bi jih poko¬ re, molitve in poda zerkve deleshne doril. 245 Ali moremo ob pojtnih dnevih Je tudi od mejnih jedi sdershati? Tudi od mefnih jedi fe moremo sdershati, zhe pa fhkof dovolijo, de frnemo mefne jedi jedi, Te vender ne fmemo vezh kakor enkrat na dan, opoldan do litiga najelii. Kakjhno dolshnoji imamo ob petkih in Je- botah ? ( Se moremo od mefnih jedi sdershali. Ali Jo vfi krijlJani dolshni to sapoved der skati? Vfi hatolfhhi kriftjani, kteri fe she pameti savedo, ki nifo bolni, ali nimajo pofebniga per- pufhenja od fvojiga fhkofa is pravizhnih ursha- hov. Saka/ zerkev v’’ petek in Jeboto sapove mej¬ nih jedi Je sdershali? Zerkev sapove mefnih jedi fe sdershati, v’ petek v’ fpomin Jesufoviga terplenja in fmerti; v’ fabota pa v’ fpomin, de je ta dan Jesuf v’ grobu leska!. Sakaj je zerkev JhiirdeJetdanJki poji poja¬ vila? 1) Salo, de bi krifljani Jesufa pofnemali, ki fe je 4o dni in nozhi v’ pufhavi podil. 2 ) De bi kriftjani bolj perpravljeni bili fkrivnodi Jesufove fmerti in njegoviga vdajenja vredno obhajati. 246 3) De bi fe s’ pollam, molitvijo in s’ dru¬ gimi dobrimi deli k’ velikonozhni fpovedi in k’ velikonozhnimu obhajilu' perpravljali. Sakaj sazhne zerkev veliki poji s ’ pepelje- njam? V’ fpomin ozhitne pokore, ktera fe je na pepelnizhno fredo [sazhela, in ko fo grefhniki v’ ojftre oblazhila oblezheni s’ pepeljam potrefeni bili. 3” kakfhnim ferzam naj fe kriftjan pepe- lil i da P S’ ponishnim in sgrevanim ferzam, in s’ terdnim fklepam poli v’ pokoro fvojih grehov oberniti, de bi miloil in odpufhenje per Bogu sadobil, Sakaj pravi mafhnik , ko pepelji, fpomni fe o zhlovek, de fi prah, in de fe bofh fpet v ’ prah fpremenil? Sato ker ni nizh tako perpravniga, zhlove- ka ponishati in poboljfhati, kakor fpomin na fmert in na fodbo boshjo. Kako more kriftjan fhtirdefeldanfki poji dershali? 4 Se more poftiti, kratkozhafov fe ogibati, vezli zhafa moliti, fvete bukve brati, fofebno od Jesufoviga terplenja, in ubogajme dajati, kolikor uterpi. 247 Sakaj je zerkev adventne pojte pojtavila? Sato, de fe kriftjani s’ pokoro in pobol- fhanjem k’ Jesufovimu prihodu in rojftvu po vrednim perpravljejo. Sakaj je zerkev kvaterne pojte pojtavila? 1 ) De bi fe kriftjani fpomnili na dolshnoft pokoro delati, in sa fvoje grehe sadofti ftoriti. 2 ) De bi ponishno Boga profili, ker ob kvaternih tednih fhkofje mafhnike shegnajo, sa dobre in svefte nameftnike Jesufove, ker takih verni filno potrebujejo. 3) De bi Boga profili, de bi nam fad sem- lje dal in ohranil, in ga sa prejete dobrote hvalili. Sakaj je zerkev pojte pred nektermi veliki¬ mi prašniki sapovedala? Jih je sapovedala, de bi fe kriftjani s’ po¬ koro perpravljali prašnike bolj fveto, in k’ ve- zhimu dufhnimu pridu prasnovati. Koga fe more krijijan fhe pojine dni sder- shati? Kriftjan fe more poftne dni tudi vliga ras- botniga vefelja sdershati, ker poftni dnevi fo dnevi pokore in shalofti, ne pa dnevi vefelja. Kaj pokashe ta, ki teh zerkovnih sapoved ne dopolni? De je zerkvi nepokoren, in de mu ni ve¬ liko mar sa njegovo dufho in svelizhanje, ker 248 fe perpomozhkov, k’ svelizhanju potrebnih, ne poflushi; in sraven pa fhe fvojiga blishniga po- hujfha, kterimu je dober sgled dolshan dati. „Ako savoljo jedi fvojiga brata shalifh, she ne ravnafh po ljubesni. Nikar ne pogubljuj s’ Tvojo jedjo tega, sa kteriga je Kriduf umerl. rt Rim. 14 , l5. Od zheterte zerkvene sapoved. Kaj je v ’ zheterii sapovedi sapovedaniga P De naj fe vfaki kr id jan nar manj enkrat vfako leto Tvojih grehov fpove, in ob veliko- nozhnim zhafu fveto refhnje Telo prejme. Ali fo pervi krijtjani potrebovali le sapo¬ vedi? Nifo je potrebovali, ker fo bili she tako vfi ognjeni sakrament f. pokore in f. refhniga Telefa prejemati, in fo vedno skeleli s’ Jesu- fam fklenjeni biti. Zerkev je le potlej, kadar fo kridjani mers- li proti tem dvema sakramentam podali, ver¬ nim ta sapoved dala. Sraven pa zerkev gore- -7.he shelje ima, de bi verni ta dva fveta sa- kramenta vezhkrat med letam vredno prejeli, kar dobri kridjani tudi flore. „Jesuf pravi: „Ako ne bode jedli mefa ( Sinu zhlovekoviga, in pili njegovo kri, ne bode imeli shivlenja v’ Te¬ bi.Jan. 6, 5/|. 249 Kje naj krijtjan ob velikonozhnim zhafa f poved opravi, in f Obhajilo prejme? Zhe nima pofebniga refnizhniga isgovora po sapovedi zerkve v’ Tvoji fari. Sakaj supove zerkev , de naj krijtjan ob velikonozhnim zhafa f poved v ’ fvoji fari o- pravi? Salo, de duhovni paflir Tvoje ovze posna, od kterih bo mogel Bogu odgovor dajati, in njih dolshnofi je, na dufhi flabe krepzhati, bol¬ ne sdraviti, in ranene zelili, raskropljene na- saj perpeljati, in sgubljeni ifkati. Ezeh. 34> 4» Ali je vfaki krijtjan dolshan ob velikonozh¬ nim zhafu f Obhajilo prejeli? Vfaki, kteri je od fpovednika sa vredniga fposnan, in je prav perpravljen, „Poftergajte ftari kvaf, de bote novo tefto. Sakaj nafhe ve- likonozhno jagnje Kriftuf je ofrano. Obhajaj¬ mo tedaj velikonozh ne s’ ftarim kvafam, tudi ne s’ kvafam hudobije in malopridnofii; ampak s’ oprefnimi kruhi zhiliofti in refnize.“ 1 . Kor. 5, 7 — 8 . Doklej terpi zhaf velikanozhne f povedi? V’ ljubljanfki fhkolii od druge peline ne¬ delje do Kriftufoviga v’ nebohoda. 250 Od pete zerkovne sapoved. Kaj peta zerhovna sapoved prepoveduje P Prepoveduje od perve adventne nedelje do fvetih treh kraljev, in od pepelnizhne frede do perve nedelje po velikinozhi shenitvanje imeti, Sahaj je shenitev ob tih zhajih prepove¬ dana P Sato, de fvete zhafe v’ pokori in v’ flush- bi boshji preshivimo, in velike fkrivnofti f. ve¬ re, ki jih nam zerkev takrat osnanuje bres ras- ftrefenja premifhljujemo, od kar naf per she- nitvah vezhi del navadne pojedine in velelje odvrazhujejo. Zheterti del. Od fvetih sakr amentov. Kaj more krijtjan nar bolj skeleti , in Ji persadevati dofezhiP Skeleti in vfe persadevati fi more kriti jan, de bi tukej brumno, fveto shivel, in enkrat sveli- zhan bil. „Sakaj to je volja boshja, vafhe po- fvezhenje. 44 i. Tefal. ly, 3. „Bog hozhe, de bi vli ljudje svelizhani bili, in k’ fposnanju refnize perfhlid* 1 . Tim. 2 , 4* Kdo pa naj je poduzhil, kako samoremo brnmno in fveto shiveti, in svelizhani biti? Jesuf Krilluf, nafh Svelizhar, kteri naf je pred Bogam opravizhil, naf je poduzhil, kako samoremo fkosi vero na njega, in s’ dobrimi deli njegoviga nefkonzhniga saflushenja dele- shni in svelizhani biti. „Sakaj perkasala fe je gnada Boga, Svelizharja nafhiga, vlim ljudem, ktera naf uzhi, de fe odpovejmo hudobi!, in pofvetnim sheljam, de bomo tresno, pravizhno, in bogabojezhe shivel i na tem fvetu, in zhaka- 252 li na svelizhanfko upanje, in zhaltitlivi prihod velikiga Boga in Svelizharja nafhiga, Jesufa Kri- flufa, kteri je dal febe sa naf refhit od vfe kri vize, in fel)i ozhifdl ljudftvo, ktero bi mu dopadlo, in fe po dobrih delih ravnalo . 44 Tit. 2, 11 — 14. Ali samoremo farni od febe bramno shiveii ? Is Iallne mozhi ne samoremo, pa s 1 pomo- zhjo gnade boshje in s’ Tvojim persadevanjem samoremo pravizhno in fveto shiveti. Kje pa sadobimo gnado boshjo ? V’ fvetih sakramentih. Kaj je fvet sakrament? t Svet sakrament je vidno snamnje nevidne gnade boshje od Jesufa Kriftufa v’ nafhe pofve- zbevanje in svelizhanje poilavljeno, Sakaj fe sakramenli imenujejo vidne snam- nja? t Se imenujejo vidne snamnja salo, ker fe per vfakim skramentu kaj vidi, flifhi, ali zhli¬ ti; od sunaj nam kashejo, kaj Bog fkGsi nje po duhovno in nevidno v’ naf dela. — Tako fe per fvetim berilu vidi voda, in fe flifhijo befede, ktere fe med oblivanjem isrekujejo. jSo sakrarnenti farno snamnja gnade boshje? Sakramenli nifo farno snamnja gnade bo- *hje, temuzh gnado, ktero pomenijo imajo tu¬ di v’ febi, in nam jo dele. Tako per fvetim 1 253 kerdu ravno tidi zhaf, kadar fe telo od sunaj obliva, in fe befede fvetiga kerfta isrekujejo, gnada boshja dufho snotraj ponavlja in ozhi- fhuje od vlih grehov. ,,Naf je, ne is del pravize, ktere fmo do- rili, ampak po Tvojim ufmiljenji svelizhal fkosi kopvo prerojen ja in ponovlenja fvetiga Duha, kteriga je obilno v’ naf vlil: fkosi njegovo gna- do opravizheni, podanemo erbi po upanji shiv- Ijenja. Tit. 3, 5 — 7 . Saka / je Jesuf Jvete sakramenle pojtavil? Jesuf Kriftus je fvete sakramente p oda vil sa nafhe pofvezhenje. Kaj sajiopimo fkosi pofvezhenje zhlovekovo P Sadopimo, de zhlovek bo fkosi gnado boshjo, ki jo per f. sakramentih dobi, is grefb- nika pravizhen in Bogu prijeten. Kdaj ho zhlovek pofvezhen ? Kadar odpufhanje grehov in pofvezhujo- zho gnado dobi; ali ko mu je pomnoshena. Kaj je pofvezhujozha gnada boshja? Je nesaflushen dar in pomozh boshjo, ki v’ naf odane in naf pravizhne, fvete in Bogu ljube in prijetne dori. ( S. Pavl pravi: „Upanje pa ne ofromoti, sakaj boshjo ljubesen je islita v’ nafhe ferza fkosi f. Duha, ki je nam dan,“ Rimi. 5, 5. „Naf je, ne is del pravize, ki fmo jih dorili, temuzh po fvojim ufmiljenji svelizhal 254 fkosi kopvo prerojen ja in ponovljenja f. Duha, kteriga je v’ naf obilno ulil fkosi Jesufa Kri- ftufa, Svelizharja nafhiga.“ Tit, 3, 5 — 6. Kako naf fveti sakramenti pofvezhujejo? 4 Sveti sakramenti naf pofvezhujejo, de nam 1 nekteri gnado opravizhenja\, ki jo fhe prej ni- I mamo, dodele, nekteri pa jo v’ naf pomno- shijo ali povifhajo. Pofvezbujozha gnado, ki nam jo nekteri f. sakramenti dele, nam fmertni greh sbrifhe, naf grefhnike v’ pravizhne, v’ prijatle in v’ o- i troke boshje prenaredi; nekteri f. sakramenti pa nam pomnoshijo ali dodajo pofvezhujozho gnado | boshjo, de je mozhnejfhi in obilnifhi, de ker fmo L she prej v’ gnadi boshji, fhe fvetejfhi in pra- j vizhnifhi potlej poftanemo. Kteri fveti sakramenti nam pofvezhujozho gnado dele in naf opravizh/o? I S. kerft in f. pokora nam pofvezhujozho gnado delita in naf opravizhita. Kako fe f kerft in f pokora sato imenu¬ jeta, ker nam pofvezhujozho gnado delita? C S. kerft in f. pokora fe sato imenujeta * sakramenta mertvih. Sakajfe imenujeta sakramenta mertvih? Sato, ker je zhlovek, pred ko jih prejme, na dufhi mertev, in bres gnade boshje, ktera je shivljenje dufhe: v’ teh sakramentih pa je , 25 5 sadobi, in fkosi njih dufha oshivi sa vezhno shivljenje. Kako fe imenujejo sakramenti, kieri po- fvezhujozho gnado v' naj' povikfhajo ? t Se imenujejo sakramenti shivih. Sakaj fe imenujejo sakramenti shivih ? Sato, ker more zhlovek, preden jih prej¬ me , she pofvezhujozho gnado boshjo imeti, ktera po teh sakramentih obilnifhi in mozhnej- fhi poftane. Kteri J'o sakramenti shivih? Sakramenti shivih fo ti le: f. birma, f, re- fhnje Telo, f. pofledno olje, f. mafhnikor she- gnovanje in f. sakon. Kaj je treba fhe vezh od fvetih sakramtov vediti ? Je treba vediti: 1) de flehern sakrament tudi fvoje lahne gnade deli. 2) De fe nekteri sakramenti ne fmejo vezh ko enkrat prejeti. Kteri sakramenti fe ne fmejo vezh ko en¬ krat prejeti? t S. kerft, f. birma in f. shegnovanje mafh- nikov. Sakaj fe ti sakramenti ne fmejo vezh ko enkrat prejeti? Sato, ker vtifnejo neisbrifljivo snamnje v’ dufho, ki bo vedno obftalo. 256 Kakjhne pofebne snaminja dobimo pet' vfa- hitn teh treh sakramentov? V’ f. kerllu dobimo snamnje krilljana in otroka boshjiga; per f. birmi snamnje Kriftufo- viga vojfhaka, per shegnovanji mafhnikov sna¬ mnje flushahnika in nameftnika Kriftufoviga. Bog naf je pomasal, in naf tudi sasnami- njeval, in dal saltavo Duha v’ nafhih ferzah,“ 2. Kor. x, 2 1, 22. Ali bo io snamnje tudi v ’ prihodnim shiv- lenji ojtalo P Vezhno bo oftalo, fvetnikam v’ zbali, hu¬ dobnim pa v’ oframotenje. Od koga imajo sakramenli mozh? Od Jesufa Kriftufa. t So vji sakramenti potrebni? Vli sakramenti fo potrebni v’ kerfhanfki zerkvi; pa nifo vli potrebni flehernimu zlilo- veku, le f. kerll je vfakimu zhloveku k’ sveli- zhanju potreben. Ali sadobi vfdk gnado boshjo, zhe kak J', sakrament prejme P Ne vfak, temuzh le, kdor je po Jesufovi volji prav perpravljen. „ ( Spokorite le, in daj fe flednji is vaf kerlliti v’ meni Jesufa Kiiftu- fa v’ odpufhenje Tvojih grehov, in bolle preje¬ li dar f. Duhaj - Djanj. apolt. 2, 38 . 257 Koliko je sakramentov? Sedem jih je; in fo ti le: i. t S. kerft, 2. f. birma, 3. f. refhnje Telo, 4. f. pokora, 5. f. poflednje olje, 6. f. mafhnikov shegnovanje, 7. f. sakon. Od fvetiga kerft a. Kaj je f. kerJi? t Sveli kerft je pervi in nar potrebnifhi sa- krament, v’ kterim je zhlovek s’ vodo in bo- shjo befedo od poverbaniga greha in od vlili pred kerftam ftorjenih grehov ozhifhen, in je v’ Kriftufu, kakor nova ftvar, k’vezhnimu shiv- lenju prerojen in pofvezhen. Sakaj fe f. kerJi imenuje pervi sakrament? Sato, ker more zhlovek prej kerfhen biti, preden fine kak drug sakrament prejeti. Sakaj Je imenuje nar potrebnifhi sakrament ? Sato, ker fmo vli kakor otrozi jese boshje, v’ poverbanim grehu Ipozheti in rojeni, in to¬ rej bres kerfta noben zhlovek, tudi otrok, ne more svelizhan biti. „Kdor ni prerojen is vode in is fvetiga Duha, ne more v’ kraljeftvo bosh¬ je priti.“ Jan. 3, 5. „Kdor bo veroval in bo kerfhen, bo svelizhan.“ Mark. 16, 16. Kdaj je Jesuf ta sakrament pojtavil ? Takrat, kadar je po fvojim vftajenji od fmerti fvojim apoftelnam rekel: „Pojte po vlim 17 258 fvetu, uzhite vfe narode, in kerfhujte jih v’ i- nienu Ozheta, t Sina in fvetiga Duha. Mat. 28, 15. Kaj sadobimo per fvetim kerjta? Per fvetim kerdu sadobimo: 1) Odpufhenje poverbaniga greha, in vfih drusili pred kerftam dorjenih grek6v; tudi vfih vezhnih in zhafnih fhtrafeng, ktere bi mogel grefhnik na tem ali na unim fvetu sato terpeti, de bi sa-nje pravizi boshji sadodi do ril; tako de bi zhlovek prež v’ nebefa fhel, zhe bi po ker¬ du v’ nedolshnofti umeri. „Dajte fe kerftiti v’ imenu Jesufa Kriftufa v’ odpufhenje grehov. 44 Djan. apoft. 2, 38 . V’ prerojenih Bog nizh ne fovrashi, nizh pogubljenja vredniga ni v’ njih. 44 Rim. 8, 1. Trident. fej. 5 , 2) Sadobimo pofvezhujozho gnado boshjo, ktera naf .prerodi, opravizhi in pofveti, de fmo otrozi boshji in verbi nebefhkiga kraljeftva. „Grefhniki Ile lizer bili, ali oprani fte in po- fvezheni v’ imenu Gofpoda Jesufa Kriftufa. 1. Kor. 6, xi. „ t Sam duh nafhimu duhu fprizhe- je, de fmo otrozi boshji, ako fmo pa otrozi, fmo tudi verbi. 44 Rim. 3 , 16 — 17. 3 ) Poftanemo udje Jesufovi in katolfhke zerkve, in tempel f. Duha. in fmo deleshni Je- sufoviga nefkonzhniga saflushenja. „Ne vede, de fo vafhe telefa udje Jesufovi? 44 1. Kor 6, x 5 . „Ne vede, de de tempel boshji, in Duh boshji v’ vaf prebiva. 44 1. Kor. 3 , 16. 259 *Ali fo tudi sa ta Jvet vfe fhtrafenge in najiopki poverbaniga greha per J\ kerjtu od- pujheni? Nifo, vfe bodo The le na dan od fmerti vflajenja popolnama minule, kadar bo ftrohlji- vo neftrohljivoft, in umerjozhe neumerjozhnoft obleklo, l. Kor. i5, 53. ’ sakramentu f pokore ? Sadobimo 1) odpufhenje grehov. 2) Odpufhenje vezhnih fhtrafeng. 3 ) Pofvezhujozho gnado boshjo. 19 290 4) Mir vedi. — „Zhe fe Tvojih grehov fpovemo, je Bog sved in pravizhen, de nam nafhe grehe odpudi, in naf od vfe hudobe o- zhidi.“ l. Jan. l, 9. Kaj fe pravi pravo pokoro delati? Pravo pokoro delati fe pravi k’ Bogu fe poverniti, od kteriga fino fe s’ greh a m odver- \ nili, fvoje grehe zhertiti, jih refnizhno obsha- lovati, fe jih fpovedati, jih nizh vezh doriti, in sa nje sadodidoriti, in dobre dela delati. f' ktero pregliho naf je Jesuj podazhil , de more grefhnik vfe to Jtoriti, zhe pravo poko¬ ro dela P 4 S’ pergliho od sgubljeniga lina. Luk. i5. Kaj je potrebno v 1 sakramenln f pokore, de fe odpnfhanje grehov sadobi ? Potrebno je: 1) Isprafhevanje vedi; 2) Grevengo nad dorjenhni grehmi: 3) Naprejvsetje ali fklep fe poboljfhati j 4) Zhida fpoved ; Sadodi doriti ali nalosheno pokoro dodati. Kaj fe pravi veji isprafkevati? Ved fprafhevati fe pravi, dobro prernifliti, kaj je zhlovek od fvoje sadnje dobro dorjene fpovedi, ali od tidiga zhafa, kar je sazhel greh fposnovati, grefhil, s’ miflimi, befedami, shel- jami, s’ djanjam ali s’ samudo dobrih del. 201 Je isprafhevanje vefti potrebno? Isprafhevanje vefti je Bino potrebno, ker fe grefhnik Bres fprafhevanja vefti fam feBe ne more prav fposnati, Te ne poboljfhati, in ne zinilo fpovedati. Je isprafhevanje vefti farno takrat potre¬ bno , kader fe grefhnik k ’ f povedi perpravlja? Ne le takrat, ampak vezhkrat naj fvoje shivlenje premifhljuje; pofeBno oB nedeljiB, prašnikih, po poflufhanji Boshje Befede, in vlak dan svezher, ker to pomaga, de fe zhlovek loshej fposna, ponishuje in poBoljfha. Ali fi more grefhnik per isprafhevanji vefti veliko persadeii? Grefhnik li more per tem toliko in fhe vezh persadeii, kakor per kakim imenitnim 0^ pravilu. Kteri grefhniki fo dolshni fvojo veji fhe bolj fkerbno ispraf hevati ? Tilli grefhniki, kteri fo fe flaho fpovedali, fvojo veli malokrat fprafhevali, kteri fvet in njegovo vefelje ljubijo, in kteri imajo veliko pofvetnih fkerbi in smotnjav. Kaj more zhlovek Jtoriti, de bo samo gel fvojo veft prav isprafhati? More f. Duha na pomozh poklizati, de ga rasfvetli in njegovo grefhno ferze ornezhi, de prav fposna fvoje grehe in febe, kakor ga Bog 19 * 292 posna, ki ga bo fodil; kakor je v’ refnizi, ne pa kakor fe fam febi sdi. Grefhnik, zhe bolj greh ljubi, manj ga vidi, zhe ga bolj fovrashi, bolj ga fposna, ker fovrafhtvo is fposnanja pride. Dokler fe grefh¬ nik ne sazhne poboljfhevati, ne bo fvojih gre¬ hov fposnal; zhe tudi vidne grehe fposna, je fhe vender flep, ker ne fposna njih hudobe. David, ko je fvoj greh prav fposnal, in fvojo nefrezho savoljo greha shivo obzhutil, je rekel: „Tvoje pfhize, o Bog, v’ meni tizhe, in tvoja roka je tefhka nad menoj. Savoljo tvoje jese ni sdravja na mojim mefu, moje kodi nimajo pokoja savoljo mojih grehov. Sakaj moje hudo¬ bije fo zhes mojo glavo srafle, in me tlazhijo kakor teshka butara.‘‘ Pfalm 57 , 3 — 5. Rav¬ no tako je tudi sgubljeni fin sdiboval, ki je fam febe premifhljeval in sazhel fvojo nefre¬ zho fposnovati. Na kaj more grefhnik mifliti, preden fe ftorjenih grehov isprafhuje? More premifliti, zhe je fpolnil fvoje per sadnji fpovedi flor jene fklepe in obljube, in kar mu je fpovednik sa pokoro naloshil, ali fvetoval floriti, de bi fe loshej greha varoval. ) Na kaj more •grefhnik fploh mifliti per isprafhevanju vejti? t Sploh more mifliti: 1 ) Zhe je s’ miflijo, s’ sheljami, s’ befeda- mi ali s*‘ djanjem, ali s’ samudo dobrih del grefhil. 293 2 ) Kakfhen greh je ftoril. 3) Kolikokrat je en greh ftoril. 4) Na okoljfhine greha, ktere hudobo ftor- jeniga greha povifhujejo, ali smanjfhujejo. 5) Kaj je is greha prifhlo, in- kaj je k’ grehu perloshnoft dalo. 6) Is kteriga namena je grefhil. Na kaj more grefhnik per is pr afhevanji ve- Jti pojebej mijlili, de bo J voj e grehe svedil? 1) Zhe ni grefhil soper defet hoshjih ali pet zerkovnih sapoved. 2 ) Zhe ni kriv eniga ali vezh poglavitih, laftnih ali ptujih, soper f. Duha, ali v’ nebo vpijozhih grehov. 3) Zhe ni opuftil del milofti do fvojiga blishniga, ali kaj drusiga dobriga, kar je bil dolshan ftoriti. 4) Zhe ni dolshnoft fvojiga ftanu v’ nemar pufhal. 5) Zhe je ftorjeno krivizo poravnal in po¬ pravil, in s’ fvojim fovrashnikam fe fpravil. Na kaj more zhlovek per isprafhevanji pre- grejhnih mifel in shelja gledali? ) Per fprafhevanji hudih mifel more gledati, zhe jih je radovoljno imel, in per sheljah, zhe je va-nje pervolil. Kako Je more fhtevila grehov isprajhevati? More miflisi, kolikrat je en fmerten greh ftoril; zhe pofebej fhtivila ne ve, naj pomifli 294 faj, kolikrat ga je v’ mefzi v’ tednu, ali na dan ftoril. Sakaj fe more tudi isprafhevali, kaj je is greha priflilo , in kaj je k ’ grelni perloshnojt dalo ? Sato, ker more per fpovedi rasodeti, zhe je bil blishni s’ njegovim greham mozhno ras- shalen, pofhkodovan ali pohujfhan, zhe je sa- voljo tega sazhel v’ bogabojezhnolli bolj mersel, sanikern perhajati. Ravno tako more tudi na fpovedi povedati, kaj je k’ grehu perloshnoll dalo, zhe je grefhil is flabe navade,- ali ker fe perloshnofti ni ogibal, ali rado voljno v’ nji ollal. Kako fe ispraf/iuje veji nad dolshnojimi fvojiga jtanu ? Zhe pomifli, ali je kakor ozhe, gofpodar, vifhi, ali kakor otrok, pofel, ali podloshen in t. d. fvoje dolshnofti svello dopolnoval, ali ne. Kdaj je sanikernoft v' isprafhvanji vejti velik greh ? Pofebno takrat je velik greh, kader fe zhlo-- vek v’ navarnoft poftavi kak fmerten greh po- sabiti, to fe sgodi v^zhi del per ljudeh, kteri velikratfmertno grefhe, in fe malokdaj fpovedujejo. 1 Od grevenge. Kaj je grevenga? Grevenga je gnufenje nad greham, ki je nar vezhi hudo na fvetu, in ferzhna shaloft, 295 d« je Bog rasshaljen, fklenjena s’ ftanovitno voljo Boga nizh vezh rasshaliti. *■ Kakfhna more grevenga biti? Grevenga more biti: 1) notrajna ali ferzh- na, 2) zhesnatorna, 3) nar vezhi, (zhes vfako drugo shalod,) 4) nad vlimi grehi. Kdaj ima grefhnik notrajna ali Jerzhno grevengo ? Takrat, kader ni le v’ udih, ampak ga v’ ferzi prezlie, in pokoja nima, de je Boga s’ greham rasshalil, in fe tudi poboljfha. Bog sa- poveduje grefhnikam rekozh: „Spreobernite fe k’ meni is zeliga ferza s’ podam, s’ jokam in sbalovanjem, in pretergujte fvoje ferza, ne fvo- jih oblazhil,“ Joel 2, i2. Jsglede prave notraj- ne grevenge imamo nad f. Petram, nad Davi- dam, nad ozhitnim grefhnikam, ki je v’ tem- pelnu molil, nad sgubljenim linam. i. t. d. Sakaj more grevenga f er zima shaloji biti? Sato, ker ima tudi greh v’ ferzu fvoj sa- zbetek. „Is ferza pridejo hude mifli, ubjanje, prefhefhtva, loterriija, tatvine, krivo prizhevanje, preklinovanje.“ Mat. i,5, lB. Kdaj ima grejhnik zhesnatorno grevengo? Kader ga gnada f, Puha in zhes natorni urshohi k’ shalvanju omezhe; de shaluje is lju- besni do Boga, ker je s’ greham njega, nar vezhiga dobrotnika, rasshalil, gnado boshjo sa- 296 pravil, pravizo do nebef sgubil, in fe vezhniga pogublenja vredniga ftoril. Kdaj ima zhlovek natorno grevengo ? Takrat, kadar is natornih urshohov sbalu- je, de je s’ greham oframoten in pofhkodovan, v’ bolesen padel, ali fe mu je kaj drusiga, kar¬ koli li she bodi, hudiga sgodilo. Kralj Antioh fi je v’ fvojim hudobnim shivlenji nesnano bo¬ lesen dobil, de fo ga shiviga zhervi jedli. Vfi fo ga sapuftili, nobeden mu ni hotel ftrezhi. Sdej je obshaloval Tvoje pregrefhno shivlenje, pa ne is ljubesni do Boga, ampak savoljo bole- zhin, ki jih je terpel, in je shelil od njih re- fhen biti. Profil je Boga sa pomozh, in je ni dobil. 2. Mak. 9. Ali grefhnik more s ’ s gol j natorno greven¬ go per Bogu odpnjkanje sadobiti? Ne more, ker taka grevenga ne pride is ljubesni do Boga, ampak is ljubesni do famiga Tebe. Bi bila grevenga dobra in sadojti, ko bi zhlovek le sato shaloval, ki fe pekla boji? Taka grevenga bi ne bila sadolli, ker bi isvirala le is ftrahu pred peklam, ker tak, kte- ri is ftrahu nad greham shaluje, fe le boji go¬ reti, ne pa grefhiti. Ali ni Jtrah pred peklam grefhniku vender k’ pridu? Tudi tak lirah je grefhniku k’ pridu, ker ga od grefhnih del odvrazhuje, in k’ dobrim 297 napeljuje. „Gofpodov ftrah je modrofli sazhe- tek.“ Prip. i, 7. „ t Strah boshji je sazhetek nje¬ gove ljubesni. t Sir. 25 , 16. Sakaj s gol j ftrah prave grevenge v ’ ferzu grejhnika ne napravi? Sato ne, ker volje grefhnikove ne prena- redi. — Tak grefhnik ne fovrashi greha is lju- hesni do Boga, temuzh salo, ker mu je greh fhkodljiv; on sheli, de hi bilo perpufheno, kar ljubi, ker fe pa ftrahovanja pokave boji, greh fovrashi, tode le permoran. Njegova volja je fhe hudobna, defiravno fo unajne dela dobre viditi. „Kdor ne ljubi, oftane v’ fmerti. u 1. Jan. 3 , 14. „Kdor ne ljubi Gofpoda Jesufa Kriltufa, naj bo preklet. “ 1. Kor. 16, 22- Sakaj more grefhnik greh fovrashiti? Grefhnik more greh fovrashiti is ljubesni do Boga. Kako grefhnik ve, de greh is ljubesni do Boga fovrashi? Is tega, zhe je perpravljen rajfhi vfe sgu- biti, in fe vlim ljudem sameriti, kakor Boga s’ fmerlnim greham rasshaliti. — Tako je lloril egiptovfki Joshef, ker fe je rajfhi ljudem sa- merel in v’ jezho fhel, kakor de bi bil gre- fKil- 1. Mos. 39, g. Sakaj je tedaj k' pravi grevengi potrebna ljubesen do Boga? Sato, ker le tiffci, kteri Boga prav ljubi, samore greh tudi prav fovrashiti in obshalo.vali, 298 in s’ tako grevengo odpufhenje sadobiti. Jesuf pravi od ozhitne grefhnize: ,,Veliko grehov ji je odpufhenih; ker je veliko ljubila; komur je pa manj odpufheniga, manj ljubi.“ Luk. 7, 47 - Kaj Je hozhe rezhi, grevengo. more nar vezhi shalojt biti? t Se hozhe rezhi, de grefhnik more holj slialovati, de je Boga rasshalil, gnado.boshjo in pravizhnoft sgubil, kakor de bi bil nar ljubfhi rezh na fvetu sgubil. Tako veliko shaloft je imel David, kteri fam od lebe prizha rekozh: ,,Truden fim od sdihovanja, vfe nozhi fe na fvoji poftelji filno jokam, in fvojo polteljo s’ Tvojimi folsami mo- zhim. Od snotrajne shalofti fo mi ozhi otern- nele, med vlimi Tvojimi fovrashniki fim Te po- Ttaral. Pfalm 6, 7 — 8. Moje ozhi holj zhuje- jo, kakor zhuvaj, Tlab fim in nemorem savoljo velike snotrajne shalofti govoriti. Pfalm. 76, 5 . S aha j more biti shalojt nad grehmi tako velika? Sato, ker nohena nefrezha ni tako velika, kakor boshje rasshalenje. — Kakor je zhlovek dolshan Boga, nar vezhi vfe ljubesni vredna dobrota, zhes vfe ljubiti, tako more tudi greh zhes vfe fovrashiti, takor ga Bog zhes vfe foy- rashi, 4 Sam greh je edino hudo, ker greh Boga sanizhuje, in shali, dufho oftudno ftori, in ji neisrezhene fhlrafenge saflushi. Jeremija prerok grefhniku to filno hudobijo ozhita rekozh: 20.9 .uV r idi in vedi, kako hudo in grenko je ga-te, de fi. sapuftil Gofpoda fvojiga Boga.“ Jer. 2, 19. Ali je lohka tako veliko shalojt imeti? Teshko je, ker grefhni zhlovek ne fposna sadofti hudobije, ktero ima greh v’ febi. Le pofebna gnada boshja grefhniku pomaga, de hudobijo greha fposna, in ga obshaluje; in sa to gnado more Boga ponishno profiti. Po zhim fposna grejhnik, de ima tako ve¬ liko shalojt? Po tem, zhe fovrashi, kar ga je pred v’ greh napeljevalo, fe s’ veliko nejevoljo fpomni vfiga vefelja, ki ga je v’ grehu vshival, in ima nepremagljivo voljo rajfhi vfe terpeti, kakor fhe grefhiti, in tako voljo tudi v’ perloshnolli ozliitno in refnizhno pokashe. Kaj taki kashejo , ki fvoj e grehe v ’ pogovo¬ rih s ’ vefeljem ali j’ merslota perpovedajejo? Taki kashejo, de nimajo grevenge nad Tvojimi grehi; sakaj ko bi jo imeli, bi fe fvo- jih grehov framovali, in bi jih drusim ne per- povedovali, temuzh fe pred Bogam ponishali, in ga milofti profili. Kdaj je grevenga zhes vfe grehe? Takrat, kader grefhnik nad vfimi grehi shaluje, nad velikimi in nad majhnimi, nad lafinimi in nad ptujimi, kterih je on deleshen. 300 Sakaj more grefhnik zhes vje grehe shala f vati? Sato, ker fo vli grehi Bogu soperni in ga rasshalijo, in ker je Jesuf sa vfak greh terpel. — Bog pravi fkosi preroka Ezehiela: „Ako kri- vizhni sa vfe fvoje grehe, ktere je koril, poko¬ ro kori, in vfe moje sapovedi dopolni, prav in po pravizi ravna, bo gotovo shivel, in ne bo umeri . 44 Ezeh. 18 , 21 . Je lohka nad vjimi Jtorjenimi grehi shalo- vati ? Ni lahko, sato ker ima vfak zhlovek po- febno nagnenje do kakiga greha, kteriga tesh- ko opuki. Tudi je teshko shalvati nad greliajn, kteri zhloveku dobizhek nefe, ali ga zhafno frezhniga kori. Koliko zhafa more grefhnik nad fvojimi grehi shalovati? Grefhnik more do fmerti shalovati, to je, fvojo nehvaleshnok in hudobijo more smiram fposnati in fovrashiti. Kakor je dolshan Boga vfelej zhes vfe ljubiti, tako more tudi greh vfelej zhes vfe fovrashiti in obshalovati, ki ga je od ljubesni boshje odvrazheval. — David, sgled prave pokore, je djal: „Jek fposnam fvo¬ jo hudobijo, in moj greh je vedno pred moji¬ mi ozhmi. 44 Pfalm 5o, 5. Kolikera je zhesnatorna grevenga? Zhcsnatorna grevenga je dvojna, popolna- ma in nepopolnama. 501 Kaj je popolnama grevenga? Popolnama grevenga je shalovanje in gnu- fenje nad greham farno sato, ker je Boga nar vezhi dobroto, ktero zhes vfe ljubi, rasshalil, s’ terdnim naprejvsetjam fklenjena Boga nizh vezh rasshaliti. Kako Je popolnama grevenga obudi? Tako le: Moj Bog, meni je sbal savoljo vfih mojih ftor jenih grehov, sato ker fim s’ njimi tebe fvojiga vfe ljubesni vredniga Boga, nar vezhi in nefkonzhno dobroto, ktero is ferza ljubim, rasshalil. Terdno fklenem s’ tvojo gnado fvoje shivlenje poboljfhati, in rajfhi vfe, tudi fmert preterpeti, kakor tebe fvojiga Boga, nar vezhi dobroto s’ enim greham vezh rasshaliti. Daj mi gnado, de ta fvoj fklep fpolnim, Protim te sa to savoljo nefkonzhniga saflushenja tvojiga boshjiga, t Sina, nafhiga Gofpoda in svelizharja Jesufa Kriltufa. Kaj je Jtoriti, kader Je hozhe popolnama grevenga obuditi? Takrat moremo: 1) Boga sa gnado profiti. „Vfak dober dar je od sgoraj, in pride od 0- zhela fvetlobe.“ Jak. 1, 17. 2) t Si k’ ferzu vseti, kdo je tifti, kteriga fmo rasshalili. 3) t Se v’ obudvanji te grevenge vezhkrat vaditi. 502 Kdaj je zhlovek dolshan popolnoma greven- go nad Jvojimi grehi obuditi? 1 ) Kader mifli kak fvet sakrament prejeti, pa fe v’ bani fmertniga greha snajde, in nima perloshnobi fe fpovedati. 2 ) V’ vfaki fmertni nevarnobi. — „Ljube- sen pokrije obilno fhtevilo grehov.^ x. Pet. 4, 8. Kdaj Je more fhe Jizer popolnama greven- ga obuditi? Prav dobro je popolnama grevengo vfaki dan obuditi, slabi pa, preden fe fpat gre. 4 Kaj Jtori popolnama grevenga ? Popolnama grevenga dodeli odpufhanje gre¬ hov tibim, kteri nimajo perloshnobi, pa imajo vender terdno voljo, kakor hitro bo mogozhe, fe jih fpovedati. Popolnama grevenga fklene zhloveka popolnama s’ Bogam, torej fo mu gre¬ he odpufbeni, ker tak zhlovek je saref pobolj- fhan. To fe vidi ozliitno nad Zahejam, Mag¬ dalena, defnim rasbojnikam. Tako uzhi sbor v’ Tridentu v’ i4- Sej. 4. Kaj je nepopolnama grevenga? Nepopolnama grevenga je zhesnatorno sha- lovanje in gnufenje nad greham, is ljubesni do Boga sato, ker je greh fam na febi obuden, ali pa, ker sgubo nebef in vezhno terplenje v’ pe¬ kli pernefe, fklenjeno s’ terdnim fklepam Bo¬ ga nizh vezh rasshaliti. 505 Kaj more grejhnik , kleri nepopolnama gre- vengo obudi, Jhc dalej Jtoriti? Taki grefhnik more upati savoljo saflushe- nja Jesufa Krillufa odpufhenje fvojih grehov dofezhi, in more sazheti Boga, sazhetnika vfe pravizhnolti in fvojiga opravizhenja zhes vfe ljubiti. Kako je nepopolnama grevenga obudi? Tako le: Moj Bog! meni je shal is zeliga mojiga ferza; in fovrashim is ferza fvoje grehe savoljo njih oftudnoki, in sato, ker fim savolj njih ne¬ bela sgubil, in pekel saflushil; in kolikor bolj greh fovrashim in zhertim, toliko bolj ljubim od sdaj pravizhnoil in tebe, o moj Bog, ker li isvirk in sazhetnik vfe pravizhnofti. Upam sadobiti od tvoje nefkonzhne milolti savoljo sa- flushenja Jesufa Krillufa, fvojiga Odrefhenika, odpufhenje fvojih grehov, in terdno fklenem s’ tvojo gnado sanaprej nizh vezh grefhiti. Kaj je dojeshe jkosi nepopolnama grevengo ? Dofeshe fe v’ fpovedi in s’ fpovedijo od- pufhanje grehov. Ktero grevengo fl more grejhnik persade- vali obuditi? Defiravno je nepopolnama grevenga k’ sa- kramentu pokore sadofti, h more venfler grefh¬ nik persadevati, de popolnama grevengo obudi. 304 f Je potrebno, de je s' grevengo tildi upanje fklenjeno ? Potrebno je, de grefhnik v’ Tvoji shalofti v’ Kriftufovo saflushenje, v’ boshjo vfigamogozh- nolt in milo/! saupa, de mu bodo grehi odpu- fheni, in de ga bo Bog ljubesnjivo fprejel, ka- derkoli Te bo fpreobernil; ker bi fizer obnema- gal in obupal, in bi bil tako pogubljen, kakor Judefh Ifhkarjot. Od terdniga fklepa ali naprejvsetja. Kaj je terden fklep? Terden fklep je refnizhna volja Tvoje shiv- lenje poboljfhati, in nizh vezh grefhiti. Jesuf je rekel prefhefhtnizi. „Pojdi, in sanaprej vezh ne grefhi.“ Jan. 8, n. sili je upati odpufhanje grehov bres terdne volje ne vezh grefhiti? Ni ga upati, saka j kdor refnizhne volje nima, nizh vezh grefhiti, ima The ljubesen do gre¬ ha pa ne do Boga, ima The hudobno voljo, in mu Bog ne more odpuftiti, ker Bog le do¬ bro voljo ljubi, greh pa fovrashi, grefhnik ga pa ljubi. H ’ zhimu more biti perpravljen, kdor ima refnizhno voljo fe poboljfhati? Tak more perpravljen biti: l) Vfih grehov, in tudi blishne perloshno- fti in nevarnofti greha fe ogibati. ,,Naj sapufti 505 hudoLni Tvojo pot, in krivizhni Tvoje miTli, naj Te k’ GoTpodu verne, in on Te bo zhes njega u- Tmilil, in k’ naThimu Bogu, sakaj per njem je veliko odpuThanja.“ Isa. 55 , 7. 2) VTakimu nagnenju v’ greh soper dati, Tvojo voljo boshji volji podvrezhi, in li vTe po¬ trebne pomozhi v’ prid oberniti, de gnado boshjo v’ Tebi ohrani, svedo more moliti, po- godama Tvete sakramente prejemati, Te poditi i. t. d. 5 ) Ptuje blago poverniti, s’ greham dorje- 110 pohujThanje, in blishnimu na zhadi, ali na blagu ali drugej dorjeno Thkodo popraviti. 4) Vfim Tovrashnikam in rasshalnikam is Terza odpuditi. 5 ) VTe dolshnodi Tvojiga danu na tanko Tpolnovati, in od Tpovednika naloshene pokorila svedo opravljati, s’ beTedo dariga zhloveka Tlezhi, in po snotranjim veT drugi biti. Kako lepe sglede prave grevenge in reT- nizhniga Tklepa ne vezli greThiti imamo v’ Tve- tim piTmu nad sgubljenim linam, nad Zabe- jam, nad T. Pavlam, kteri pravi: „Nobena rezh naT ne bo mogla lozhiti od ljubesni boshje, kte- ra je v’ KriduTu JesuTu GoTpodu naThim.“ Rim. 8, 3 9, i. t. d. Kaj more grefhnik Jioriti , de bo terden fklep Je poboljjhati sadobil ? 1) Verno moliti, in uTmiljeniga Ozheta Tkosi JesuTa KriduTa sa gnado profiti, ker vTa naTha smoshnod je le od Boga. 20 306 2) Vrednoft in prid gnade boshje, ktera je vezh vredna, kakor vfe zhafne dobrote, in tudi fhkodo, ktero nar manjfhi greh dufhi flo¬ ri, in ktera je vezbi, kakor vfe zhafne nefre- zhe, vezhkral premifhljevati. . 3 ) Pogofto premifhljevati fmert, fodbo, vezhnoft, Jesufovo terplenje, in vfe to, kar v’ njegovim ferzu ljubesen do fveta manjfha, in njegovo ferze k’ Bogu povsdiguje. 4 ) Vezhkrat ferzhno voljo ne vezh grefhiti ponavljati, pofebno pa, kadar fkufhnjave pre- vidi ali obzhuti. ,,Kdor do konza flanoviten o- ftane, bo svelizhan.“ Mat. 10, 22. Od fpovedi. Kaj je fpoved? Spoved je sgrevano in ponishno obtoshenje fvojih florjenih grehov pred mafhnikam k’ fpo- vedvanju pooblaflenim, sato de bi f. odveso od njega prejel. Ali je potrebno , de je grefhnik na fpovedi fvojih grehov v’ ponishnim in shalo/ojtnim ferzam obtoshi? To je potrebno, drugazhi bi fpoved dobra ne bila, ker grehi na fpovedi nifo le sato od- pufheni, ko fe jih fpove, ampak savoljo sno- trajne grevenge, ki jo grefhnik nad grehi ima. 307 Kakfhna more Jpqved biti? c Spoved more biti, 1) ponishna, 2) žela , 3 ) zhitla, refnizhna bres hinavfhine. Kdaj je fpoved ponishna? 4 Spoved je ponishna, kader fe grefhnik vef sgrevan in oframoten Tvojih grehov obtoshi, vfe nepotrebne isgovore na tirani pulti, in fe fodbi fpovednika podvershe. Sakaj je more grefhnik ponishati? On fe more ponishati pofebno na fpovedi, ker je nesved flushabnik boshji, nehvaleshen otrok, hudodelnik pogublenja vreden, pa ven- der sheli in prod milofti, ktere ni vreden. Od kod isvira prava ponishnojt? Prava ponishnod isvira is refnizhniga fpo- snanja fvojih grehov in fvoje nevrednodi. Sgubljeni, rasujsdani lin, kader je fposnal fvojo hudobno nepokorfhino, je rekel ozhetu: „Ozhe, grefhil fim v’ nehefa in soper vaf, vezh nifim vreden vafh fin imenovan hiti. tft Luk, i 5 , 21. Ozhitni grefhnik je od delezh Ital, in fi ni upal ozhi v’ nehefa vsdigniti, temuzh ler- kal je na fvoje perfi rekozh: Bog hodi miloft- ljiv meni grefhniku. Kdaj je f poved žela ? ^Spoved je žela, kadar fe grefhnik vfih fvojih fhe ne fpovedanih grehov pred fpoved- nikam na tanko, odkritoferzhno in bres hinav- 20 * I 503 fhine tako obtoshi, kakor fe po fkerbnim fpra- fhevanji vefli kriviga fposna. Kdaj je fpoved zhijta, odkritojerzhna in bres hinavfhine? Takrat, kader i) grefhnik fhtevilo vfih fmertnih grehov bres samolzhanja, in tudi okol- fhine, ktere greh sa Pposnanje vezhi flore, ali pa njegovo forto fpremene, na tanko rasodene. Vender pa ne fme ljudi, s’ kterimi je grefhil, nikoli imenovati, in fe more varovati, de kaj ne pove, kar bi bilo pofhtenju blishniga na- fproti, in nepotrebnih rezhi tudi ne perpove- dovati, ki k’ fpoved ne gredo, 2) Kadar to, kar od fvojih grehov sa terd- no ve, tudi sa terdno rasodene, od tega pa, kar ne ve sa terdno, pove, de ne ve sa terdno. vili velja fpoved , kadar grefhnik is Jirahu ali is JramoshljivoJti per f povedi kak Jmerten greh samolzhi ? Takrat njegova fpoved ne velja le nizh, temuzh takrat fhe nov fmerten greh flori, s’ kterim sakramentu pokore veliko nezhafl flori. Kaj more grejhnik Jtoriti , klen je na fpo- vedi kak Jmerten greh Jialajh, ali pa is grej'li¬ ne sanikernojii sarno/zhal ? Tak grefhnik ni le dolshan samolzhaniga greha fe fpovedati, ampak fe more tudi obto- shili: 1) V’ koliko fpovedih je ta greh samolzhal. 309 2 ) More vfe fpovedi, ktere je po samol- zhanim grehu opravil, in v’ kterih fe je fmert- nih grehov obtoshil, popolnama ponoviti, 3) t Se more fpovedati, ako je v’ takim kanu prefveti sakrament refhnjiga Telefa pre¬ jel, kolikrat je to bilo, in zhe fe je tudi ob velikanozhnim zhafu sgodilo. 4) More povedati, zhe je tudi druge fvete sakramente v’ tem kanu prejel. Kaj more grefhnik /toriti, kteri je fmerten greh ali is nevedno/ii, ali is posabljivofti sa- rnolzhal? Tak grefhnik inore per pervi fpovedi sa- molzhan greh povedati, zhe ga kmalo po fpo¬ vedi in fhe pred Obhajilarn vezh nemore po¬ vedati; treba mu pa ni tike žele fpoved ponoviti. Ali fe nam je treba per /povedi /ramovati ali bali? Ni fe nam treba per fpovedi ne framovatij, ne bati, ker naf 1) ni bilo fram pred Bogam, kteri^vfe vi¬ di, grefhiti, in fe nifmo bali od njega veko¬ maj pogubljeni biti. 2 ) Ker je boljfhi fvoje grehe na fkrivnim pred fpovednikam rasodeti, kakor pa s’ nepo- kojno vekjo shiveti, nefrezhno umreti, in fodni dan savoljo tega pred vfim fvetam v’ framoto priti. 3) Ker tudi fpovednik ve sa fvoje flaboki, in more savoljo tega do grefhnika ufmiljen biti, 310 4 ) Ker je fpovednik savesan pod fmertnim greham, in pod ojltrimi zhafnimi in vezhninii fhtrafengami molzhati. Kako naj grefhnik na f povedi govori? 1) Vfelej raslozhno, in kolikor je mogozhe s’ fpodobnimi befedami. 2) Tako, de ga bo fam fpovednik, ne pa drugi ljudje flifhali. Ali fmo fe dolshni tudi malih ali odpnftlji- \ vih grehov f povedati? Nifmo fe ravno dolshni, pa je to vender prav dobro, in fe vfakimu fvetuje, ker fe lah¬ ko sgodi, de grefhnik ne ve, zhe je velik ali majhen greh. Je treba vezhkrat k ’ f povedi iti? Vezhkrat je treba k’ fpovedi iti sato: 1) Ker fe vezhkrat grefhi, in ker je ne¬ varno fpravo s’ Bogam odlafhati. 2) Ker pogoltna fpoved zhloveka varuje ne- varnolti in perloshnolli greha, in dufho v’ gna- di poterdi. 3 ) Ker pogoltna fpoved veliko perpomore, de je velt smiram bolj zhilla in obzhutljiva. Ali je prav , zhe grefhnik drusim pove , ka¬ ko ga fpovednik per fpovedi vodi? Ni prav, in vezhkrat je fhe fhkodljivo. 311 V kteri JiaroJti fo otrozi dolshni k' J t ‘pove¬ di iti? Otrozi fo dolshni k’ fpovedi iti, kader fe pameti savedo, in sazhno debro od hudiga ras- lozhevati. Kaj fe more Jtoriti, preden fe sazhne fvo¬ jih grehov fpovedovati? Preden fe sazhne fpovedovati, more pokle¬ kniti, f. krish koriti, in rezhi fpovedniku: Jih profim, duhovni ozhe, sa f. shegen, de fe hom mogel prav in zhiko fvojih grehov fpovedati. Kaj more Jtoriti potem, ko shegen od fpo- vednika prejme ? Potem fe moli, zhe je zhaf in perloshnok, ozhitna fpoved, in fiser tako : Jek ubogi grefhnik, fe fpovem Bogu' vfi- gamogozhnimu, Marii, njegovi prezhakiti ma¬ teri, vfim ljubim fvetnikam in njim, boshji na- meknik, de fim od fvoje sadnje fpovedi, ktero tim C povej, kdaj f bil sadnizh per fpovedi ) boril, velikrat in mozhno grefhil, s’ miflijo, s’ hefedo in s’ djanjem, slabi pa fe obtoshim, de fim — (tukej fe f povej fvojih grehov tako , kakor fe je pred uzhilo, in kakor fe pred Bo, gam kriviga fposnafh'). Kako fe fpoved f klene? ^Spoved fe tako fklene: Savoljo tih in vfih mojih grehov, ki jih vem, in ki jih ne vem, ktere fim boril, ali 512 fim kriv bil, de fo jih drugi ftorili, mi je is ferza shal sato, ker fini s’ njimi Boga nar re- zhi, in vfe ljubesni vredno dobroto rasshalil. Terdno fklenem nizh vezh grefhiti, in fe vfih perloshnoft, ktere v’ greh napeljujejo, varovati. Profim jih duhovni ozhe sa svelizhanfko poko¬ ro, in sa potrebne nauke, in sa f. odveso Tvo¬ jih grehov, zhe fim je vreden. Je velika dobrota f. odvesa? 4 Sveta odvesa je velika dobrota, ker s’ njo grefhnik, zhe je refnizhno sgrevan , sadobi od- pufhanje vfih grehov, ki jih je po f. kerftu ftoril, in vezhnih fhtrafeng, pofvezhujozho gna- do boshjo; dufho, ktera je bila sa dobro meri¬ va, oshivi sa vezhno stavljenje, poftane otrok boshji, in sadobi pravizo do nebefkiga kraljellva. Kaj naj grefhnik Jiori, kadar je fveto od¬ veso prejel? Naj Boga sahvali sa to fofebno gnado, ki je ni vreden. Ali samore grefhnik odveso fvojih grehov po vrednim saflashiti ? To je nemogozhe, ker take velike gnade nihzlier ni vreden, temuzh fpokorni grefhnik jo le po milofti boshji sadobi. Ima fpovednik oblaji kaderkolj hozhe grtfh- nika od grehov odvesati? ^Spovednik ima refnizhno oblaft od Jesufa Kriftufa grefhnika od grehov odvesati, zhe je 5L T . re In iz lm o sgreran, zhe pa ni sgreran, in po¬ kore ne dela, ni f. odvese vreden. Jesus Tam je le fpokornim greThnikam gre¬ he odpufhal, tako morejo tudi fpovedniki ko¬ riti, ker jim je Jesuf dvojno oblak dodelil, gre¬ he odpufhati, in sadershevati. Mat. 18, 18. Kaj naj grefhnik Jtori, kadar ni odvesan bil ? Naj Tpovednika ne nadleshva, ker to hi bila prevsetnok, temuzh naj Te ponisba, naj Tvojo nevrednok fposna, nad njo shaluje, naj Boga sa gnado proli, in naj Tkerhi Tvoje shiv- ljenje poboljThati, in le tako ho milok doTegel. Kaj naj Jiori grejhnik po f povedi? Naj Tpremifli nauke, ki mu jih je Tpoved- nik dal, in naj proli Boga, de bi mu pomozh dal jih Tpolnovati, in naj Tklene Te pokoriti, in po nauku in sgledu Jesufovim shiveti. Od dolge fpovedi. Ali je dolga [poved, io je fpoved od zeliga shivlenja, vjakima potrebna? Nekterim je potrebna, nekterim k’ pridu, in nekterim pa tudi lahko Thkodljiva. Kdaj je ponovlenje she Jiorjenih jpoved po¬ trebno ? i) Kader je kdo v’ poglavitnih refnizah kerThanfke vere neveden bil. 514 2) Kadar je kak velik greh bodfi is Tra- moshljivofti, ftrahu, ali is pregrefhne nevedno- fti, ali pa is sanikerne posabljivofti samolzhal. 5) Kadar je bil vezh zhafa v’ pregrefhnih navadah, ali ni imel prave grevenge in terdni- ga fklepa Tvoje shivlenje poboljfhati. 4) Kadar po pameti previdi, de Te ni prav fpovedoval. Kterimu je dolga Jpoved dobra in k ’ pridu? 1) Tiftimu, kteri je fklenil bolj popolna- ma shiveti. 2) Tiftimu, kteri mifli Tvoj lian fpreme- niti, de bo Tvoje dolshnofti v’ novim banu lo- shej dopolnil. 3) Tudi vTakimu je koriftna, de Te Ioshej k’ Tmerti perpravlja, ker po Tmerti ni vezh zhaTa pokoro delati. Kterimu krifijanu bi bila dolga jpoved lahko jhkodl/iva ? Tiftimu, ki jo je enkrat, ali vezhkrat o- pravil, in je lizer zagovitniga, bojezhiga Terza, je lahko Thkodljiva, Kako fe more krijijan, kar dolgo Jpoved sadene, sadershati? Kriftjan Te more s’ Tvojim navadnim Tpo- vednikam poTvetovati. in to ftoriti, kar mu on Tvetuje ali sapove, ne pa po Tvoji volji delati. Dalej naj Tkerbi sa vedno boljThanje shivlenja, 515 sa raft |v’ dobrim in sa refnizhno pokoro bolj, kakor sa ponovljenje she vezhkrat ftorjenih fpoved. Od sadoftiflorjenja, ali naloshene pokore, Ali ima vJaki zhlovek dolshnoji fe pokoriti? Vfaki zhlovek ima dolshnoft fe pokoriti, ali pokoro delali. Nedolshni fe morejo pokoriti, de bi ne grefhili, ker tudi nedolshni nolijo bo- gaftvo boshje gnade v’ perftenih pofodah. II. Kor. 4? 7 - Grefbniki fe morejo pokoriti, de bi gnado fpreobernenja in ufmilenja od Gof- pod Koga prejeli. Ninivljani fo fe poftili, in fo molili, de bi bili odpufhenje sadobili, in Bog jih je uflifhal. Jon. 3, 8 . ( Spreobernjeni grefhniki fe morejo pokoriti, de fe v’ greh ne povernejo. Tako je ftoril David, kar fam fpri- zhuje: „S’ poftam lim ponishal fvojo dufho, in lim shimnato oblazhilo oblekel.^ Pfalm 68 , i i — iz. Ravno tako pravi f. Pavl od famiga fe- be: Svoje telo sateram, in ga v’ fushnoft de- vam.“ I. Kor. g, 27 . Kaj je sadojiifiorjenje , ali naloshena poko¬ ra , ktero je k ’ sakramenta J', pokore potrebno ? Sadoftiftorjenje, ki je k’ sakramentu f. po¬ kore potrebno, fo tifte dela, ktere fpovednik grefhniku savoljo fpovedanih grehov sa pokoro naloshi. 316 Sakaj fe gr ef/miku dela pokore nakladajo ? Sato, 1 ) de Bogu sa nezhaft, ktera mu je bila s’ greham llorjena, nekoliko sadoftiftori. 2 ) De s’ pokoro greh fam nad fako fhtra- fuje, in hudo, kar je s’ greham lloril, porar- nava, kolikor je mogozhe. 0) De fo mu saflushene zhafne fktrafenge odpufhene. 4) De je grefhnik sanaprej bolj varen in vezh tako lahko ne grefhi. „Storite vreden fad pokore.“ Mat. 3, 8. Kli je v' zhlovekovi mozhi pravizi boshji sa- dofiiftoriti ? Zhlovek ne more is Tvoje mozhi rasshalje- nimu Bogu nikakor sadolliftoriti: ker zhloveko- vo sadoTtiftorjenje ne more nikoli rasshaljenju nefkonzhniga boshjiga velizhaftva enako hiti. Pokorila, ktere mafhnik per fpovedi, ali pa grefhnik fam febi radovoljno naloshi, sadohe Tvojo ženo le od nefkonzhniga saflushenja Jesu- fa Kriftufa. Ker je she Jesuf sa grehe fveta boshji pra¬ viti sadoftijioril , sakaj morejo tudi grej!miki sa Jvoje grehe fhe sadojtijtoriti? 1) Jesuf je sadoftihoril boshji pravizi sa grehe zeliga fveta; grefhniki pa ne morejo drugazh Jesufoviga sadoiliftorjenja deleshni po- ftati ko s’ fvojim persadevanjem. Grefhnik mo¬ re namrezh nagihke, ki mu jih gnada hoshja v’ ferzu shodi, pokoriti fe, po fvoji profti volji 517 fp rej e ti in fkleniti is ferza greh fovrashiti, ga obshalovati, in vfe ftoriti, fhe tako tefhko naj bo, kar je treba, de po volji boshji shivi. Po¬ korila, ki li jih grelhnik fam, ali ki mu jih fpovednik naloshi, fo fbtrafenge sa ftorjene gre¬ be, in terpljenje savoljo njih, in mu pomagajo, le Jesufoviga sadohiftorjenja vdelesbiti. Pokor- jenju grefhnikovimu fe le sato sadoftilluv pravi, ker fi persadeva, de mu je Jesufovo nefkonzh- no saflushenje perlafleno, sakaj grefhnik fam ne more boshji pravizi sadoltiftoriti. 2) Ker Bog grefhnike, kterim dolg gre¬ hov in vezhne fhtrafenge odpulti, tudi fhe zhafno fhtrafa, ali na tem, ali pa na unim fvetu. Je sadojtijtorjenje potreben del sakramenta pokore? Tako potreben je, de bres njega sakra- ment pokore ni zel, rasun zhe ga ni bilo mo- gozhe opraviti. Sa ktere grehe moremo sadofiijioriii? Sa vfe, ki fmo jih ffcorili, ker s’ vfakim greham Boga rasshalimo, in vfak greh je fhtra¬ fenge vreden. Ktere dela Je u’ sakramentn J. pokore na¬ kladajo ? Molitev, poli, ubogajme dajati, in tudi fhe druge fpokorne dela fe grefhniku po veli- kofti in okolfhinah grehov sa pokoro nakladajo. 518 Gofpodovi mafhniki fo dolshni modro po velikofti grehov, in po mozhi grefhnikov per- merjene fpokorne dela nakladati, de ne bodo grefhnikam nefpametno ipregledovali, in sa ve¬ like grehe majhniga pokorjenja napovedovali, ker hi savoljo tega grehov drusih deleshni bili. Trid. sb. f-hod \l\, 8 . Kako Je more naloshena pokora opravljali? 1) S’ ponishnim ferzam. 2) Svetlo, tako, kakor je bila naloshena. 3 ) Bres odlafhanja, kakor hitro je mogo- zhe, Ali je mogozhe in potrebno Bogu tudi s' dragimi Jpokornimi deli sraven naloshenih sa- dojtovati? Mogozhe in treba je sato : x) Ker fpovednik savoljo nafhe flabotli in savoljo drugih pravizhnih sgovorov ne naloshi vfelej greham prav permerjene pokore, in te¬ daj grefhniku fhe marfkaj otlane pokoriti. 4 2) Ker moremo po Krillufovi sapovedi vre¬ den fad pokore lloriti. Ali nam nadloge k' pokorjenja pomagajo ? Vfe, kar grefhnika hudiga obifhe, holesen, lakota, pomankanje, krivo obdolshenje, in vfe, kar v’ fvojim tlanu radovoljno terpi, in v’ du¬ hu pokore prenefe; in pofebno tiho hudo, kte- ro li je s’ greham fam napravil, in sa saflu- sheno fhtrafengo fposna, mu k’ pokorjenju in sadotliflorjenju pomaga. 319 t S. Tridentinfki sbor pravi: „Boshja milob je tako velika, de ne flushi farno to k’ pokor¬ jen ju, kar grefhnik radovoljno teshkiga kori, ampak tudi zhafne nadloge, ktere voljno pre- nefe.“ c Sej. 14, g. Je j'ha kaj drusiga , s 1 zhimur fe sa zhafne fhtrafenge sadojtijtori? Odpuftiki fo tudi pomozh, de fe sa zhafne fhtrafenge sadolliftori. Perftavek od odpuftikov. Kaj fo odpajtiki? Odpuftiki fo odpufhanje zhafnih fhtrafeng, ktere hi mi po odpufhenim dolgu grehov v’ tem shivlenji, ali pa po fmerti imeli terpeti. Kaj morejo katolfhki krifijani od odpufti¬ kov verovati P 1) De je prava zerkev od Jesufa Krikufa oblak prejela odpukike deliti. 2) De je prav dobro sa naf od zerkve do- delene odpuftike sadobiti. Kdo ima v’ pravi zerhvi ohlafi odpuftike deliti? Rimfki papefh fam ima oblak v’ zeli zer- kvi odpukike deliti 5 fhkofje pa le v’ fvojih fhkofijah, pa vender po pokavah od zerkve da¬ nih. 320 Kolkeri fo odpuftiki? Dvojni, nekteri fo popolnama odpuftiki, nekteri pa nepopolnima. » Kaj je popolnama odpnftik ? Popolnama odpuftik je odpufhanje vlih zhaf- nih fhtrafeng, ktere je grefhnik saflushil. Kaj f o nepopclnama odpuftiki? Nepopolnama odpuftiki fo tifti, s’ ktermi nifo vfe zhafne fhtrafenge, ampak le kak del fhtrafeng odpufhen. Takfhni fo odpuftiki fhtir- defet dni, eniga, ali vezh let. Na kaj fo odpuftiki uterjeni? Odpuftiki fo uterjeni na fhaz zerkve, kteri je v’ nefkonzhnim saflushenji Jesufa Kriftufa, v’ saflushenji prefvete devize Marije in drugih fvetnikov; to nam zerkev per dodelenji odpufti- kov perlafti. Ali Jiaf zerkev s’ odpuftiki ne odveshe od dolshnojti sa grehe je pokoriti? Zerkev naf ne od veshe do konza od dolsh- nofti sa grehe fe pokoriti, ona hozbe le : 1) duha pokore v’ naf obuditi in trud pla- zhati, s’ kterim fpokorne dela opravljemo; •2) Nafhi flabofti in nesmoshnofti na po- mozh priti, ktera nam vzhali ne perpufti Bogu tako sadoftijloriti, kakor fmo dolshni. 321 Kaj je fhe potrebno Ji sadoblenja odpnfti- kov? 1) De je zhlovek v’ gnadi boshji; de le zhifto fpove in vredno prejme f. Obhajilo. 2) De k’ sadoblenju odpuflika sapovedane fpokorne dela opravi, in fe fam potlej greha fkerbno varuje, in brumno shivi. Ali pomagajo odpii/tihi tudi dufham v ’ vi¬ zah ? Odpuftiki tudi dufham v’ vizah pomagajo kakor profhnja per Bogu, kadar fo is tega na¬ mena dodeljeni; tedaj pa morejo shivi od zer- kve k’ sadoblenju odpuftikov sapovedane dobre dela sa mertve Bogu ofrati. Kaj je odpujtik Jvetiga leta ? Odpukik fvetiga leta je popolnama odpu- llik, kteriga Rimfki papesh ob nekterih per- loshnollih s’ pofebnimi oblallmi in pollavami dodeli. Od sakramenta f. poflednjiga olja. A J ; \ 1 , . ’ 'f Kaj je Jveto poflednje olje? 4 Sveto poflednje olje je sakrament, v’ kte- rim bolnik fkosi mafhnikovo pomasanje s’ fve- tim oljem, in fkosi sapovedano molitev gnado boshjo sa osdravljenje dufhe, in kadar mu je k’ svelizhanju, tudi telefa sadobi. „Je kdo bo¬ lan med vami, naj pofhlje po zerkvene mafh- 21 522 nike, oni naj molijo nad njim, in naj ga po- mashejo s’ oljem v’ imenu Gofpoda; in verna molitev bo bolnika osdravila, in Gofpod bo dal, de mu bo boljfhi, in ako je v’ grehih, mu bo¬ do odpufheni.“ Jak. 5, 14 — i5. Sakaj fe ta sahramert poslednje olje ime¬ nuje ? Salo, ker fe med vfimi fvetimi mašili, kte- re je nafh Svelizhar fvoji zerkvi sapovedal, na sadnje deli. Komu fe f. poflednje olje deli? Bolnikam, ki fo nevarno bolni. Kdaj fe more f poflednje olje deliti? Zhe je mogozhe, takrat, dokler fe bolni¬ ki fhe popolnama savedo. Kaj fari f. poflednje olje ? 1 ) Pofvezhujozho gnado povikfha. 2 ) Dodeli odpufhenje malih in tudi tillih fmertnih grehov, kterih fe bolnik is nepregrefli¬ ne posabljivolti ni fpovedal, ali ko fe jih ni mogel fpovedati; 3) Refhi od hudih naftopkov greha in nje¬ govih oltankov. 4) Da mozh, hudizhove fkufhnjave in sa- pelovanje premagovati. 5) Dodeli pomozh v’ preveliki britkofti sa- voljo blishne fmerti in prihodne fodbe. 6) Gsdravi tudi vezhkrat telo, zhe je du- fhi k’ svelizhanju. 32 ."> Kako Je more bolnik sa J', poflednje olje perpravljati? Bolnik fe more sa f. poflednje olje per¬ pravljati s’ shivo vero in terdnim saupanjem v’ Boga, s’ popolnim isrozhenjam v’ boshjo vol¬ jo; fhe pred pa fe more s’ fveto fpovedjo v’ lian gnade boshje pollaviti, ali zbe fe ne more fpovedati, pravo grevengo in shaloll nad fvojimi grehi obuditi. Kolikrat fme bolnik J', poflednje olje pre¬ jeti? Bolnik fme f. poflednje olje tolikrat preje¬ ti , kolikrat nova nevarnolt fmerti pride. Kdo fme f poflednje olje deliti? Zerkveni mafhniki. Kako dele mafhniki f poflednje olje? Mafhniki pomashejo s’ f. oljem bolniku ozhi, vfhefa, ulla, nof, roke in noge, in Boga prolijo de bi po fvoji milolti in po tem f, sa- kramentu bolniku odpullil, kar je s’ peterim po- zhutki grefhih Je f poflednje olje potrebno K svelizhanju? { S. poflednje olje k’ svelizhanju ni prav po¬ trebno, vender ga pa bolnik ne fme samuditi prejeti, savoljo velikih gnad, ki jih fkosi njega prejme. * 21 324 Perftavek od bolesnu Kaj naj mifli krijtjan , de je bolesen ? 1) De je fhtrafenga poverbaniga greha. Bog je zhloveka lizer tudi po telelu neumerjo- zhiga dva ril; ker je pa grefhil, je sgubil neu- merjozhnoft telefa, je bil flaboftim, bolesnim in fmerti podvershen. 2) De je tudi fhtrafenga ladnih grehov. Je bolesen vfelej le fhtrafenga sa greh ? Ni vfelej, vezhkrat je le obifkovanje bosh- je. — Bog je Joba, Tobijela, ki da bila bosh- ja prijatla, pravizhna mosha, obifkal s’ bolesenijo. Kaj bolesen zhloveku dobriga ftori? 1) 4 Stori, de zhlovek k’ vezhimu fposnanju boshjimu pride, v’ Boga bolj saupa, ga sa sdra- vje profi, in po sadobljenim sdravju sahvali. Kralj izb v’ Kafernavrhi je Jesula sa sdravje fvojiga lina profil, in je bil uflifhan. Ravno tako fo per Jesufu sdravja profili in bili ufli- fhani: shena ki je bila dvanajd let na tekozhi kervi bolna, dotnik in od rojdva flepi. Vfi ti bi ne bili na Jesufa mil lili in ne fposnali, zhe bi jih Bog ne bil s' boiesnijo objifkal; s’ bo- lesnijo prefiljeni pa fo k’ Jesufu prifhli, sdravje fprofili, in fhe vezh, tudi dobroto fvete vere, sdravje dufhe, sadobili. 2) Bolesen zhloveka ponisha, in k’ molitvi nagne. 525 V’ drugih nadlogah, v’ preganjnji, v’ u- bofhtvu i. t. d. zhlovek le rad druge dolshi,; v’ bolesni pa boshjo roko vidi, ktera ga je sade- la, ktera vifhiga in nifkiga tepe; tukaj more x fposnati, de je njegovo shivlenje in njegova fmert le v’ boshjih rokah. 0) Bolesen zhlovekovo ferze od ljubesni do pofvetnih dobrot in blaga odterga, in ga uzhi, de je vfe nezhimernoft. 4) Bolesen je grefhniku nar perpravnifhi perloshnofl pokoro delati. 5) Bolesen fpomni grefhnika na fmert, de fe sa-njo perpravlja, preden pride. Kako naj Je krijijan v' bolesni sadershi? 1) V’ bolesni naj bo poterpeshljiv, naj mi- fli, de ga Bog obifkuje in tukej pokori, de mu bo v’ vezhnofli sanefel. 2 ) Naj v’ Boga ftanovitno saupa, de ga ne bo zhes njegovo mozh fkufhal in terpeti pultil, ker ve sa njegovo terplenje, in mu samore po¬ magati, kadar bo njegova fveta volja, naj mi- fli, de Bog vfe prav flori. Joba in Lazara je Bog puftil terja e ti, in oba fta bila frezhna, ker fla v’ Boga saupala. 3) Naj fvojo bolesen Bogu sa pokoro tvo¬ jih grehov ofra, in naj bo tudi perpravljen u- mreti, de boshji pravizi sadoftiflori. 4) Naj fvojo dufho s’ fvetimi sakramenti prefkerbi, in dobre fklepe v’ ferzu flori po volji boshji vfelej shiveti. 526 5) Naj fkerbi, de sdravje sadobi; naj sdravnika poklizhe in sdravila vshiva, in sraven tega v’ Boga saupa, od kteriga imajo sdravila Tvojo mozh. — c Sveto pifmo pravi: „Spofhtuj sdravnika savoljo potrebe, saka j Narvifhi ga je ftvaril. Narvifhi je is semlje sdravila Ilvaril, in pameten zhlovek Te jih ne bo branil. t Sin ne sapufhaj fam Tebe v’ Tvoji bolesni, temuzh pro¬ ti Gofpoda, in osdravil te bo. Odverni Te od greha, poravnaj Tvoje dela, in ozhifti Tvoje fer- ze od vfiga greha; in potlej poklizhi sdravnika, sakaj Gofpod ga je ftvaril.^ ( Sir. 38. 6) Naj Tvoje premoshenje rasravna, de po fmerti ne bo prepira, jese, kletve in toshba, in zhe ima kaj krivizhniga blaga, naj ga blishni- mu poverne. Kaj naj kriftjan Jtori, zhe mu Bog jpet sdravje dodeli? Osdravljen kriftjan naj Boga sa sdravje sa- hvali, naj Te greha varuje in dobro naj dela. „Lej, osdravljen fi, nikar vezli greha ne delaj, de Te ti kaj hujfhiga ne sgodi, je rekel Jesuf bolniku, ki je bil ofem in tridefet let bolan, ker ga je bil osdravil.“ Jan. 5, i4. Od mafhnikoviga fhegnovanja, Kaj je sakramenl pojvezhevanja ali shegna jploh ? Sakrament pofvezhevanja fplob je sakra- ment, kteri tiftim. ki Te v' flushbo zerkve po- 327 dajo, duhovno oblaft in pofebno gnado dodeli, zerkvene opravila Bogu k’ zhafti in dufham k’ svelizhanju prav in fveto opravljati. „Salo te o- pominjam, de boshjo gnado obudifh, ktera je v’ tebi fkosi pokladanje mojih rok/' ii. Tim. l, 6. Kaj je sakrament shegnovanja mafhnikov pofebej? Sakrament shegnovanja mafhnikov pofebej je sakrament, kteri tihim, ki fo mafhniki po- fvezlieni, oblaft do praviga telefa Jesufa Kri- ftufa, in do njegoviga duhovniga telefa, kar fo verni, dodeli. zhi/n je oblaji pofvezhevanja mafhnikov? Oblaft pofvezhevanja mafhnikov je v’ tem, de samorejo. 1) Kruh in vino v’ pravo telo in pravo kri nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa fpremenili, in ga nebefhkimu Ozhetu ofrati. 2) Vernim grebe odpufhati ali sadershati, druge f. sakramente deliti, verne vishati, uzhili in druge duhovne opravila opravljati. „Kterim bote grehe odpuftili, tem fo odpufheni, kterim jih bote sadershali, tem fo sadershani.“ Jan. 2 0 , 2 3 . Kdo samore mafhnike pofvezhevati ali she- gnovati? k Samo fhkofje imajo oblaft mafhnike po¬ fvezhevati. Kako morejo perpravljeni biti, kteri skele maji mikov o shegnovanje prejeti? Morejo imeti fofebno potrebno uzhenoft, in savoljo fvojiga zhednoki polniga shivlenja dobro ime per kriltjanih. Kaj majhnikovo shegnovanje Jtori? x) Sraven tega, de pofvezhujozho gnado boshjo pomnoshi, dodeli tudi to pofebno gnado, de je pofrezhen mafhnik smoshen in perpra- J ven Tvojo zerbveno flushbo prav opravljati, in f. sakramente fpodobno deliti. 2) Vtifne neisbrifljivo snamnje v’ dufho shegnanih, ktero jih od drugih vernih raslozhi, in le farno sa flushbo boshjo poltavi, sato fe | shegnovanje mafhnikovo ne fme vezh ko en¬ krat prejeti. Je sakrament mafhnikoviga shegnovanja potreben ? Slehernimu zhloveku ni potreben, sa zelo zerkev pa je potreben. Od sakramenta f. sakona* j Kaj je sakrament f. sakona? Sakrament f. sakona je nerasvesljiva svesa, s’ ktero fe neoshenjen krikjan in neomoshena kriftjana, mosh in shena, po Jesufovi poftavi do fmerti savesheta, sa kar jima Bog Tvojo gna¬ do da, de v’ sakonfkim kanu do fmerti v’ bo- 329 shjim lirah u shivita, in fvoje otroke po ker- fhanfko redita. Kako imenuje f. Pavl ta sakrament? t S. Pavl imenuje ta sakrament velik v’sakra¬ ment v’ Kriftufu in v’ zerkvi, ker pomeni du¬ hovno sdrushenje Kriftufovo s’ njegovo zerkvijo. „To je velik sakrament, jeft pa rezhem, v’ Kri¬ ftufu in zerkvi.“ Efes. 5, 32. Kdo je sakon pojiavil? Sakon je Bog she v’ sazhetku fvetapara- dishu poftavil. Bog je rekel: „Ni dobro zhlo- veku, de bi bil fam; ftorimo njemu enako po- mozh.“ I. Mos. 2, 18. Takrat je ftvaril Bog Evo, de je bila Adamova shena, tovarfhiza in pomozhniza. Koliko zhaja sakon terpi? Sakon vedno, to je, do fmerti terpi. Je- suf pravi: „Kar je Bog vkup fklenil, naj zhlo- vek ne lozhi.“ Mat. 19, 6, Sakaj je sakon pojiavljen? 1) De fe zhlovefhki rod mnoshi in rafe. Bog je perve ftarfhe poshegnal rekozh: „Bafite, in pomoshite fe, in napolnite semljo.^ Mos. 2, 22. 2) K’ pomozhi eden drugimu. 3) Sa pomozh soper nezhiftoft. .S Pavl pra¬ vi: ,,Soper nezhiftoft pa imaj vfak fvojo sheno, in vlaka fvojiga moška." 1. Kor. 7, 2. 550 Je sakon potreben ? Sakon je potreben zhlovefhkimu rodu, pa ne vfakimu zhloveku pofebej. Kaj je boljfhi in Kogu bolj prijetno , tako ojtati , ali Je sarozhiti? Boljfhi in Bogu bolj prijetno je tako ofta- ti, zbe fe to is ljubesni do zhiflofti sgodi. »Ta, kdor zhiftoft ferza ljubi, bo savoljo tvojih pri¬ jetnih shnablov kralja prijatla imeli' 44 Prip. 22, 11. S. Pavl pravi: „Neporozhenim in vedovain pa rezhem: Dobro je sa-nje, zhe tako oftanejo kakor jeti. Kdor fvojo devizo omoshi, prav* flo¬ ri , in kdor je ne omoshi, boljfhi ftori.“ I. Kor. 7, 8 — 38. Defiravno pa je boljfhi ne v’ sakon flopiti, bodo tudi sakonfki ravno tako svelizhani, zhe fvoj ftan fveto in prav dershe. Kaj da sakrament f. sakona? Sakrament f. sakona pomnoshi gnado boshjo, in deli pofebno gnado, de 1) sakonfki fveto do fmerti med feboj shive, in sakonfko svetlobo dershe. 2) De savoljo Boga tesnave fvojiga flanu voljno terpe. 3) De fvoje otroke v’ ftrahu boshjim sre¬ de, in vfe druge velike dolshnofti dopolnijo. Kaj hozhe zerkev od shenina in nevejie, preden r’ sakon Jtopita? 1) De ni med njima nobeniga sadershika. 2) De is taziga namena v’ ta lian ilopita, is kakorfhniga ga je Bog poftavil. 3 ) De Boga sa gnado profita, de bi mogla v’ tem ftanu prav shiveti. 4) De fe v’ boshjim ftrahu in s’ zhifto ve¬ lijo v’ ta Han podalla, de fe tedaj pred fpovelta, in f. Obhajilo prejmeta. „Naj fe omoshi, s’ ko¬ mur hozhe, farno de v’ Gofpodu. < ‘ I. Kor. 7, 3 g. 5 ) De lla v’ kerfhanfkim nauku dobro poduzhena, de samoreta po kerfhanfko shiveti, in fvoje otroke lepo uzhiti. Sakaj moreta shenm in nevejta pred. bliža¬ na biti, preden fe porozhita? Sato,, de fe sadershki svedo, zhe fo, sato- rej je vfak, kteri sa kak sadershek ve, dolshan ga gofpodu fajmofhtru rasodeti. Kdo ima oblajt porozhevati? Fajmofhtri imajo oblnll pred dvema pri- zhama porozhevati, ali pa drugi duhovni s’ faj- mafhtrovim pooblallenjam. Ktere nafprotne dolshnofti imata mosh in shena P 1) De mirno in po kerfhanfko med fabo shivita. 2) De mosh fvojo sheno kakor fvoje laflno telo ljubi, jo shivi, varuje, in ji sgled v’ lepih zhednoftih daje, shena pa, de je moshu v’ pra- vizhuih in fpodobnih rezheh pokorna: in de vfe odvrazhujeta, kar je sakonfki suhiflofti in Svcftobi nafproti. 552 5) De fe v’ nadlogah ne sapuftita, temuzh svefto do fmerti vkup e j oftaneta. Sakaj more mosh fvojo sheno ljubili? Mosh more sheno ko fam febe ljubiti, ker Bog tako sapove. "„Moshje ljubite fvoje shene, kakor je tudi Kriftuf zerkev ljubil in fe fam febe sa njo dal.“ Efes. 5, 25. ,,Moshje ljubite fvoje shene, in ne bodite zhmerni do njih.“ Kol. 3, ig. Sakaj morejo slične moškem pokorne bili? Ravno sato, ker Bog tako sapove. „Shene naj bodo fvojim moshem pokorne, kakor Go- fpodu. Sakaj mosh je shenina glava, kakor je Kriftuf glava zerkve. — Kakor je pa zerkev Kriftufu podloshna, tako naj bodo tudi shene fvojim moshem v’ vlih rezheh,“ Efes. 5, 22 — 24, Klere dolshnojti imajo sakonfki do fvojih otrok ? Dolshnofti sakonfkih do otrok fo, de jih po kerfhanfko rede, sa njih zhafno in vezhno shivlenje fkerbe, in nizh ne ftore, kar bi du- fhi ali telefu njih otrok vlegnilo fhkodovati. „Ozhetje redite fvoje otroke v’ uku in v’ bo- shjim ftrahu.“ Efes. 6, 4* Peti del. Od kerfhanfke pravize. Ali je k ’ svelizhanju sadojti, de kri/t/an le veruje , kar je Jesuf uzhil, in kar mati ka- t olj lika zerkev verovati nkasuje? m sadoki, on more tudi is ljubesni in po- korfhine do Boga vfelej to koriti, kar Bog sa- pove, in le sato koriti, ker Bog sapove. „Ne vfaki, kteri mi pravi: Gofpod, Go¬ fpod, pojde v’ nebefhko kraljekvo , ampak kte¬ ri dopolne voljo mojiga Ozheta, ki je v’ nebe¬ lih, tiki pojde v’ nebefhko kraljekvo/ 4 Mat. 7, 19 — 21. Kaj je tedaj kerfhanfka pr aviza? Kerfhanfka praviza, ali pravizhnok je hu- diga fe varovali in dobro delati. Kteri del kerfhanfke pravize je pervi? Hudiga fe varovati. 554 Od greha. Kaj je greh? Greh je savedno in radovoljno prelomlenje bosb je sapo vedi. Koliko jo rt je greh? Greh je 'dvojni, poverban, in djanfki. Kaj je poverban greh ? Poverban greh je tifli, hi ga je Adam v’ paradishu itoril, in mi v’ Adamu, in ki ga mi vli od njega poverbamo. Sakaj temu grehu poverban greh pravimo ? Sato, ker ljudje, kteri od Adama pridejo, ta greh in njegove fhtrafenge poverbajo, in tu¬ di vfe, kar hudiga is njega isvira, terpeti mo¬ rejo. Kaj je djanfki greh? Djanfki greh je prelomlenje boshje sapove- di, ki jo grefhnik fam radovoljno prelomi. Kako je djanfki greh ftori? Djanfki greh fe flori s’ miflimi, sheljami, befedami, delmi in s’ samudo dobrih del. Sukaj fe pravi, de je greh savedno in rado¬ voljno prelomljenje ? Sato, ker zhlovek ne grefhi,^ zhe ni per savedu. in zhe v’ greh ne pervoli. — Hudobo greha je v’ tem, de fe zhlovek Bog« vftauvlje, ne mara sa boshje sapoved, hozhe le po fvoji volji shiveti, in fe hrani to ftoriti, kar Bog hozhe. Tako poftavim, majhni otrozi, ki fe fhe ne savedo fvoje pameti, in norzi, ki fo oh njo prifhli, ne grefhe, zhe ravno kako sapoved prelomijo; tako tudi jetnikam ni v’ greh per- 1 ’hteto, ko v’ nedeljo k’ mafhi ne gredo, zhe iti ne fmejo in ne morejo, sato ker nimajo profte volje. Ali je pa odrafhen zhlovek , ki je per pa¬ meti, isgovorjen, zhe ne ve, de je kaj greh? Nevednoft, posabljivoft, smola in kaj tazi- ga zhloveka isgovarja, zhe ima dobro voljo sraven, de hozhe le to ftoriti, kar Bog sapove; ako je pa radovoljno neveden, ni isgovorjen: salo je 1) pred Bogam isgovorjen, kteri s’ shelj- nim ferzam boshjo voljo fposnati in vediti ifhe, in sato rad boshjo befedo poflufha in moli; tode vender v’ ponifhnofti in v’ Itrahu more vfak shiveti, ker ne more vediti, zhe vfe to de¬ la, ali ne. 2) Kteri pa je len, nemaren, fpazheniga ferza, in v’ greh saljubljen, nima isgovora sa fvojo nevednoft, ker je radovoljno neveden, in -bi lahko vedil, kaj je prav, ko bi hudoben ne bil. Kdaj zlilovek s' miflijo grefhi? Grefhi, kadar hudobne, ali fvoji brumno- fti nevarne rezhi premifhljuje. „Hudobne mifli 356 lozhijo od Boga.“ Buk. modr. l, 3. ,,Is ferza pridejo hudobne mifli.“ Mat. i5, ig. ,,Hudob¬ ne mifli fo pred Gofpodam gnufoba.“ Prip. j 5, 16 . Kdaj je gr efhi s' sheljami , ali s ’ poshele- njeni ? c Se grefhi, kader zblovek kaj prepovedani- ga s’ pervoljenjem koriti shelji. Mat. 5, 18 . Zhe pa zhloveku zhes njegovo voljo kaka huda mifel v’ glavo pade, ali fe mu kaka huda shelja v’ ferzi sbudi, in jo odganja, ker mu je soperna, mu ni greh. t S. pifmo pravi: ,,0n je v’ tem fkufhan in popolnama snajden, on bo vezhno zhak imel, on hi bil samogel pre¬ lomiti sapovedi, in vender jih ni prelomil, hu¬ do koriti, in ni koril, Sir. 3i, 10 . Kdaj fe s ’ befedo grefhi? S’ befedo fe grefhi, kadar zhlovek refnizi ali ljubesni kaj nafprotniga, ali pa kaj takiga govori, kar gre samolzhati. ,,Jek pa vam po¬ vem, de sa vfako prašno befedo, ki jo bodo ljudje govorili, bodo odgovor dajali fodni dan.“ Mat. 12 , 56, Kdaj f e grefhi v ’ djanji? V’ djanji fe grefhi, kadar zhlovek kako neperpufheno ali prepovedano delo kori. fe moremo pred Krikufovim fodnim kolam po- kasati, de vfak prejme, kakor je delal v’ fvo- jim telefu, ali dobro, ali hudo.“ 2 . Kor. 5, u> 557 Kdaj J 'e grefhi s' samudo dobrih del? S’ samudo dobrih del fe grefhi, kader zhlovek ne flori, kar mu je Bog sapovedal. ,,Tifti hlapez pa, kteri voljo fvojiga Gofpoda ve, in fe ni perpravil, tudi po njegovi volj ni ftoril, bo slo tepen.“ Luk. 12, 47 - „Kteri te¬ daj ve floriti dobro in ne flori, mu je greh,“ Jak. 4 , 17. S’ opufhenjam dobriga fe nar vezhi fhte- vilo grehov flori, in nar manj fe na-nje mifli. Boga ne ljubiti, va-nj ne upati, sa prejete gnade ga ne sahvaliti, zhes fvoje posheljenje ne zhuti, fvojiga krisha ne s’ voljo nohti, fvojih fovrashnikov ne ljubiti, febe ne satajiti, froma- kam ne pomagati, dolshnoft fvojiga ftanu ne svefto dopolniti, zhafa ne k’ dobrimu oberniti; i. t. d. is vhga tega h ljudje malo flore, defiravno je vfe greh, kar zhlovek flori takiga, ki je Bog prepovedal, in opufti to, kar je Bog sa¬ povedal. Gofpod pravi Jesuf, je nesveftiga (le- niga) hlapza farno sato savergel, ker je bil sa- upan talent le sakopal, dehravno ga ni sapravil. Kakfhen raslozhek je med grehi? Med grehi je ta raslozhek: nekteri fo ve¬ liki ali fmertni, nekteri pa majhni ali odpuft- ljivi grehi; nekteri fo laftni, nekteri pa ptuji grehi. Ta raslozhek med grehi najdemo v’ f. Pif- mi. Jesuf pravi Pilatushu: „Tifti, ki me je tebi sdal, je vezhi greh ftoril.“ Joh. ig, 11. „Kaj pa vidifh pesdir v’ ozhehi fvojiga brata, bruna 22 558 pa, kteri v’ tvojim ozhefu tezhi, ne zhutifh.“ Luk, 6 , 4 i- Kaj je fmertru greh P t Smerlni greh je radovoljno veliko prelom- lenje boshje sapovedi. Kaj je mali ali odpujtljivi greh P Mali ali odpuftljivi greh je malo prelomle- nje boshje sapovedi. Bolj ko zhlovek hudo fposna, in bolj ra¬ dovoljno ko hudo /lori, in vezhi ko je dolsh- noft, ki jo prelomi, in vezhi ko je hudobija volje ali lerza, is ktere greh svira, vezhi in hujfhi je tudi greh. Nagloft, nesavednoft, smo- ta, nesadolshena nevednolt i. t. d., smanjfhajo hudobi/o greha, torej tudi dolg in fhtrafengo: is tega pride raslozhek med grehi, de fo ne- kteri vezhi, in nekteri pa manjfhi grehi. Kaj fhkoduje fmertni greh P ( Smertni greh vfelej zhloveka na dufhi, in vezhkrat tudi na teleti nefrezhniga ftori; odvsa- me mu duhovno shivlenje, to je gnado boshjo; zhlovek podane fovrashnik boshji, sgubi Boga in nebela, je fushen hudizha in vreden vezhni- ga pogublenja. ,.Bog enako fovrashi hudobniga in njegovo hudobijo.‘‘ Buk. mod. 14, 9 * „ 0 n bo zhes grefhnike saderge deshil, ogenj, shve- plo in pifh bodo odlozhik njih terplenja. <£ Pfalm 10, 7. ,,Kdor greh ftori, je is hudizha, sakaj hudizh od sazhetka grefhi.“ 1. Jan. 3 , 8 . 1 359 Kaj naj preprizha, de Bog greh fovrashi? t Shtrafenge, s’ kterimi je Bog she fvet, de- shele in ljudi pofamim savoljo greha pokoril. ^Shtrafal je Bog hudobni fvet s’ potopam ob zhafu Noeta, meda t Sodomo in Gomoro s’ o- gnjam, Egipt savoljo terdovratnodi kralja fkosi Mosefa, Israelze v’ pufhavi, Adama in Evo, kralja Savla, Davida in vezli drusih nam k’ sgledu, de hi fe uzhili greh zhertiti, in fe ga bolj kakor drupene kazhe ogibati, ker ga Bog fovrashi, in ga she na tem fvetu vezhkrat hu¬ do fhtrafuje, kako ga bo fhe le na unim fve¬ tu v’ vezhnodi fhtrafoval. Tudi v’ novim te- damentu najdemo sgled. kako Bog greh flitra- ' fuje, nad rasdjanim medam Jerusalcm, in nad vfim tidim, ki fo nesnane hudobije delali. Kaj naj fhe bolj preprizha od hudobije greha ? Terplenje in fmert Jesufa Kridufa, ; Sina bo- shjiga. Nad njim je Ozhe nebefhki vfe dopa- denie imel, ker je bil farna fvetod in nedolsh- nod, in vender je savoljo greha, ki ga nikoli doril ni, toliko ter p el, fvojo fveto kri prelil, in fvoje shivlenje dal, de je plazhal nafh dolg pred pravizo boshjo, kleriga bi farni nikoli ne bili mogli plazhati, in bi bili ravno sato vezh- no pogubljeni. „On e bil ranjen savoljo na- fhih grehov, rastert savoljo nafhih pregreh" Isa. 53, 5. 22 340 j4li fe je treba fmerlniga greha varovati ? Treba fe ga je fkerbno varovati savoljo ve¬ like fhkode, ki jo kori, ker dufho in telo vezh- no pogubi. ,,Tvoja hudobija te je toshila, in tvoje odvernenje od mene fe bo zhes te vsdig- nilo. Vedi in vidi, kako hudo in grenko je sa te, de ii sapukil Gofpoda fvojiga Boga, in de fe me ne bojifh, rezhe Gofpod, vfigamogozhni Bog. Jerem. 2, 19. „Plazhilo, sa greh je fmert. 1,4 Rim. 6, 23 . „Po tem, kadar posheljenje fpozh- ne, rodi greh, greh pa, kadar je korjen, rodi fmert.“ Jak. 1, 10. Sahaj Je je treba tudi malih grehov varo¬ vati? 1) Sato, ker fe tudi s’ malim greham Bog rasshali. 2) Ker Bog tudi male grehe fhtrafuje. „Nizh omadeshevaniga ne pojde v’ nebefa.“ 4 Skriv. ras. 21, 27. 3 ) Ker moremo perpravljeni biti rajfhi vfe preterpeti, kakor Boga tudi s’ nar manjfhim greham rasshaliti. 4 ) Ker mali grehi, defiravno pofvezhujo- zhe gnade boshje ne odvsamejo, vender kore, de zhlovek drugih pofebnih gnad boshjih ne sadohi. nagnenje k’ hudimu pa rafe, in takiga grefhnika po zhafu v’ vezhi grehe sapelje. „Kdor maliga ne zhifla, ho po zhafu padel.“ t vSir. 19, 1. ,,Kteri je svek v’ nar manjfhim, ho tudi svek v’ vezhim, in kteri je v’ majhnim krivi- zhen, je tudi v’ vezhim krivizhen.“ Luk 16, 10. 341 jffi Bog fhtrafuje, grefhnika she na tem Jvet po saflushenji? Ne vfelej, fhtrafal ga bo pa v’ vezhnofti po saflushenji, ker je pravizhen. V’ perglihi od bogatiga mosha in lirotniga in bolniga La- zara vidimo, de bogatimu je na telefu prav dobro bilo, dufha njegova pa je bila nefrezhna, in ko je umeri je bila v’ pekel pokopana. Na- fprot le je brumnimu Lazaru tukej sa telefen shivesh prav hudo godilo, sraven je pa fhe bo¬ lan bil; ali njegova dufha je bila Bogu ljuba, torej frezhna, in ko je umeri, fo je angeli v’ nebefa nefli. Luk. 16. Grefhnik je pa na dufhi tudi v’ tem shiv- lenji nefrezhen, ker nima gnade boshje, bres ktere ne more nizh vezhniga shivlenja vredniga koriti; veft ga pezhe, vezhkrat zlo oterpne, zhe dalej v’ vezhi grehe pada, posabi Boga, in ne- frezhno umerje. Vezhkrat je pa tudi fkosi hude naflopke grehove na telefu nefrezhen, poftavim: sgubi sdravje, li perkrajfha shivlenje, obosha, nadlo¬ go in pomankanje terpi, zhart sgubi, je safra- movan, preganjan, fovrashen i. t. d. „Kdor hozhe shivlenje vefelo imeti, in do- , bre dni viditi, naj dershi fvoj jesik od hudiga, in njegovi shnabli naj ne govore goluflje. Naj fe varuje hudiga, in dobro naj dela, naj miru ifhe, in fe njega dershi, sakaj ozhi Gofpodove fo obernjene na pravizhne.“ 1. Pet. 5 , lo—.12. 542 Kaj J'o lajtni grehi? Laftni grehi fo tifti, ki jih zhlovek fam flori. Kaj Jo p taji grehi? Ptuji grehi fo tifti, kterih fizer fami ne florimo, kterih pa fmo vender krivi, zhe dru¬ ge napeljemo, de jih ftore, ali zhe jih ne od- vernemo, ko fmo dolshni in tudi v’ flanu jih odverniti. Kolikeri Jo djanjki grehi? Djanfki grehi fo ti: 1) t Sedem poglavitnih grehov. 2) 4 Sheft grehov v’ fvetiga Duha. 3) 4 Shtiri v’ nebo vpijozhi grehi. 4) Devet ptujih grehov. Od fedmih poglavitnih grehov. Kteri Jo poglavitni grehi? Poglavitni grehi fo: l) napuh, 2) lakom- noft, 3) nezhiftoft, 4) nevofhljivoft, 5) shertje ali famogoltnoft, 6) jesa, 7) lenoba. Sakaj Je tem greham poglavitni pravi? Salo, ker fe is vfakiga njih veliko drugih isvira. Kaj je napuh? Napuh je nesmirna ljubesen famiga febe. posheljenje tvoje laftne vifokofti, ktera flori, de 345 zhlovek fam febe bolj kakor druge zhifla, in tudi sheli bolj kakor drugi zhiflan biti. Je greh napuha pogojto med ljudmi? Greh napuha je pogotlo med ljudmi vlih danov, she per otroku fe kashe, in dariga na saclnje ne sapulli, vtika fe med dobre dela, in pokriva fe s’ unanjo ponishnoftjo. Prevsetnod ali napuh je bil greh savershenih angelov in pervih darifhev. Kaj pride is napuha? Is napuha pride nesmerna ljubesen famiga febe, lakomnoft zhadi in hvale, bahanje, laftna hvala, sanizhovanje Boga, vere, zerkve in blish- niga, rasboj r prepir in kreg, terdovratnoft, ne- pokorfhina, hinavfhina in krivoverdvo. ..Napuh je fleberniga greha sazhelek: kdor v’ njem te- zhi, bo s’ kletvo napolnjen/ 4 t Sir. 10, i 5 . jShtrafuje Bog prevsetnojt? Bog fhtrafuje prevsetnoft, ker jo fovrasbi. „Bog in ljudje napuh fovrasbi jo. ,4 t Sir. 10, 7. „Gofpod bo prevsetnih hifho poderel. 44 Prip. i5, 26. „Kdor bo fam febe povifheval, bo po- nishan. 44 Mat, 23 , 12. „Bog prevsetnim soper doji, ponishnim pa da gnado. 44 Jak. 4, 6. t S. pifmo nam vezh takih sgledov pokashe. kako Bog prevsetniga fhtrafuie. Farao je v’ rude- zhim morji utonil. 2. Mos. 5 , 2. Kore s’ fvoji- mi tovarfhi je bil v’ semljo pogresnjen. 4 - Mos, 10, 01. Holofernu je bila glava odfekana. Judit. i 3 , 10. Amon je bil obefhen. Eder. 7, 10. 344 Kralja Antioha fo shiviga zherri jedli. z. Mak. g, 5 . Farisej je bil savershen. Luk. 18, 14. Kaj je lakomnojt? Lakomnoft je napazhna shelja po dnarjih in po blagu. „Nizh ni hudobnifhiga, kakor o- hernik. Nizh ni kervizlinifhiga, kakor denar ljubiti, sakaj tak zhlovek ima tudi dufho na prodaj.“ t Sir. 10, g — 10. Ali fi ne fme zhloveh zliafniga blaga per- dobiti? Pofhteno, po pravizi in ljudem bres fhko- de fi ga fme perdobiti, de bi s’ njem vezli do- briga floril. ,,Dobro je premoshenje, v’ zhigar vefti ni greha.“ 4 Sir, i 3 , 3 o. Kdaj zhlovek nesmerno ljubi zhafno blago? Takrat, kader ljubi blago savoljo blaga, in ima ferze vfe v’ blago samaknjeno: „Ako vam bogaftvo rafe, nikar ferza na-nj ne obefite. u Pfalm 6 i, n. Bogatim tega fveta sapove f. Pavl, de ne fmejo vifokih mifel biti, tudi ne upanja ilaviti na minljivo bogaftvo, ampak na shiviga Boga, ki nam daja vfiga obilno k’ vshivanju, l. Tim. 6, 17, Kako Je Jposna, de je ferze na blago na- vesano ? 1) Zhe je neumno vefel v’ frezhi, in pre- vezb slialoften v’ nefrezhi. 2) Zhe mermra zhes fvoj reven ftan. 3) Zhe varuje blaga s’ ftraham in nepo- kojnoftjo. 4) Zhe sheli krivizhno obogatiti. 5> Zhe je nevoThljiv tihim, hi obilno imajo. 6) Zhe od obilnofti fvojiga blaga ubogim ne deli. Kako fe Jposna ferze , de ni lakomno P 1) Zhe ne sheli obilnofti blaga, in Tvoje uboThtvo voljno terpi. 2 ) Zhe s’ hvaleshnim Terzgan ushiva, kar mu je Bog dal, in od Tvoje obilnofti Tromakam rad podeli. 3) Zhe ni nesmerno veTel v’ Trezhi, in bres mere shaloften v’ neTrezhi; zhe je perprav- ljen tudi vTe dati, in sgubiti, ako je volja boshja, kakor je bil Job v’ vfih nadlogah s’ Tvojim Bogam Tklenjen rekozhf Bog je dal, Bog je vsel, hvaljeno bodi njegovo ime. Job. 1 , 21 . 4) Zhe je zhlovek raj ubog, kakor de bi nar manji krivizo Ttoril, ker ve, de blago vfiga Tveta mu nizh ne pomaga, zhe na duThi Thko- do terpi, in de od tega blagft ravno tako ne bo nizh is Tveta neTel, kakor ni nizh na Tret perneTel. Kteri grehi isvirajo is lakomnojti? Is lakomnofti isvira nepokoj, jesa, svijazhe, golufije, krivize, isdajanje, krive perlege, neu- Tmiljeno in k’ boshjim rezkem ncobzhutljivo 346 ferze. „Lakomnod je korenina vfiga hudiga.“ 1 . Tim. 6, io. Shaloden sgled lakomnodi je Judesh, ki jo Jesufa prodal. Kaj naj krijtjan jtori, de fe bo pred la¬ komnoJi j o obvaroval? 1) Naj denar sa pomozh fposna, s’ kterim samore veliko dobriga sa nebefa floriti, in mi- fli naj na Jesufove befede, ker pravi: „Loshej je, de kamela fkosi uho fhivanke gre, kakor de bogat (lakomni bogatin') v’ boshje kraljedvo gre.“ Mat. 19, 24. 2) Naj Boga sa gnado proli, de fe bo s’ njo pred lakomnodjo obvarovati samogel. Kako Je zhlovek greha nezhijtojii kriviga Jtori? S’ radovoljnimi, nezhidimi miflimi in she- Ijami, s’ nezhidim govorjenjam, norzhijami in pefmi, in nefpodobnim in neframnim djanjem. Kaj isvira is nezhijtojii? Is nezhidodi isvira oflepljenje pameti, od¬ pad od vere, filne slielje po zhafnim sbivlenji, posabljenje Boga, fmerti in prihodne fodbe, o- terpnod volje, zagovitnod, in na sadnje pogu¬ bljenje. Kaj je zhloveku jioriti, de Je bo nezhijtojii varoval? 1) More Boga sa gnado profiti. „0 Bog, dvori v’ meni zhido ferze,“ Pfalrn 5 o, 12. „Go- 4 547 fpod li Ozhe in Bog mojiga shivlenja — vfe hude shelje od mene odverni. Odvsemi meni poshrefhne shelje, in naj fe me ne poloti ne- zhifto posheljenje, ne isdaj me neframnimu in rasusdanimu ferzu/ 4 4 Sir. 2 3 , 4 — 6. 2) t Se more hude perloshnofti fkerbno ogi¬ bati. ,,Bejshi pred hudobnimi, de ne dobifh perloshnofli fvojo dufho pohujfhati. 44 Prip. 22, 26. O Gofpod! ti vefh, de nifim nikoli med take fhla, kteri li nefpodobno kratek zhaf dela¬ jo, in s’ takrni, kteri fo neframniga shivlenja, fe nifim pezhala, C govori zhijia \Sara ). Tob. 3 , 16 — 17. 3 ) t Se more lenobe varovati, in delaven biti. „Sazhetik hudobije t Sodomfke je bilo shiv- lenje bres dela, 44 Ezeh. 16, 4 i. 4 ) More smeren v’ jedi in pijazhi biti, in Tvoje pozhutke satajevati. ,.Kteri To Kriftufovi, fo Tvoje mefo krishali s’ grehi in sheljami vred/ 4 Gal. 5 - 24. „Shivlenje bres dela in kruha 11 - tofl je bil sazhetek hudobije t Sodome. 44 Ezeh. 16, 4g. 5 ) More framoshljiv pred Bogam in ljud¬ mi biti, Tvoje telo v’ zhafli imeti, fofebno v’ prizho nedolshnih otrok in tudi vfakiga zhlove- ka. ,,VTaki smed vaf naj ohrani Tvoje telo v’ fvetolli in žhafti/ 4 1. Tef. 4 , 4 - 6/ Vezhkrat in pogodim k’ Tpovedi in k’ f. Obhajilu hoditi, de bo gnada boshja v’ njem povjkfhana, in de fe bo loshej soper ta greh vojfkoval. 548 7) Vfaki dan in pofebno ob zhafi fkufh- njav na fmert in prihodno fodbo mifliti. 8) More Jesufovo terplenje vezhkrat pre- mifhljevati. Kdaj je zhlovek nevofhtjiv ? Nevofhljiv je zhlovek, kadar je shaloften, ko fe blishnimu dobro godi, kakor de bi bila to njegova fhkoda, in sheli, de bi on fam dobro imel, ne pa njegovi blishni. Je nevofhljivoji velik greh ? Nevofhljivoft je velik greh, sato: 1) Ker je ljubesni blishniga nafproti. 2) Ker je hudizhov greh. ,,Skosi hudizhe- vo nevofhljivoll: je fmert na fvet prifhla.“ i. Buk. mod. 2, 24. 3 ) Ker is nje veliko drugih grehov isvira, in nevofhljivi nebefhkiga kraljeflva ne bo do- fegel. Kaj hudiga pride is nevofhljivojii? Is nevofhljivofti pride obleganje, krivo ob- dolshenje, opravljanje, kriva fodba, in fovrafh- tvo blishniga, vefelje, kadar fe mu hudo, in shaloft, kadar fe mu dobro sgodi, Is nevofhlji- vofti fo Egiptovfkiga Joshefa bratje prodali. Nevofhljivoft je Daniela v’ jamo levov perpra- vila, in is nevofhljivofti fo Judje Jesufa kri- shali. 349 Kaj je sherije in famogolinoft? Shertje in famogoltnoft je napzhino poshe- 1 jen je jedi in pijazhe, ali nesmernoft v’ jedi in pijazhi. ,,Sakaj veliko je takih, od kterih lim vam she vezhkrat povedal, sdaj pa tudi s’ folsa- ini povem, de shive, kakor fovrashniki krisha IGiftufoviga, kterih konz je pogublenje, kterih Bog njih trebuh.“ Filip. 3, 18 — 19. Kdaj fe zhlovek tiga greha kriviga Jtori? 1) Kadar vezh je, kakor je treba k’ ohra- nenju shivlenja. ,,Gorje vam. ki ite nafiteni, sakaj vi hote lazhni.“ Luk. 6, 2 5. 2) Kadar je s’ prevelikim sheljami in sato, de fvojiinu poshelenju ilreshe. j,Ne hodi per nobeni jedi famogolten, in ne posheli vfakiga jedila.“ 4 Sir. 37, 32. 3) Kadar fe v’ pojedinah in pijazhah pre- moshenje sapravlja. „Kdor pojedne ljubi, bo v’ pomankanju.“ Prip. 21, 17. 4) Kadar je zhlovek sdravju fhkodljive je¬ di, sato ker fe njegovimu poshelenju perleshejo. Je pijano Ji greh ? Pijanoft je velik greh, ker pijanzi ne bodo kraljeftva boshjiga dofegli. 1. Kor. 6, 10. „Ho- dimo pofhteno, kakor po dnevi: ne v’ po- shrefhnofti in pijanofti, ne v’ nezhiltolii in ne- framnofti, ne v’ kregu in nevofhlivolti.“ Rim. i3, i5. 550 Kaj pride is shertja in farnogoltnofti? Is shertja in famogoltnofti pride ofleplje- nje uma, neperpravnoft k’ boshjim rezhem, sa- muda dolshnoft fvojiga Itanu, neframnofl v’ go¬ vorjenji, nezhiftoft, kreg, kletva, ubijanje', u- boshtvo, bolesen, perkrajfhanje sbivljenja in sgodna fmert. Kaj je jesa ? Jesa je mozhno rasferdenje ferza, in shelje fe mafhevati. Je vfaha jesa greh ? Ni vlaka jesa greh, pravizhna jesa je per- pufhena, ker f. pifmo pravi: „Jesite fe, in nikar ne grefhite.“ Pfalm. 4, 5. Kdaj ni jesa pregrejhna? Jesa ni pregrefhna, kader pride is pravizh- niga ursbaha, is gorezhnofti sa boshjo zbali in svelizhanje blishniga, in is shalolti nad krivizo. Taka iesa, zhe 1« ni nesmerna, in drugim k’ pohujfhanju, je pravizhna, ker isvira is ljubes- ni boshje in blishniga. Mojsef je imel tako je- so, kader je is gore prifhel, je vidil Israelze okrog slatiga teleta plefati, in od velikiga ferda nad to hudobijo, je ob tla sagnal in rasbil ta¬ ble; na kterih je bila boshja poftava sapifana. 2, Mos. 32 . Tako jeso je imel David, kader je pergliho od ovze flifhal. 2. Kralj. 12, 5. Jesuf, kadar je kupze in prodajavze is tempel- na isgnal. Jan. 2, 14 . Mat. 21, 12. Tako jeso imata ozhe ali mati nad nerodnoftjo fvojih otrok, 551 duhovni paftir nad rasusdanjem Tvojih nepokor^ nih ovaz, goTpodar ali gofpodinja nad f. ojo ne¬ pokorno drushino i. t. d. Kaj isvira is pregrefhne jese? Is pregrefhne jese isvira nejevolja, kreg, fovrafhtvo, smerjanje, kletva, mafhevanja, prav¬ de, omota pameti, poboj in v’ zhalih morija. „Vfa grenkofl: in jesa, in ferd, in vpitje, in preklinvanje naj bo dalezh od vaf s’ vfo hudo¬ bi jo. u Efes. 3i. ,;Jefl: pa vam povem, de vfak, kteri Te nad Tvojim bratam po krivim Ter- di, bo Todbi podvershen. Kdor bo pa Tvojimu bratu rekel raka, bo sboru podvershen. Kdor bo pa rekel norz, bo podvershen peklenfkimu ognju. Mat. 5, 22 . Kako fe gre krijtjanu per pravizhnih prav¬ dah sadershati? Kriftjan naj Te tudi pravizhne pravde s’ persadevanjem ogible, kolikor je mogozhe; zhe Te je pa nikakor ne more ogniti, naj rav¬ na: 1 ) s’ Tvojim neprijatlam po ljubesni. 2 ) Naj konzha pravdo hitreji ko more, zhe prav kaj Thkode terpi. 5) Naj bo po dokonzhani pravdi s’ Tvojim sopernikam dobrovoljen. „Kdor hozhe tebe v’ pravdo fpraviti, in tvojo Tuknjo vseti, temu tu¬ di plajTh pulti.“ Mat. 5, 4o. Bodi hitro do¬ brovoljen pitati Tvojimu soperniku, dokler fi s’ njim na poti.“ Mat. 5, 2 5. 552 Kdaj je zhlovek lenobe kriv ? Lenobe je zhlovek takrat kriv, kadar ne¬ rad in s’ nejevoljo kori, kar je k’ boshji zha- ki in k’ svelizhanju njegove dufhe potrebniga. ,,Preklet, kdor Gofpodovo delo nesveko dela. (£ Jer. 48, 10. ,,Delaj po mozhi, karkoli tvoja roka koriti samore, sakaj v’ grobi, kamor hi- tifh, ni dela, ni rasuma, ne modroki, ne sna- nja. ££ Prid. g, 10. Kako Je bo godilo zhloveku, kteri je sa bosh¬ jo zhaji in sa svelizhanje dujhe sanikern in len ? Tako Te mu bo godilo, kakor figovimu drevefu, ki ga je Krikuf preklel. Mat. 21, lg. Kakor hlapzu, lo nad nami rasodeta.** Rim. 8 , 18. 3 ) tiki, kteri fo ref u- boshni, in kteri obogatiti ne shele, in fvoje u- bofhlvo s’ voljo prenafhajo. 25 586 Ubogi v’ duhu fo pa, 2) tudi lahko boga¬ ti in premoshni, kteri na to, kar imajo, fvoji- ga ferza ne navesujejo, in kteri fo savoljo Bo¬ ga vfe fvoje blago sgubiti perpravljeni, in ga ravno sato febi in drugim v’ svelizhanje obra- zhajo. Taki ubogi v’ duhu, defiravno bogati, fo bili: Job, Abraham, kralj David, apoltelni in pervi kriftjani, ki fo fe savoljo Kriftufove vere vlimu bogaftvu odpovedali. — Tifti mla- denzh pa, kteri je Kriftufa vprafhal, kaj de naj Itori, de bo nebefhko kraljeftvo dofegel, in kterimu je Kriltuf rekel, de naj vfe fvoje pre- moshenje proda, de naj denarje med uboge ras- deli, in de naj sa njim hodi, ni bil ubog v’ duhu, sakaj shalolten je bil teh Kriftufovih be- fedi ravno sato, ker je bolj fvoje premoshenje ljubil, kakor pa de bi bil sa Kriltufam hodil. Ali je Jtan ubogih sanizhljiv Jtan P t Stan ubogih ni sanizhljiv, kar 1) she lah¬ ko is tega fklenemo, ker li ga je bil Jesuf fam isvolil; ako ravno je ftvarnik vfih rezhi, kralj nebef in semlje, je le vender smiram od fvoji- ga rojllva noter do sadnjiga sdihleja v’ uboshtvi shivel, in tudi uboshne apoftelne in uzhenze imel. t Stan ubogih 2) ni sanizhljiv, ker je Jesuf uboge pofebno ljubil. Ko fo bili Janesovi u- zhenzi Jesufa vprafhat prifhli, kdo de je, zhe je on Mefija fveta, ali de naj drugiga zha- kajo ? jim je tako odgovoril: Pojte in povejte Janesu: .Slepi vidijo, gluhi flifhijo, kruljevi hodijo, in ubogim fe evangeli osnanuje, 587 5) Ubofhtvo pelje It’ popolnamalH, kakor je Kriliuf mladenzhu povedal rekozh: „Ako ho- zhefh popolnama biti, pojdi, prodaj, kar imafh, in daj ubogim, in bofh saklad v’ nebelih imel. 44 Mat. 19, 21. 4) Uborhtvo je lahko nar lepfhi pokora. Zhe zhlovek Tvoje ubofhtvo s’ voljo prenafha, li s’ njim lahko vezhno nebefliko vefelje sa- flushi. 5) Ubofhtvo zhloveka marfkakih hudob obvarje, in mu perloshnofi: da bolj na Boga mifliti, in fvojiga ferza na pofvetne rezhi ne navesovati. Kterife imenujejo krotki? Tihi, kteri fe ne rasferde, zhe jih kdo shali, kteri hudo s’ hudim ne vrazhujejo, ampak vfe valjno preterpe, in v’ miri fvoje dufhe oflancjo. Je krotkojt krijijanu potrebna ? Krotkoft je krilljanu potrebna sato, ker ga malopridni, nevkretni in fvojoglavni ljudje vezh- krat shalijo, in ker vezhkrat med takimi shive- ti more. Jesuf je fvojim apokelnam rekel: ,,Pofhljem vaf, kakor ovze v’ fredo volkov. 44 Mat. 10, 16. Sakaj tedaj Kriftuf krotke frezime imenuje? Sato, ker fo v’ refnizi frezhni, sakaj njih ferze 1) nobeniga taziga nepokoja nima, kteri- ga jesen zhlovek obzhuti. 2) Ker to malo, kar imajo, v’ lepim mi¬ ru vshivajo. * 25 588 ' 3) Ker bodo Gofpodove dobrote v’ desbeli shivih C to je v ’ nebejih') vidili. Klere shalojtne KriJiuJ' Jrezhne imenuje P 1) Tifte, kteri zhes Tvoje ne le farno fmertne ampak tudi majhne grehe shaljujejo. 2 ) Kteri To savoljo Tvojih, s’ grehi pomno- shenih, hudih shelja shaloftni. 3) Kteri savoljo pomankljivoki per Tvojih dohrih delih shaljujejo, ker jih nifo vfelej is zhifte ljubesni do Boga dopernafhali. 4) Kteri savoljo velikih fkufhnjav in pre- grefhnih nevarnoft, v’ kterih Te snajdejo, sdi- hujejo, in she vil po nebelih hrepene. 5) Kteri nad grehi drugih shaljujejo. Sahaj more zlilovek nad Jvojimi Jmerlnim 1 grehi shalovali? Sato, ker je fmerten greh sa zhloveka nar vezhi hudo; ker s’ fmertnim greham sgubi gnado boshjo, boshjo prijasnoft, pravizo do ne- befhkiga kraljeltva, in Te vezhniga poguhlenja vredniga kori. Sak a j more zlilovek tudi zhes Jvoje majhine grehe shalovali? Sato, ker tudi majhini grehi Boga shalijo, in ker ga tudi majhini grehi od hoshje ljubes- ni odvrazliejo, de Boga tako ne ljubi, kakor ga je dolshan ljubiti. 589 Kteri fe imenujejo lazhni in shejni pr avize? Tifti, kteri po refnizah in po brumnim shivlenji ravno tako hrepene, kakor lazhni po jedi in shejni po pijazhi hrepene. Taki, defi- ravno fo pravizhni, li persadevajo, de bi fhe pravizhnifhi bili, in njih persadevanje ni safto- nj, ker sadobe, kar shele. Kdaj je krijtjau milojiljiv ? Takrat, kadar fvojimu hlishnimu v’ dufh- nih in telefnih potrebah pomaga. To fe sgodi, zhe hlishnimu kaj k’ brunmolti perpomore, zhe pohujfhanje odvrazha, nevedniga poduzhi, mu kak dober fvet da, in ga na dobro opomi¬ nja. Ravno tako tudi na telefu, zhe ga nefre- zhe varuje in mu k’ frezhi pomaga. Komu je krijijan milojt fkasati dolshan? Vfakimu zhloveku bres raslozhka, kakor je tudi nebefhki Ozhe proti vfim, proti dobrim in hudobnim miloftljiv. ,,Semlja je polna Go- fpodoviga ufmiljenja.“ Pfal. 118, ,64. Satorej more: 1) S’ ubogimi prijasno govoriti, jih v’ na¬ dlogah tolashiti, in jim po fvojim premoshenji pomagati. 2) Ufmiljen proti grefhnikam biti, jih sa- volj njih shivlenja ne fovrashiti, ker fo le ufmil¬ jen ja in objokovanja vredni. ^Spomniti fe mo¬ re, de bi morebiti on fhe hudobnifhi bil , zhe bi v’ ravno takih okolshinah bil, in zhe bi ga Bog s’ fvojo gnado ne podpiral. 590 3) Ufmiljen biti proti fvojim fovrashnikam, jim is ferza odpuftiti, fe s’ njimi fpraviti, in sa-nje moliti, 4) Ufmiljen biti proti fvojim vikfhim, sa- baj tudi vikfhi fo mnogim flaboitim podvershe- ni, tudi oni fe lahko v’ kaki rezhi pregrefhe. Torej je dolshnofl s’ njimi poterplenje imeti, jih sgovarjati, njih preftopke sakrivati, in fe nikoli predersniti jim savoljo tega nepokorfhi- no fkasati. 5) Ufmiljen biti proti podloshnim, ker imajo po befedah f. pifma tudi oni Gofpoda v’ nebelih, kteri na Han nobeniga ne gleda. Efes. 6, 4* 6) Ufmiljen biti tudi proti mertvim, sa¬ nje moliti, in druge dobre dela sa-nje Bogu ofrati. Ktere imenuje Krijtuf zhiftiga Jer za? Ti (le, kteri nifo le v’ fvojim sunajnim sa- dershanji zhilli, ampak tudi v’ fvojih miflih in v’ fvojih sheljah. Taki she na tem fvelu Boga bolj fposnajo, in v’ nebelih ga bodo ve¬ komaj od oblizhja do oblizhja gledali, in veko¬ maj vshivali, Klere imenuje Krijtuf mirne? Tihe, kteri blishnimu radi od jen jejo in fe s’ njim fpravijo, in tudi raji krivizo terpe, ka¬ kor de bi jo delali. Koliko fort je pravi mir ? Pravi mir je trojni, mir s’ Bogam, fam s’ fabo in s’ fvojim blishnim. 391 Kdaj ima zhlovek mir j’ Bogam? Takrat, kadar po njegovi fveti volji, to je, po njegovih f. sapovedih shivi, sakaj greh mir med Bogam in zhlovekam vfelej rasdere. Kdaj je zhlovek v' miri jam f 1 jeboj? Takrat, kadar je njegova veli mirna, in mu nizh hudiga ne ozhita. „Tilti, kteri tvojo poltavo ljubijo, imajo velik mir, in nizh jih ne pohujfha. Pfalm 118 , i65. Kdaj ima zhlovek mir s 1 hlishnim ? Kadar s’ njim prijasno, sloshno shivi, in fe ne prepira, ampak njegove flabolH s’ lju- besnjo prenafha. Kaj more kri/tjan Jtoriti , de o’ miri s ’ hlishnim shivi ? More vfe opufliti, kar ljubesen do blishni- ga smanjfhuje, in vfe ftoriti, kar ljubesen do blishniga ohrani. V’ to je pa pofebno ponish- noft, krotkoft, poterpeshljivoft in persanefhlji- voll potrebna. Kdaj je mir golufen? Takrat, kadar zhlovek fvojimu poshelenju in fvojimu nagnenju pervoli in fvojo veli tako sadufhi, de v’ nji nobeniga nepokoja ne zhuti. „Sa hudobne ni miru, pravi Gofpod po prero¬ ku, Isaijui 48, 22 . 392 Kaj Je pravi savoljo pravize preganjan bili? t Se pravi, savoljo Boga, savoljo njegovih fvetih refniz, ali savoljo brumniga shivlenja lov¬ ite sopernofti preftati. Takim Krifluf pofebno plazhilo obeta rekozh: „Velelite fe, in od ve- felja pofkakujte, sakaj vafhe plazhilo je obilno v’ nebelih. Mat. 5 , 12. In f. Peter pravi: „Ako hote savoljo Krillufoviga imena saframo- vani, hote frezhni, sakaj nad vami pozhiva, kar je hvale, zhafti in mozhi boshje, in njegovi duh. 1. Petr. 4 > i 4 . Od dobrih del in njih saflushenja. Kaj je dobro delo knijijana P Je tako djanje, ktero je Bogu prijetno, in ktero zhloveku v’ svelizhanje flushi. 4 . h t Shlefan Jude kvaril. Apoft. djan. 7, 51. ( Svariti torej ga ne Ime nikoli is jese, ali nevokhljivofli, in tudi ne, zhe preprizhan ni, de je blishni refnizhno tega kriv, kar je ob- dolshen. 4 S variti ga ne fme takrat, kadar ni blishni kvarjenja poklukhati perpravljen, ne v’ prizho drugih, de ga khe bolj ne saskerdi in ne rasshali, tudi ne smiram eno sa drugim in pre- terdo, sakaj tako kvarjenje nikoli dobriga ne flori. In kar ke khe pokebno posabiti ne kme, je, de kdor s’ pridam kvariti hozhe, naj kvar¬ jenje s’ molitvijo kklene. „ 4 Starkhiga ne sni er ja j, ampak proli ga kakor ozheta, mlajkhe kakor brate, flare shene kakor matere, mlade dekle¬ ta kakor kellre v’ vfi zhillolti. - * 1. Tim. 5 , 1 401 Kako Je pa more Jvarjeni zhlovek sader- shati? Naj ponishno, Iirotko in poterpeshljivo fvarjenje poflufha, in naj ga na-fe vsame. „Rasumen in poduzhen mosh ne bo godernjal, kadar bo Tvarjen.“ 4 Sir. 10, 28. „Kako dobro je na pofvarjenje pokasati Tpokorjenje, sakaj ta¬ ko bofh radovoljnimu grehu ubeshal, 44 t Sir. 20, 4« Ali Jo le duhovni druge uzhiti dolshni? Ne le duhovni, ampak vfakteri po perlosh- nofti, poTebno pa ftarfhi Tvoje otroke, gofpo- darji in gofpodinje Tvoje podloshne. uzheniki Tvoje uzhenze i. t. d. Kadar je zhlovek v ’ kakimil zviblu , koga more sa fvet vprajhali? VpraThati more pametniga, sallopniga in brumniga zhloveka, ne pa perlisnjenza, kteri tako govori, kakor vidi, de zhlovek rad ima. ,Jmej veliko tazih, kteri bodo s’ tabo mirni • ali smed taushent imej le eniga Tvetovavza.“ 4 Sir 6, 6. ,,Norzu Te njegova pot prava sdi, kdor pa je moder, Tveta poTluTha. 44 Prip. 12, i 5 . Na kaj more Jvetovaviz per Jvetvanji gle¬ dati ? VTelej na zhaft boshjo in na svelizhanje fvojiga blishniga. Zhe mu Tam Tvetovati ne ve, naj mu to odkrito pove, de ga ne sapelja, in ' naj mu koga drujiga naTvetuje. 26 402 Kako Je morejo shalojtni tolashiti? t Se morejo vfelej s’ ljubesnivo befedo in s’ kerfhanfkimi refnizami, ne pa s’ nezhimerni- mi, pofvetnimi rezhmi, in s’ prašnim upanjem trofhtati, in jim, zhe njih shaio/l is pomanjka¬ nja isvira, pomagati. Opominjati jih je treba, de naj fe v’ boshjo voljo vdajo, bres, ktere fe nizh ne sgodi, in bres ktere fhe 3af is nafhe glave ne pade. ^Spomniti jih je, kaj je Kri- ttuf nedolshno jagnje terpel, in de naj torej tudi oni s’ voljo terpe, ker fo grefhniki, in de naj pomiflijo, de jih bo terplenje v’ nebefhko vefelje perpeljalo. Kako Je more shalojten zhlovek Jam iola- shiii? V •; *■ • / Tolashiti fe more: 1 ) s’ molitvijo. „Je kdo med vami shaloften, naj moli. 44 Jak. 5, i3. 2 ) Naj fe fpomni, de je Bog per^njem, in de vfe dobro ve, kako fe mu godi. Jeti fe fpomnim Boga, in to me rasvefeli. 44 Pfalm 76,4. 3) Ne fme na zhafne rezhi, na zhafno ter¬ plenje tolkanj gledati, in naj mifli, de terple¬ nje ni ravno tako hudo, kakor fi ga lahna ljubesen mifli. 44 More premifliti, de vfe zhafne tesbave in nadloge le neke j zhafa terpe, in fe vfe zhaf¬ no terplenje brumnih v’ nebelih v’ vefelje fpre- oberne. 5) Zhe li je zhlovek fvoje shalofti fam kriv, naj jo noli v’ duhu pokore, in naj fe v’ prihodno varuje takih rezhi, ktere shaloft per- nefo. 403 Ali tijii, Meri krivizo s’ voljo lerpi, jvoji- mu blishnimu miloji fkashe? 'Skashe niu jo, ker ga jese in vezh gre¬ hov obvaruje, kar bi fe ne sgodilo, zhe bi go- dernjal, fe jesil, hudo s' hudim povrazheval in ga toshil. ,,Eden drujiga butaro nohte, tako bo- fle Kriftufovo poftavo dopolnili.Gal. 6 , 2 . Kdaj hrijijan fhejio duhovno delo ujjmilje- nja fvojimu blishnimu fk as/te ? Zhe mu, kadar ga rasshali, is ferza odpil¬ iti , mu dobro flori, sa njega moli. in fi vfe persadene, de fl ga fpet v’ prijatla fpreoberne. Tako zhlovek fvojimu blishnimu veliko dobroto fkashe, ker fovrafhtvo vftavi, ktero bi morebiti fhe dolgo zhafa terpelo. Kaj je pa Jtorili iijtim, Meri blishnimu no- beniga do sda/ imenovaniga dobriga dela fka- sati ne morejo? Taki naj pa sa fvojiga blishniga, pofebno pa sa terdovratne grefhnike, molijo, ker jim Bog vfe to lahko dodeli, kar bi jim oni radi florili. „Molite eden sa drujiga. de bote ohra¬ njeni, sakaj ftanovitna molitev pravizhniga ve¬ liko samore.“ Jak. 5, 16 . Tako je Abraham profil sa 78. 409 Kako Je more zhlovek k ’ Jmerti perprav- Ijati ? Tako: 1) Ker vemo, de naf bo fmert od fveta lozhila, fe moremo she pred v’ shivlenji vezhkrat v’ duhu od fveta lozhiti, kakor nam f. Pavl perporozha rekozh: ,,Zhaf je kratek, kteri fvet vshivajo, naj bodo, kakor bi ga ne vshivali, sakaj podoba tega fveta prejder* I. Kor. 7, 29 — 3 i. 2) Ker vemo, de fe bomo ob fmerti od fvojiga telefa lozhili, mu ne fmemo vfiga per- voliti, kar posheli, in mu prevezh ftrezhi, de nam ne bo na sadnje lozhitev od njega pre- teshka. 3 ) Ko vemo, de naf bo fmert od nafhlh ftarifhev, od nafhe shlahte in od vfih nafhih prijatlov in snanzov lozhila, fe na nje prevezh navesovati ne fmemo, ljubesen do njih naj ne bo vezhi, kakor ljubesen boshjo voljo fpolniti. „Kdor fvojiga ozheta, fvojo mater, fvoje brate in feftre bolj ljubi ko mene, mene ni vreden pravi Kriftuf.‘ £ Mat. 10, 37. 4) Ker fe po fmerti ni vezh mozh fpreo- berniti in fe fpokoriti, in ker po l^efedah f. pifma dervo tako obleshi, kakor pade, fi per- sadevajmo, de naf fmert v’ grehih ne dobi, satorej nikar pokore ne odlafhajmo, in shivimo tako, de naf fmert, naj pride, kadar hozhe, ni¬ koli neperpravljenih ne najde. 5 ) Bodimo vedno ravno tako v’ shivlenji kakor v’ fmerti v’ boshjo voljo vdani, in dajmo s’ fmertjo Bogu radovoljno sadnji ofer, kteriga, od naf imeti hozhe savoljo fvojih grehov. 410 sili je prav odlafhati fe ob zhaj' bolesni fhe le k’ fmerti perpravljati. hli prav 1 ) ker zhaf bolesni ni perpravni savoljo telefnih flaboft in smote zhafnih fkerbi fe k’ fmerti prav perpravljati. 2 ) Je zhaf bolesni vezhkrat prekratek, de bi velik grefhnik samogel vfe poravnati, in fe fkosi refnizhno fpreobernenje s’ Bogam fpraviti. 3j Ker ne vemo, kako bomo umerli, ali na naglim bres vfe bolesni, ali po dolgi bolesni. Kalif lina je fmert pravizhnih? t Smert pravizhnih je frezhna. t S. pifmo pravi: „Draga je pred ozhmi Gofpoda fmert njegovih fvetnikov. Pfalm ii5, i5. — Sa pra- vizhniga je v fmert veliko vefelje, ker takrat sa- pufti dolino fols, in je v’ nebefa vset, ker sgu- bi zh&fno premoshenje, pa nebefhke dobrote dofeshe, ker fe lizer od ozheta, od matere, od bratov, od feflra in od prija tl o v lozhi, tode namefti njih nebefhkiga Ozheta, Jesufa Kriftufa, f. Duha dobi, in pride is drufhine grefhnikov v’ drufhino fvetnikov in fvetniz. Sa pravizhni- ga je fmert konz terplenja in sazhelek vezhni- ga vefelja, konz fkufhnjav in pregrefhnih ne- varnoft, in sazhetek vezhniga miru, in prave zhifte boshje ljubesni. Kak jima je fmert grefhnikov? t Smerl grefhnikov je filno ftrafhna. ,^Smert grefhnikov je prav huda.“ Pf. 33, 22 . 411 Saka j je fmert grefhnikova Jtrafhna P s Smert grefhnikova je ftrafhna, 1) ker mu vezhi del neprevideno nride, in ga neperprav- ljeniga najde, kakor je gofpodar v’ f. evangelji hlapza najdel, kteri je v’ f voj im ferzu rekel: Moj gofpodar odlafha priti. ,,Norez to nozli bodo tvojo dufho od tebe terjali, kar li pa u- kup fpravil, zhigavo bo.“ Luk- 12, 20. 2) Je ftrafhna fmert sa grefhnika, ker po- pred v’ sdravji nikoli na-njo ni minil"; in zhe rriu je tudi v’ zhafu na mifel prifhla, li jo je bersh fpet is glave isbil. 3 ) Je ftrafhna, ker vidi, de fe od fveta lozhiti more, kteriga je tolikanj ljubil; od fvo- jjga blaga, na kteriga fe je tolikanj sanafhal, in ga s’ toliko fkerbijo vkup fpravjjal: od pri- jatlov in snanzov, smed kterih ga nobeden pred fodni ftol boshji ne fpremi, in mu nizh poma¬ gali ne more. 4 ) Je ftrafhna, ker mu veft toliko fhtevilo ftrafhnih grehov ozhita, in ko ve, de ga po fmerti drusiga ne zhaka, kakor vezhnoj ppgub- lenje. AH. fe ne samore grefhnik ob zhafu fmerti refnizhno fpreoberniti? Bogu je vfe mogozhe, on ga samore naglo fpreoberniti, kakor fe je s’ defnim rasbojnikam sgodilo; ali to bi bila pofehno velika gnada, na ktero fe nehvaleshni grefhnik ne fme sanafhati. 412 Od fodbe. Kaj nam je od fodbe vediti? To, de bo Jesuf dufho vfaziga zhloveka prezej po fmerti vfako pofebej, bonz fveta pa vfe fkupej dufho in telo fodil. t S. pifmo per- poveduje, de fta bila Lazar in bogatin prezej po fmerti obfojena. Lazarjevo dufho fo angeli v’ Abrahamovo narozhje nefli, dufha bogatina pa je bila v’ pekel sakopana. Luk. 16, 22. 4 S. Pavl pravi: Zhlovekam je poltavljeno enkrat umreti, potem pa je fodba. Heb. g, 27. Jesuf naf od fodbe v’ perglihah od saupa- nih talentov Mat. 2 5 , 14, od hifbnika Luk. 16, 1, prav saftopno poduzhi, in f. Pavl v’ pergli- hi od fetve. Gal. 6 , g. kterih rezheh bo Jesuf vfaziga zhloveka p Jesuf bo vfaziga zhloveka po vfih njego¬ vih miflih, sheljah, befedah in po vfim njego¬ vim djanji in nehanji fodil, in vfakimu, kakor fi bo saflushil, ali plazhilo ali fhtrafengo odlo- zhil. „Sakaj vfi fe moremo pred Krillufovim fod- nim llolam pokasati, de vfaki prejme, kakor je delal v’ fvojim telefu ali dobro ali hudo,“ 2. Kor. 5 , 10. Kaj naf mifel na pofebno fodbo nzhi ? Uzhi naf, 1) de naj li persadevamo lepo, po Kriftufovih naukih shiveti, ker naf ne bo Po fodil, 415 foclil tako, kakor ljudje miTlijo ali govore, am¬ pak po fvoji fveti befedi in po Tvojih sapove- dih. „Befeda, ktero lim vam govoril, bo zhlo- veka fodila poflednji dan. „Jan. 12, 48.“ Do fmerti ne jenjaj v’ dobrim rafti, sakaj boshje plazhilo vekomaj oftane.“ t Sir. 18, 22. 2) De naj Te takrat, kadar naf ljudje po krivim fodijo, ali kadar Te nam tukej na fvetu hudo godi, s’ tem tolashlmo,_ de Te bo per boshji fodbi praviza fkasala, in de nam bo tamkej v’ frezhni vezhnofti vfe terplenje v’ vefel- je saleglo. Kam je dufha per pofebni fodbi ohfojena? Kamor li je saflushila, ali v’ vize, v’ pe¬ kel, ali pa v’ nebefa. Kaj fo vize? Vize Te imenujejo tifti kraj, kjer dufhe žhafne fhtrafenge sa Tvoje odpuThene grebe ter- pe, kterih Te v’ shivlenji The niTo sadofti Tpo- korile. Kak f fine fhtrafenge terpe dufhe v' vizah ? DuThe v’ vizah pofebno sato veliko terpe, ker Boga gledati in ga vekomaj vshivati vTe hrepene, in ga le vender ne morejo, sraven tega imajo pa tudi The veliko terplenje, ki jim ga je boshja praviza perTodila. Ali fe more kaj dufham v* vizah pomagali? Pomaga Te jim in Tizer: s’ oTram T. maThe, s’ molitvijo, in s’ drugimi dobrimi de¬ li, „Juda Makabej pravi T. p i Trn o, je dvanajft 414 tavshent drahem frebra v’ Jerusalem poflal, de bi bil sa mertve ofer opravljen, her je dobro in verno od vhajenja miflil, 2 . Mak. 12 , 45. fmo dolshni dnfham v' vizah pomagati? Dolshni fmo fploh vfim dufham v’ vizah pomagati she is ljubesni, s’ ktero fmo s’ njimi fklenjeni; pofebno pa fino to fvojim harfhem,. bratam in feftram, prijatlam in dobrotnikam is hvaleshnohi koriti dolshni. Doklej ofianejo dufhe mer Ivih v ’ vizah? Tega vediti ne moremo; toliko fe lahko rezhe, de dufhe fo ali dalej ali manj zhafa v’ vizah, kakor fo Boga bolj ali manj rasshalile, kakor fo ali vezh ali manj v’ shivlenji pokore florile. in kakor jim verni krik ja ni na semlji ali bolj ali manj k’ pomozhi pridejo. Ali dufhe v' vizah voljno terpe? Dufhe v’ vizah fo volji boshji vfe vdane in voljno terpe, ker fposnajo, de je po pravizi. Kaj naj fe is premifhljevanje terplenja v ’ vizah uzhimo? De fe moremo vfaziga fhe tako majhniga greha varovati, ker ga praviza boshja fhtrafati more, in zhe fmo ga hordi, ga na tim fvetu fhlrafujmo, de ne bomo v’ vizah terpeli, in od gledanja oblizhja boshjiga sadershevani. Sakaj bo Bog konz fveta vfe ljudi fhe enkrat fodil? Sato, it de bo dufha s’ fvojim telefam 415 lojena In plaahilo ali fhtrafengo s’ njim preje¬ la, ker je s’ telefam vred dobro ali hudo delala. 2 ) De le bo hoshja praviza, modroft in previdnoft pred vfim ljudem ozhitno pokasala, ko bo vfak po fvojih delih plazbilo ali Jfhtra- fengo prejel. Pravizhni bodo preprizhani ,* kako potrebne fo jim bile nadloge, ktere fo jib na fvetu vezh- krat kifkale, in kako nizh je bila frezha hu¬ dobnih, ki fo jo na fvetu vshivali. 3) De bodo pravizhni ozhitno od hudobnih lozbeni, kterih fvet vezhkrat ni posnal, in do- kikrat tudi savoljo njih brumnoki fhe savidil, fovrashil, in preganjal. ,,Tedaj bodo pravizhni s’ veliko ferzhnoftjo soper te kali, kteri fo jih kifkali, in njih dela odvseli. Kader bodo hudo¬ bni to vidili, bodo od grosniga krahu vfi pre¬ padeni, in fe bodo sazhudili, kako fo uni tako naglo in zbes vfe upanje svelizbanje dofegli. Tukaj bodo farni per febi rekli, ker fe bodo kfali in od duha britkofli sdihovali: Ti fo tiki, kterim fmo fe mi nekdaj pofmehovali, in jih v’ saframljiv pogovor imeli. Mi neumni fmo njih shivlenje sa nefpamet imeli, in njih konz sa nezhak. Poglej kako fo sdaj perfhteti med boshje otroke, in njih odlozhik je med fvetni- ki. Pravizhni pa bodo vekomaj shiveli, in per Gofpodu je njih plazbilo, in Narvikfhi sa-nje fkerbi, sato bodo prejeli zhaftitljivo bral jcftvo in lepo krono is Gofpodove roke; sakaj on jih bo s’ fvojo defnizo pokril, in s’ Ivojo fveto ro¬ ko branil, 4 * Buk. modroft. 5, l — 17 , 416 Ali je snano, kdaj bo fodni dan? To nikomur ni snano, le fam Bog ve. t S. Peter orl tega dneva tako govori: „Prifhel ko pa dan Gofpodov, kakor tat, ob kterim bodo nebefa s’ velikim pokanjem prefhle, in elemen¬ ti fe bodo od vrozhine raspuliili, semlja pa in flvari, ktere fo v’ nji, bodo sgorele. Ker ima tedaj vfe to rasdjano biti, kakfhni morete vi biti v’ fvetim in brumnim sadershanji ? s’ she- ljnim zhakanjem hrepenite po prihodu Gofpo- doviga dneva, ob kterim bodo nebefa gorele, in fe rasfule, in elementi od vrozhine ognja fe raspuftili.“ 2. Pet. 3 , 10 — 12. Od pekla* Kaj je pekel? Pekel je kraj, kjer pogubljeni vezhne fhtra- fenge terpe. Kakfhne fo peklenfke fhtrafenge ? 1) Pogubljeni fo fpred boshjiga oblizhja ve¬ komaj pahnjeni. „Poberite fe ftran vi prekleti v’ vezhni ogenj, kteri je hudizhu in njegovim angelam perpravljen.“ Mat. 2 5 , 4 *. „Med va¬ mi, in med nami je velik prepad poftavljen, de ti, kteri hozhjo od tod k’ vam iti, ne rho- rejo, in tudi ne od ondot fem priti.“ Luk, 16, 2 (j. 2) Bodo v’ vezhnim ognji goreli, v’ gros- ho temo bodo pahnjeni, kjer bo tulenje in fhkripanje s’ sobmi; huda veft jih bo neprene- hama pekla, ker bodo vedno fposnali, de fo farni te nefrezhe krivi, in vfe nar drafhnej terplenje bodo na dufhi in na telefu vfe vezhne zhafe imeli, bres de bi fi upanje delati mogli, de bi jim kdaj njih terplenje smanjfhano, ali de bi kdaj’refheni bili, 4 S. pifmo te refnize s’ temi befedami poterdi. „Njih zherva ne bo konz, in ogenj ne pogafne.“ Mark. 9, 47 * „Otrozi tega kraljedva bodo venkaj pahnjeni v’ unajno temo, ondi bo jokanje in fhkripanje s’ sobmi.“ Mat. 8, 12.. Bogati mosh v’ peklu ta¬ ko govori: „Ozhe Abraham! ufmili fe me, in pofhli Lazarja, de pomozhi konz fvojiga perila v’ vodo, in ohladi moj jesik, ker grosovitno terpim v’ tem plemenu. u Luk. 16, 24. Kaj naj premifhljevanje pehlenfkiga terple- nja per naj opravi? Leto premifhljevanje naj naf opomni, ka¬ ko drafhno je padi v’ roke pravizhniga Boga, in kako fkerbno naj fe greha varujmo in li persadevajmo, de bi fe tukej fpokorili in ras- shaleni pravizi boshji sadodi dorili. ,, c Strafhno je padi v’ roke shiviga Boga.“ Heb. 10, 3 i. Od nebef. / . Kaj Jo nebef a? Nebefa fo tidi frezhni kraj fvetnikov, kjer fe Bog fvojim flushabnikam od oblizhja do ob lizhja rasodeva, in kjer je on fam njih ne- fkonzhno plazhilo. f 27 118 Je nebefhko vefelje veliko? Nebefhko vefelje je neisrezheno veliko. „Oko ni vidilo, uho ni flifhalo, tudi v’ ferze zhlovekovo ni prifhlo, kar je Bog tem, kteri njega ljubijo, perpravil. 1. Kor. i 3 , 12. Kakflino je nebefhko vefelje? 1) Isvoljeni boshji bodo Boga od oblizhja do oblizhja, kakor je fam na febi, vekomaj gledali, ga ljubili in vshivali. „Sdaj vidimo v’ fhpeglu, kakor v’ megli: takrat pa bomo vidili od oblizhja. ■— Sdaj nekoliko fposnam, takrat pa bom fposnal, kakor iim fam fposnam.“ 1. Kor. i 3 , 12. 2) Bodo vfe, kar li je mogozhe dobriga mifliti, ali sheleii, na telefu in da dufhi veko¬ maj imeli, „Hvaljen bodi Bog, in Ozhe Gofpoda na- fhiga, Jesufa Kriftufa, kteri naf je po fvojim velkim ufmilenji prerodil k’ shivimu upanju fkosi uda jen je Jesufa Kriftufa od mertvih, k’ neftrohlivim deleshu v’ nebefih, perhranjeno sa vaf.“ 1. Pet. 1, 4 — 4- 3 ) Ne bodo nobeniga tudi nar manjfhiga slega ne na dufhi, in ne na telefu imeli. ,Jagnje, ktero je v’ fredi trona, jih bo vo¬ dilo, in peljalo k’ dudenzu shive vode, in Bog bo sbrifal vfe folse od njih ozhi.“ ,Skriv. ras. 7, 17. „Bog bo sbrifal vfe folse od njih ozhi, in fmerti ne bo vezh, tudi ne shalovanja, ne vpit¬ ja in bolezhine ne bo vezh, ker je pervo mi- ni!o.“ ^Skrir. ras, 21, 4 * 419 3 ) Bodo v’ drufhni svolenjih fvetnikov, an¬ gelov in tudi Tvojih, ki To v’ gnadi boshji u- merli. yili Jo kaki raslozhki v' nebefhkim vejelji? £ So, sakaj kdor je vezh dobriga ftoril, bo tudi vezhi plazhilo v’ nebefih prejel. „Kdor fko- po Teje, pravi f. Pavl, bo tudi fkopo shel: Kdor obilno Teje, bo tudi obilno shel. 44 2. Kor. 11, 6. Kaj fe is premijhljevanja nebefhkiga vejel- ja uzhimo? 1) £ Se uzhimo, de naj vfe krishe in tesha- ve, ki naf na fvetu sadenejo, poterpesliljivo pre- terpimo, ker vli nifo nizh proti vefelju, ktero je isvoljeniin v’ nebefih perpravljeno. „Terple- nje sdajniga zhafa ni veliko proti prihodni zha- fti, ktera bo nad nami rasodeta, 44 Rim. 8, 18. 2) De fe vfe zhafno vefelje s’ nebefhkim vefeljem permeriti ne more. — Vfe zhafno ve¬ felje zhlovefhkiga ferza nikoli popolnoma nafi- titi ne more, sakaj sa Boga je Itvarjeno, pravi f. Avgufhtin, in ravno sato je tako dolgo ne- pokojno, dokler v’ tebi, o Gofpod! pokoja ne najde. Vfe zhafno vefelje le malo zhafa terpi, vfe je od danf do jutri, nebefhko vefelje pa bo vekomaj terpelo; isvoljeni boshji bodo vekomaj nesapopadljive nebefhke fladkofti vshivali, in vender fe nikoli ne bodo navelizhali. 3 ) De llanovitno dobro delajmo, zhe naf- tudi fhe tako teshko Hane. „Kadar pa dobro de¬ lamo, nikar fe ne utrudimo, sakaj ob fvojim zhafi bomo sheli, ako fe ne utrudimo. 44 Gal. 6, 9. HUJjSHI POGRE.SHKI. m.. • '' , \ ^ mm* 1 ■ ■ . . Z-*-: .... . 1 / • *? , /V t '• ? * W ■ • >v y‘JW W . a»«•> , o * J' ■.<; - -i ki' mmm .m- ■ ■ ■ ■ ■;g;u . * \ ‘ i ' A'' *' > ,V „■ ¥ ; r, " ^ r % v 4 ' r ' ; ■ ■••• • ■mm . ■ * \, . 'j <*«■&, n ( ' ■ ".‘AS - i* : i. :vA i; t; , * ' ■ ‘ r' > fd' 3-r ■ w . ..-V;" ^ - t , ’ • ' . • * L / j i