Poštnina placaifa v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 44. kos. V LJUBLJANI dne 3. junija 1939. Letnik X. 247. Uredba o narodnem obrambnem 6kladu. 248. Navodilo za izvrševanje določb § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. o posebnem prispevku. 249. Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o poštno-hranilnem, čekovnem in virmanskem prometu v Jugoslaviji. 25(1. Postopek pri odločanju o učbenikih za rabo v ljudskih, gospodinjskih, meščanskih, srednjih, učiteljskih in drugih srednjih in srednjih strokovnih šolah v resoru ministrstva za prosveto. VSEBINA 251 253. 254. Sprememba pravil o inventariziranju zbirk učil, knjižnic in oprave v srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah. Sprememba člena 19. pravilnika o trošenju pisarniškega in drugega materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in uporabljanju kreditov za poštno-telegrafsko-telefonske 6troške. Plačilni promet s Češkim protektoratom in e Slovaško. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. Uredbe osrednje vlade. 247. Na podstavi § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za vojsko in mornarico in ministra za finance tole uredbo o narodnem obrambnem skladu.* Clen 1. Pri ministrstvu za vojsko in mornarico se ustanavlja narodni obrambni sklad ( Fond narodne odbrane«). Ta sklad služi za poravnavanje materialnih razhod-kov, potrebnih za pospeševanje vojne oborožitve in opreme suhozemske vojske, zrakoplovstva in mornarice kakor tudi zgraditve najpotrebnejših gradbenih in utrdben ih objektov in gradb. Sredstva tega sklada se uporabljajo poleg rednih in Izrednih proračunsko odobrenih razhodkov in drugih za le namene določenih kreditov. Clen 2. Od vsot, pobranih kot dohodek tega sklada po § 19. finančnega zakona, vloži minister za finance v la sklad 0tl 1. julija 1939. do 30. junija 1949. vsako leto znesek 'lin 350,000.000'— ali skupaj v 10 letih din 3 milijarde 600,000.000'—. ” »Službene novine kraljevine Jugoslavije,, z 2‘- aprila 1039., št. 94/XXVII/202. dne Za ta prispevek pobrane vsote se vpišejo temu skladu v dobro konec vsakega meseca, dokler ne doseže ves vplačani znesek letne vsote din 350,000.000’—; minister za finance pa je dolžen v mejah te vsote omogočiti opravo vseh izplačil po členu 7. te uredbe, za katera dd svojo soglasnost. Clen 3. Dohodki sklada so: a) sredstva, določena v § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40., in b) obresti od vplačanih sredstev pod a). Clen 4. Po členih 2. in 3. te uredbe vplačane vsote so gotovina tega sklada. Gotovina sklada se nalaga pri Državni hipotekarni banki in vodi tu pod naslovom »Fond narodne odbrane^. Na prejeto gotovino plačuje Državna hipotekarna banka določene obresti in odobrit je znesek teh obresti skladu po veljavnih predpisih, o čemer redno obvešča ministrstvo za vojsko in mornarico za kontrolno-prora-čunski oddelek. Clen 5. Sklad upravlja kot vrhovno vojaško-administrativno oblastvo in ga stalno nadzoruje minister za vojsko in mornarico po odgovornih načelnikih generalnoštabnega in kontrolno-proračunskega oddelka in enem predstavniku ministra za finance, ki ga ta odredi. Za pravočasno zavarovanje vojaških potrebščin za vojno oborožitev in opremo suhozemske vojske, zrakoplovstva in mornarice v breme narodnega obrambnega sklada kakor tudi za neogibno potrebne vojaške gradbe vseh vrst določi minister za vojsko in mornarico vnaprej načrt po predlogu načelnika glavnega generalnega štaba. S tem načrtom se sme zaobseči samo toliko potrebščin, kolikor njih nabava z vsemi stroški v zvezi s temi nabavami znaša približno največ skupni znesek tega sklada. Po določenem načrtu in odobrenem kreditu opravljajo za račun tega sklada v mejah določenega pokritja nabavo samo ministrstvo za vojsko in mornarico, pristojni materialni oddelki, štab zrakoplovstva vojske in štab mornarice, vsak za svojo stroko. Obče administrativne posle po tem skladu: evidence, vknjižbe, izplačila, poročila in predložitve računov itd. opravlja kontrolno-proračunski oddelek po svojih predpisih. Clen 6. Vse v načrtu določene vojaške potrebščine se nabavljajo in gradnje opravljajo tako, da se nabavljajo že izdelani predmeti ali oddajajo v delo interesiranim podjetnikom ali pa izdelujejo v vojaških napravah oziroma v režiji. Pri izgotovitvi v režiji za račun razhodkov sklada se zaračunajo poleg nabave potrebnih polizdelkov in surovin tudi še ostali stroški v zvezi z režijskim delom (delovna moč, pogon itd.). Clen 7. Krediti za račun sklada se angažirajo v mejah skupnega zneska sklada s pristojnimi odloki in povsem po predpisih zakona o državnem računovodstvu, zakona o državnem pravobranilstvu in zakona o administraciji .vojske in mornarice. Izdani odloki se dostavljajo tudi glavni kontroli. Krediti niso vezani na proračunska leta, morajo se pa porabiti do 30. junija 1949. Potemtakem se smejo krediti angažirati in izplačila in izknjižbe v zvezi s tem opravljati, dokler se skupni znesek tega sklada popolnoma ne izčrpa in ne porabi. Minister za vojsko in mornarico je upravičen angažirati kredite vnaprej do poslednjega leta (1949.) trajanja tega sklada. Izplačila pa se smejo odrejati in opravljati samo v višini letnih kvot, za katere je določeno, da se vložijo v sklad za tisto razdobje; o vseh plačilih v enem letu pa je ministrstvo za vojsko in mornarico dolžno poprej dostaviti ministrstvu za finance potrebni pregled teh plačil. \ Clen 8. Izplačila za račun tega sklada se opravljajo bodisi v gotovini bodisi z blagajniškimi boni. Izplačila v gotovini so dopustna samo v mejah sredstev sklada, kakor se po členih 2. in 3. te uredbe pridobivajo; opravljajo se pa po Državni hipotekarni banki. Izplačevanje v blagajniških bonih se lahko odredi bodisi za odplačila na račun, kjer se le-tž pogodijo, bodisi za ostanek zneskov po ustvarjenih obveznostih, kolikor se po stanju sredstev sklada ne more opraviti plačilo v gotovini. Roki za izplačilo dospelih blagajniških bonov se določijo v mejah sredstev sklada, ki so v tistem času na razpolago po vplačilih, določenih po členih 2. in 3. te uredbe. Blagajniške bone izdaja po zahtevi ministra za vojsko in mornarico minister za finance po veljavnih predpisih bodisi x dinarjih bodisi j tuji valuti z izplačilom v določenem roku po Državni hipotekarni banki za račun tega sklada. Clen 9. Zahteve za plačila iz ustvarjenih obveznosti bodisi za določena odplačila na račun bodisi za opravljene dobave ali opravljene posle predlagajo pristojni materialni oddelki ministrstva za vojsko in mornarico, štab zrakoplovstva vojske in štab mornarice redno po kontrolho-proračunskem oddelku ministrstva za vojsko in mornarico. Po njih pošilja minister za vojsko in mornarico zahteve, in to: 1. Državni hipotekarni banki za izplačila v gotovini za račun tega sklada; 2. ministrstvu za finance za izdajo blagajniških bonov, z vsemi potrebnimi podatki za izdajo takih bonov. Tako izdane blagajniške bone izplača ob dospelih rokih Državna hipotekarna banka v breme tega sklada. Državna hipotekarna banka poroča o vsakem ižpla-čilu ministrstvu za vojsko in mornarico za kontrolno-proračunski oddelek. Clen 10. Za račun dohodkov sklada sme minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za finance po potrebi sklepati posojila ali dolgoročne kredite bodisi v državi ali pa v inozemstvu. Anuitetna služba po sklenjenih posojilih ali dolgoročnih kreditih se opravlja iz sredstev sklada. Clen 11. Vsi izdatki iz tega sklada spadajo pod pregled organov glavne kontrole. Minister za vojsko in mornarico je dolžen sestavljati letni račun sklada in ga dostavljati glavni kontroli v pregled in razrešitev po veljavnih zakonskih predpisih. Clen 12. Natančnejša navodila in pojasnila za izvrševanje prednjih določb predpiše minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za finance. Ta' uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 24. aprila 1939.; M. S. šh 393. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.) 248. Na podstavi točke 13. § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. predpisujem tole navodilo* za izvrševanje določb § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. o posebnem prispevku.** Clen 1. Po točki 2. pod II. § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. spada v osnovo za odmero posebnega prl- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. maja 1939., št. lll/XXXVI/273. ** »Službeni liste št. J81/3| ig I. 1939, spevka praviloma skupni predpis neposrednih davkov (osnovnega, dopolnilnega, minimalnega, posebnega davčnega dodatka), ki se vknjižujejo sumarno v davčni glavni knjigi ene občine oziroma ene davčne uprave, če jih je več na ozemlju ene občine (mesta), pravnim in fizičnim osebam v predhodnem davčnem letu, in to tehle davčnih oblik: zemljarine, zgradarine, pridobnine, družbenega davka, davka na rente po razporedu in davka na neoženjene osebe. V to osnovo ne spadajo davek na poslovni promet (splošni in skupni), luksuzni davek in vojnica. Clen 2. (l) Kljub pravilu po členu 1., a po točki 3. pod II. § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. služi za osnovo posebnemu prispevku tekoči predpis v tehle primerih: 1. Pri osebah, ki se jim prvič predpiše kaka davčna oblika po členu 127. zakona o neposrednih davkih (novi davčni zavezanci), se odmeri posebni prispevek istočasno z odmero zadevne redne davčne oblike. Ce je treba tako opravljeno odmero rednega davka imeti po členu 127. zakona o neposrednih davkih za dokončno, velja to tudi za posebni prispevek. Ce se pa odmeri ta davek po členu 127. zakona o neposrednih davkih začasno, je treba tudi odmerjeni posebni prispevek istočasno z dokončno odmero rednega davka popraviti. 2. Pri osebah, zavezanih pridobnini, ki se ne obremenjujejo v davčnih glavnih knjigah, kakršne so: a) trgovski potniki in potujoči agenti; b) obrati iz II. skupine točke 3. Člena 42. zakona o neposrednih davkih (potujoči obrati); c) agenti zavarovalnih družb, ki so izven službenega razmerja, in č) prodajalci srečk državne razredne loterije, se odmerja in pobira posebni prispevek istočasno s pridobnino. Pri osebah pod č) služi za osnovo posebnemu prispevku pobrani davek po členu 59. zakona o neposrednih davkih po odbitku tistega dela, ki gre občini oziroma banovini. 3. Pri osebah, zavezanih davku na dividende, se odmerja in pobira posebni prispevek istočasno z davkom na dividende. 4. Pri davku na rente, ki se pobira po členu 71. zakona o neposrednih davkih z odtegovanjem, se odmerja in pobira posebni prispevek istočasno z rednim davkom. 5. Pri osebah, ki plačujejo uslužbenski davek na prejemke iz službenega razmerja: a) pri osebah, ki plačujejo uslužbenski davek v gotovini, se odmerja in pobira posebni prispevek istočasno in na isti način, kakor uslužbenski davek; b) pri osebah, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, se pobira posebni prispevek v gotovini istočasno z uslužbenskim davkom. Delodajalci so dolžni istočasno z uslužbenskim davkom .odtegovati ob izplačilu tudi posebni prispevek in ga izročati konec vsakega meseca pristojni davčni upravi v gotovini; c) pri izdaji davčnih kart uslužbenskega davka za hišno služabništvo se pobere tudi posebni prispevek v gotovini in se zaznamuje to na zadnji strani karte. (’) l°/oni izredni prispevek spada tudi v osnovo posebnega prispevka in tako tudi davek na neoženjene osebe, odmerjen ob uslužbenskem davku. (’) Na uslužbenski davek se pobira posebni prispevek s polovico zadevnega pavšalnega zneska. Clen 3. Pri .uporabi višje stopnje ne sme biti posebni prispevek večji od prispevka po uajbližji nižji stopnji, po- večanega za razliko osnove, zaradi katere se uporablja višja stopnja. N. pr. na osnovo 5.100 dinarjev bi znašal posebni prispevek po 26. stopnji 1.320 dinarjev; ker pa ne sme biti večji od prispevka po 25 stopnji (1.100 dinarjev), povečanega z razliko 100 dinarjev (5.100 manj 5.000), zaradi katere se uporablja 26. stopnja, se mora v tem primeru na osnovo 5.100 dinarjev odmeriti posebni prispevek v znesku 1.200 dinarjev (1.100 -f- 100). Pri osnovi nad 15,000.000'— dinarjev ta omejitev ni upoštevna. Clen 4. (’) Pri izračunu skupnega davčnega predpisa (osnove prispevka) za posamezno osebo se upošteva, t. j. se ne vnaša v davčni predpis (osnovo prispevka) trajna oprostitev po katerem koli zakonu (n. pr. trajna oprostitev od plačevanja zemljarine po členu 10., zgradarine po členu 32., pridobnine po členu 46., davka na rente po členu 63., družbenega davka po členu 76. zakona o neposrednih davkih kakor tudi morebitne trajne oprostitve po posebnih zakonih). (s) Nasprotno se pa začasne davčne oprostitve (olajšave) ne upoštevajo, marveč se v davčni predpis (osnovo prispevka) vnese zadevni idealno odmerjeni davek (n. pr. začasne oprostitve od plačila zemljarine po členu 11., zgradarine po členu 37., II., pridobnine po členu 47., davka na rente po členu 64., družbenega davka po členu 79. zakona o neposrednih davkih kakor tudi morebitne začasne oprostitve in olajšave po posebnih zakonih). Clen 5. Spremembe v višini davčnega predpisa (osnove posebnega prispevka), ki nastanejo pozneje zaradi pritožnega postopka ali kako drugače (odpis, ker ni davčnega objekta ali zaradi spremembe davčnega subjekta itd.), se takoj uradno upoštevajo in se že odmerjeni posebni prispevek po tem s pripisom ali odpisom popravi. Odpisuje ali pripisuje se pa posebni prispevek po mesečnih pregledih sprememb povsem po predpisih, ki veljajo za neposredne davke. Clen 6. (') Da bi se pravilno odločilo o uporabi nižje oziroma višje stopnje pavšalnega zneska posebnega prispevka po točkah 8. in 9. § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40., je postopati takole: a) Z občnim javnim razglasom (po krajevnih časopisih, z nabitkom, bobnom ipd.) naj opozorijo davčne uprave davčne zavezance, naj prijavijo — če mislijo, da se morajo nanje uporabljati določbe iz točke 8. § 19. pozvanega zakona — pri pristojni davčni upravi vsako leto do konca meseca januarja podatke o številu živih zakonskih maloletnih otrok. Da bi se mogli davčni zavezanci koristiti z ugodnostjo iz točke 8. § 19. pozvanega zakona tudi za leto 1939., naj pozovejo davčne uprave takoj z občnim javnim razglasom, naj prijavijo zavezanci te podatke v določenem roku; b) podatke o tem, kateri davčni zavezanci so več ko 30 let stari, a niso oženjeni, oziroma kateri so oženjeni ali vdovci brez otrok, naj priskrbi davčna uprava pravočasno od občine. (-) Medlem ko se zbirajo podatki iz točk a) in b) prednjega odstavka 1. za leto 1939., naj izračunajo davčne uprave v davčnih glavnih knjigah osnovo posebnega prispevka pri vsakem posameznem davčnem zavezancu in začno vpisovati podatke iz davčne glavne knjige v razporede. (3) Ko se vnesejo v razporede vsi potrebni podatki, sd začne odmera posebnega prispevka. Clen 7. (*) Posebni prispevek po točki 2. pod II. § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. odmerjajo davčne uprave v posebnem razporedu, čigar obrazec sestavi, da natisniti in dostavi finančnim direkcijam oddelek za davke. Obrazec tega razporeda je sestavljen tako, da služi za toliko periodo, za kolikor služijo davčne glavne knjige. Ker ostaneta od tekoče periode 1938./40. še dve leti (1939. in 1940.), se uporabi prvi razpored posebnega prispevka samo za te dve leti. Vanj se davčni zavezanci — ki se obremenjajo z neposrednimi davki po davčnih glavnih knjigah — ne vpisujejo z imenom, marveč po številki njih davčnega računa. Razporedi se sestavljajo po občinah (mestnih okrajih). (2) Za izračun in vpis osnove posebnega prispevka glede tistih davčnih zavezancev, ki se obremenjajo z neposrednimi davki v davčnih glavnih knjigah, se uporabljata prazna razpredelka 3 in 4 davčne glavne knjige tako, da se vpiše v razpredelek 3 pod besedilo »Družbeni davek in posebni davčni dodatek« tole besedilo: »Osnova posebnega prispevka«, v razpredelek 4 pa izračunana vsota osnove. Obremenitev s posebnim prispevkom se vrši v eni izmed prostih razpredelkov, določenih za samoupravne doklade. Prav tako tudi razbremenitev. (3) Ker se mora po določbi točke 1. pod II. § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. odmerjati in pobirati posebni prispevek od 1. julija 1939. dalje, se predpiše prispevek za leto 1939. s polovico pavšalnih zneskov, odmerjenih po osnovi iz točke 2. § 19. pozvanega zakona za celo leto. (*) Ko opravi davčna uprava odmero posebnega prispevka, napravi povzetek (rekapitulacijo) razporeda, ga opremi s klavzulo, predpisano za ostale razporede, s pečatom in podpisi in ga predloži finančni direkciji v pregled in odobritev. Člen 8. (*) En dan vplačani posebni prispevek se mora vsak dan preknjižiti v skupnem znesku iz davčnega dnevnika v depozitni dnevnik. V depozitnem razdelilniku (parti-jalniku) se odpre posebna partija »Posebni prispevek za narodni obrambni sklad«. (J) Pobrane vsote posebnega prispevka se pošiljajo konec vsakega meseca Državni hipotekarni banki za narodni obrambni sklad povsem po predpisih uredbe o narodnem obrambnem skladu M. S. št. 393/39* in pravilnika za blagajniško-računsko poslovanje davčnih uprav. (3) Občinske uprave, katerim je poverjeno vknjiže-vanje in pobiranje neposrednih davkov, morajo izročati pobrane vsote posebnega prispevka obenem z ostalimi davki vsakih 15 dni pristojni davčni upravi, ki vpiše te zneske med prejemke v depozitni dnevnik in postopa dalje, kakor je odrejeno v-prednjem odstavku. Člen 9. Glede odmere, zniževanja, dospelosti, kazenskega postopka in izvršilne izterjave posebnega prispevka kakor tudi v vsem ostalem veljajo smiselno obstoječe določbe zakona o neposrednih davkih. * »Službeni list-«; št. 247/44 iz 1. 1939. Člen 10. Priporoča se gg. finančnim direktorjem, da skupaj s svojimi uradniki (rajonskimi inšpektorji) dobro prouče tako določbe § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. kakor tudi to navodilo, da bi mogli dajati podrejenim davčnim upravam po potrebi nadrobnejša navodila. Če bi pa naleteli pri proučevanju ali uporabi teh določb na nejasnosti ali na potrebo nadrobnejšega pojasnila kakega vprašanja, naj se obrnejo gg. finančni direktorji do oddelka za davke. Ko gg. finančni direktorji te določbe prouče, naj začno ustrojbo poslov pri davčnih upravah radi odmere posebnega prispevka. Davčnim upravam naj določijo roke, v katerih morajo dokončati posamezne posle in vobče vse tako urediti, da se posebni prispevek za 1. 1939. odmeri pri vseh davčnih upravah najdalj do konca meseca junija, da bi se mogel začeti v mesecu juliju pobirati. Člen 11. To navodilo stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah'. V Beogradu dne 12. maja 1939.; št. 24.984/111. Minister za finance Voj. M. Duričič s. r. 249. Na podstavi § 113. finančnega zakona za 1. 1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole uredbo* o spremembah in dopolnitvah zakona o poštnohranil-nem, čekovnem in virmanskem prometu v kraljevini Jugoslaviji.** Clen 1. Drugi odstavek člena 37. zakona o poštnohranilnem, čekovnem in virmanskem prometu v kraljevini Jugoslaviji se spreminja in se glasi: »Rezervni fond se ustvarja z dotacijami iz čistega dobička in iz dohodkov vrednot, v katere je vložen, dokler ne doseže zneska 250,000.000 dinarjev, nakar se uporabljajo za njegovo nadaljnjo zvišbo dohodki vrednot, v katere je vložen.« Na koncu tretjega odstavka tega člena se postavlja namesto pike vejica in se dodaje: »ostanek pa v druge vrednote, v katere Poštna hranilnica po členu 34. dokončno nalaga.« Clen 2. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 17. maja 1939.; M. s. št. 493. Minister za finance Vojin Duričič s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Drngiša Cvetkovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.) * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 23. maja 1939., št. 114. ** »Uradni list« št. 130/48 iz 1. 1922. in št. 40/10 iz 1. 1929, 250. Po § 21. zakona o učnih knjigah in §§ 11. in 18. zakona o glavnem prosvetnem svetu predpisujem tale postopek pri odločanju o učbenikih za rabo v ljudskih, gospodinjskih. meščanskih, srednjih, učiteljskih in drugih srednjih in srednjih strokovnih šolah v resoru ministrstva za prosveto.* Člen 1. V ljudskih, gospodinjskih, meščanskih, srednjih, učiteljskih in drugih srednjih in srednjih strokovnih šolah v resoru ministrstva za prosveto se smejo uporabljati samo tisti učbeniki, pomožne knjige in učila, ki jih po priporočilu glavnega prosvetnega sveta za uporabo v tisti šoli odobri minister za prosveto. Člen 2. Učbenik, ki se odobri,' se sme uporabljali v šolah štiri šolska leta. V ministrovem odloku je navedeno, za katera leta velja odobritev. Pred iztekom štiriletnega roka se mora učbenik zopet predložiti v odobritev. Prošnjo za podaljšavo odobritve je treba vložiti najdalj do 1. januarja v četrtem letu. Člen 3. Prošnja za odobritev učbenika in morebitna obrazložitev se predložita učnemu oddelku, in to v izvirniku in treh prepisili. Prošnji je treba priložiti tri enake rokopise učbenika, in to če le mogoče, natipkane na stroju s kopijami. Učbenik se predloži lahko tudi kot tiskano delo; toda v besedilu sinejo biti samo manjši popravki in dopolnitve, napisane čitljivo s črnilom. Večje dostavke je treba čitljivo napisati ali natipkati s strojem na posebnem listu, ki se mora vložiti na svoje mesto. Tudi natisnjeno delo velja povsem za rokopis. Vsakemu primerku rokopisa se mora priložiti svojeročno podpisana izjava pisca (oziroma prireditelja dela), v kateri potrjuje, da je bil predloženi primerek vestno pregledan in da je ugotovljeno, da ni ne jezikovnih ne tiskovnih (prepisovalskih) pogreškov. Učni oddelek pošlje prošnjo z vsemi prilogami glavnemu prosvetnemu svetu. Člen 4. Učbeniku, ki se predlaga v odobritev, se morajo priložiti tudi vse priloge v takšni obliki, kakršna bo v knjigi. Če je razmnožitev teh prilog posebno težavna, kar oceni svet, se morajo predložiti v tej obliki vsaj v enem primerku. Člen 5. Z rokopisom se mora predložiti tudi pismena izjava pisca (oziroma prireditelja), da je njegovo delo samostojno; če je uporabljal tuja dela, mora to v izjavi navesti 'n zajamčiti, da se je gibal v mejah zakona o zaščiti avtorske pravice. Člen 6. Rokopisom iz matematike, fizike in drugih pred-niotov, pri katerih se vnašajo v učbenike naloge (pri- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. maja 1939., st. lll/XXXVl/274. meri), mora priložiti pisec (prireditelj) pismeno izjavo, da je vsako nalogo sam izdelal in se prepričal, da ustreza svojemu namenu. Člen 7. Z rokopisom mora predložiti pisec (oziroma prireditelj) svoje pismeno pojasnilo, v čem se razlikuje predloženi rokopis od del, ki so že bila odobrena za isto vrsto predmeta, šole in razreda. Člen 8. V učbeniku, ki se uporablja za več šolskih tipov (n. pr. za klasične in realne gimnazije in realke; za meščanske šole posameznih smeri), je treba natančno označiti gradivo, ki je namenjeno za vsakega teh tipov. Člen 9. Za vsak razred se mora predložiti v odobritev in tiskati poseben učbenik. Ne smejo se združevati učbeniki za dva ali več razredov, razen kjer to ne more biti drugače. Ta izjema mora biti jasno obrazložena. Člen 10. Če svet ugotovi, da je predloženi rokopis nečitljiv, težko čitljiv ali nepopoln ali da mu niso priložene izjave, ki se zahtevajo po tem postopniku, ne določi referentov, marveč vrne vložilcu rokopis. Člen 11. Glavni prosvetni svet določi izmed sebe ali izmed drugih strokovnjakov referente, in to za vsak učbenik po tri referente, če se predlaga učbenik prvič v tej obliki. Pri odločanju o zopetni odobritvi za nadaljnja štiri leta določi svet po potrebi dva ali tri referente. Obenem določi svet referentom tudi honorar. Tajnik sveta pozove prosilca, naj položi honorar za referente v mesecu dni. Če se honorar ne položi v tem roku, velja, da je prosilec od prošnje odstopil. Delo se pošlje referentom v oceno šele, ko se položi honorar. Člen 12. Če določeni referent ne more prevzeti poverjeni mu posel, je dolžen najdalj v 15 dneh od dne prejetega obvestila o tem obvestiti svet in vrniti rokopis. Referent se je dolžen sam izključiti od referata, če je prizadet ali on sam ali kdo njegovih svojcev (soprog, zaročenec, prednik ali potomec, postranski krvni sorodnik do vštete 4. stopnje, sorodnik po svaštvu v 1. ali 2. stopnji, posvojitelj ali posvojenec, rednik ali rejenec, stranki boter ali obratno, pooblaščenec ali pooblastitelj, varuh-skrbnik ali varovanec-oskrbovanec) ali če je pooblaščenec interesenta katera njemu bližnja oseba. Referent se je dolžen izključiti od referata vselej tudi tedaj, ko bi očitno bila dvomna njegova popolna nepristranost iz drugih važnih razlogov: skupno delo s piscem, sovraštvo, gospodarska odvisnost od pisca ali izdajatelja, hierarhična neposredna podrejenost piscu, če ima referent svoj učbenik iste vrste ali ga pripravlja (§§ 15. in 98. zakona o občnem upravnem postopku). Člen 13. Referent, ki prevzame poverjeni posel, je dolžen podati najdalj v 3 mesecih po prejemu rokopisa in prilog svetu svoj čitljivo pisani ali na stroju natipkani referat. Cc ne predloži referent referata v teni roku, določi svet drugega referenta; prvi referent pa je dolžen vrniti rokopis in priloge. V takem primeru nima prvi referent pravice do honorarja, najsi nato pošlje svoj referat To je treba poudariti v obvestilu, s katerim se določajo referenti. Clen 14. Vsak referent mora oddati obrazloženo mnenje o pedagoški, strokovni in znanstveni vrednosti rokopisa in določno odgovoriti na tale vprašanja: a) ali delo povsem ustreza predpisanemu učnemu načrtu in programu ali ne; b) ali kaže delo kak napredek proti prej odobrenim učbenikom in v čem; c) ali so jezik, slog in način obdelave primerni za učbenik. Ko odgovarja na gorenja vprašanja, mora referent preudariti, ali je obdelal pisec vse gradivo, predpisano za tisti razred, in v katerem obsegu. Pri tem se mora ozirati na starost učencev, katerim je učbenik namenjen, vrsto šole, za katero gre, in število ur, določeno z učnim načrtom. Clen 15. Predsednik določi izmed članov stalnega sveta glavnega prosvetnega sveta za vsak posamezni učbenik poročevalca. Poročevalec poda na seji sveta po dobljenih referatih poročilo in predlog, po katerem svet odloča. Clen 16. Svet odloči lahko takole: a) učbenik se lahko priporoča ministru za prosveto v odobritev; b) učbenik se lahko priporoči šele, ko ga pisec poprej po sklepu sveta popravi. Ce se pripombe referentov ne skladajo, mora odločba navajati, katere pripombe referentov se morajo upoštevati; c) učbenik se v predlagani obliki ne more priporočiti ministru za prosveto v odobritev. V primeru pod b) določi svet enega, po potrebi pa tudi dva referenta, ki popravljeni rokopis za honorar iznova pregledata. Popravljeni rokopis mora predložiti pisec v dveh primerkih, katerih eden ostane — po končanem postopku — v arhivu sveta. S popravljenim rokopisom se dostavijo svetu tudi prej predloženi rokopisi. Po točki b) odloči svet samo, če so potrebni popravki takega značaja, da se dajo izvršiti brez predelave v večjem obsegu. Ce svet po pripombah referentov in poročevalčevem poročilu spozna, da je potrebna obsežnejša predelava nekaterih mest, skrajšava vsega ali večjega dela materiala ali podobno, ne sklene po točki b), marveč po točki c). Clen 17. Ce sklene svet po točbi b) prednjega člena, ko mora pisec postopati po pripombah referentov, se mora v odloku dodati, da je pisec, če katero referentovo pripombo ne more usvojiti, dolžen to obrazložiti. V takem primeru odda poročevalec svetu obrazloženo mnenje o tem, ali je treba upoštevati piščevo ali referentovo mnenje. Ta ugovor predloži pisec lahko svetu v šestih mesecih od dne, ko mu je bila odločba sveta priobčena. Clen 18. (1) Učbenik se mora natisniti tako, kakor je odobren, brez poznejših dostavkov ali izpustitev. (2) Po natisku mora prosilec odobritve takoj, ko da učbenik v promet, poslati svetu 6 primerkov; od teh pošlje tajništvo sveta po enega vsakemu referentu in poročevalcu, po enega pa arhivu sveta in učnega oddelka. (■’) Na vsakem primerku natisnjenega dela morata biti navedeni letnica natiska in cena. (4) Svet mora paziti na to, ali je bilo pri natisku ustreženo odstavku 1. tega člena. Prav tako ima vsak referent in poročevalec pravico in dolžnost, obvestiti svet, če opazi, da je ravnal pisec drugače. (“) Ce se najde, da natisk učbenika ne ustreza odobrenemu delu ali da je tehnična oprema slaba ali da je v njem tiskovnih pogreškov, ki kazč besedilo, ali pa da je cena učbenika pretirana, predlaga svet ministru za prosveto, naj se dana odobritev prekliče. Clen 19. Pisci smejo odobrene učbenike neomejeno in nespremenjene razmnoževati, dokler odobritev traja, a brez kakršnih koli sprememb in dopolnitev. Toda tudi-' v tem primeru so dolžni postopati glede vsake serije natiska po prednjem členu. Brez nove odobritve ne smejo pisci, niti dokler traja odobritev, prirejati nove izdaje, ne postavljati na novo izdajo, da je bila odobrena. Če za novo izdajo niso dobili izrečno posebne odobritve. Clen 20. Izpiski iz že odobrenih učbenikov veljajo za nove učbenike in se v šolah brez posebne odobritve ne smejo* uporabljati. Clen 21. Vse, kar je rečeno v tem postopniku za učbenike, velja tudi za pomožne knjige in učila, le da se za njihov pregled odredita po dva referenta, po potrebi pa tudi trije. Clen 22. Učbeniki, pomožne knjige in učila za verouk se ne vzamejo v oceno, če se ne priloži prošnji tudi odobritev rokopisa po pristojnem verskem oblastvu. Tudi za taka dela veljajo povsem predpisi tega po-slopnika, le da se za njihov pregled in oceno določita po dva referenta. Clen 23. Za šolske knjižnice, za odkup v resoru ministrstva za prosveto in za nagrajanje učencev se smejo uporabljati samo tiste knjige, ki jih je minister za prosveto po priporočilu glavnega prosvetnega sveta odobril. Za pregled in oceno teh knjig odredi svet enega ali dva referenta. Ti spisi se predlagajo v pregled in oceno samo kot tiskana dela. Clen 24. Časopisi se smejo razširjati v šolah v prvem letu izhajanja samo po začasni odobritvi ministra za prosveto, ki jo d& na predlog učnega oddelka. Časopisi, ki že izhajajo leto dni, se smejo razširjati v šolah samo po odobritvi ministra za prosveto, ki j° izda po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta na pod* stavi ocene in pregleda dotlej -izdanih zvezkov. Prošnjo za tak pregled vloži izdajatelj preko učnega oddelka. Izdajatelji takih spisov so dolžni poslati po dva primerka vsake številke glavnemu prosvetnemu svetu in učnemu oddelku. Po prvem odstavku tega člena dana odobritev velja za leto dni in traja tudi še po izteku tega leta, dokler se ne odloči o prošnji, poslani za pregled in oceno po glavnem prosvetnem svetu. Po drugem odstavku tega člena dana odobritev velja največ štiri leta; v tem roku se mora zaprositi obnovitev odobritve. Obe odobritvi se lahko prekličeta že pred tukaj določenimi roki. Člen 25. Za učbenike predpisane določbe o določanju referentov in odločanju po referatih veljajo tudi za dela, omenjena v členih 23. in 24. Člen 26. Na vsako po tem postopku odobreno delo se mora postaviti klavzula tčle vsebine: »Ta učbenik (pomožna knjiga, učilo, časopis, knjiga) je bil po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta S. št.................................... z dne odobren z odlokom g. ministra za prosveto št z dne _......................... za (natančno navesti besedilo odobrilnega odloka). Ta odobritev velja do konca šolskega leta..............« Člen 27. Prepis referatov smejo dobiti samo pisci (prireditelji del) in njihovi pooblaščenci. Referati se v predgovorih, oglasih ali okrožnicah izdajateljev in piscev ne smejo citirati ne v celoti ne v posameznostih. Referati se radi prepisa ne smejo nositi iz prostorov sveta. Prepis referatov dovoljuje tajnik sveta. Tajnik določi dan in uro, ko se prepis lahko opravi. Člen 28. Ta pravilnik dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinalK in velja za posamezne vrste učbenikov, dokler in kolikor se ne uvedejo učbeniki državne izdaje. .V Beogradu dne 11. maja 1939.; IV. št. 5078. Minister za prosveto S. Čirič s. r. 251. Sprememba pravil o inventariziranju zbirk učil, knjižnic in oprave v srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah.* V zvezi z odločbo IV. št. 19.432 z dne 13. oktobra ^938. odločam po naknadnem obvestilu ministrstva za * »Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne 10. maj* 1939U it. MH/XXXIII/250. finance št. 41.152 z dne 21. decembra 1938. in št. 7733 z dne 16. marca 1939., da se člen 15. pravil o inventariziranju zbirk učil, knjižnic in oprave v srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah IV. št. 19.432 z dne 13. oktobra 1938.* spremeni in glasi takole: »Če se da od izknjiženih stvari kaj prodati, se da to naprodaj in se pošlje dobljeni denar glavni državni blagajni kot izredni dohodek. Če je od učil kaj zastarelo in se zaradi tega izknjiži, se lahko pošlje šolskemu muzeju.« V Beogradu dne 29. aprila 1939.; IV. št. 32S1. Minister za prosveto S. Čirič s. r. 252. Sprememba člena 19. pravilnika o trošenju pisarniškega in drugega materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in uporabljanju kreditov za poštno-telegrafsko-teleSonske stroške.** Ministrski svet je v seji z dne 27. aprila 1939. pod M. S. št. 429 usvojil predlog ministra za finance št. 37.100/11 z dne 19. aprila 1939., da se besedilo člena 19. pravilnika št. 55.900/11 z dne 18. maja 1932.*** spremeni in da se glasi: »Nabava najpotrebnejše nove oprave za državne urade in ustanove se dovoljuje z odobritvijo resornega ministra: | a) za na novo osnovane urade in ustanove; b) če se obstoječi uradi in ustanove povečajo ali razširijo glede števila osebja ali poslovnega obsega. Če se povečujejo ali razširjujejo na račun drugih uradov ali ustanov, se morajo zadovoljiti njih potrebe po opravi predvsem iz obstoječe oprave uradov ali ustanov, ki se odpravljajo ali skrčujejo; c) če se obstoječa oprava obrabi in izknjiži, ako terja potreba službe, da se nadomesti z novo. Nabavljati se sme samo iz lesa napravljena oprava, in to: mize navadne velikosti, stoli, police, omare in obešalniki.« Iz ministrstva za linance, oddelka za državno računovodstvo, v Beogradu dne 8. maja 1939.; št. 37.100/11. 253. Plačilni promet s Češkim protektoratom in s Slovaško.f Minister za finance je pod št. 29.990/VIII z dne 15. maja 1939. takole odločil: * »Službeni list« št. 6/2 iz 1. 1939. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. maja 1939., št. 109/XXXV/268. *** »Službeni list« št. 440/47 iz 1. 1932. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dnu 22. maja 1939.. it. 113. 1. Narodna banka se pooblašča, da izdaja klirinške čeke, s katerimi se potrjuje znesek, vplačan pri Zemski banki v Pragi v dobro dotičnega jugoslovanskega koristnika. Ti klirinški čeki se smejo realizirati izključno le na borzi s prodajo za plačila v Češkem protektoratu. 2. Uvozniki blaga, ki se uvozi z ozemlja Češkega protektorata, se lahko razdolže pri svojih čeških upnikih 100 %no s tem, da terjatve, ki izvirajo iz izvoza na Češko ali eventualno po drugih neblagovnih osnovah, z odobritvijo Narodne banke po pooblaščenih zavodih na borzi odkupijo. 3. Narodna banka se pooblašča, da izda potrebna navodila za opravljanje teh poslov v plačilnem prometu tako s Češkim protektoratom kakor tudi s Slovaško. Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance, dne 15. maja 1939.; št. 29.990 VIII. Banove uredbe. 254. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. maja 1939., 1. št. 3064/1, je postavljena uradniška pripravnica Barle Mira za banovinsko gospodinjsko učiteljico v X. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., 1. št. 5376/1, je postavljen Fakin Alojzij, banovinski pomožni geometer IX. položajne skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, za banovinskega geometra v Vlil. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. maja 1939., 1. št. 3073/1, je postavljena uradniška pripravnica Kolarič M i r a za bapovinsko gospodinjsko učiteljico v X. pol. skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. maja 1939., 1. št. 4716/1, je postavljena uradniška pripravnica Milavec Olga za banovinsko gospodinjsko učiteljico v X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske bano-. vine z dne 9. maja 1939., 1. št. 4949/1, je postavljen inž. Oblak Ivan, banovinski kmetijski svetnik V. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega kmetijskega svetnika v IV/2 položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., I. št. 4987/1, je postavljen .Okorn J o ž e , banovinski kmetijski ekonom VI. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega kmetijskega ekonoma v V. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dramske banovine z dne 9. maja 1939, I. št. 4552/1, je postavljen inž. Petkovšek Valentin, banovinski kmetijski svetnik IV/2 položajne skupine-sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, za banovinskega višjega kmetijskega svetnika v IV/l položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. maja 1939., L št. 5206/1, je bila sprejeta ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal dr. P o g r u j c Stanko, zdravnik uradniški pripravnik v banovinski bolnišnici v Ptuju. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., 1. št. 4989/1, je postavljen P uš Ludovik, banovinski strokovni učitelj VI. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega strokovnega učitelja v V. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., L št. 4555/1, je postavljen inž. Rataj Janko, banovinski kmetijski svetnik IV/2 položajne skupine pri sreskem načelstvu v Radovljici, za banovinskega kmetijskega višjega svetnika v IV/l položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., 1 št. 5380/1, je bil postavljen dr. Smola Josip, zdravnik združene zdravstvene občine Žužemberk, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 12. maja 1939., 1. št. 4613/1, je bil postavljen d r. S c h m i d t Vladimir, banovinski honorarni uradnik, za banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu pri Banovinski poklicni svetovalnici in posredovalnici v Ljubljani Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., I. št. 5381/1, je bil postav- ljen d r. Š k o I' Miroslav, zdravnik združene zdravstvene občine Rajhenburg, na dosedanjem službenem mestu v V. položajno skupino. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine od dne 10. maja 1939., I. št. 3386/3, je postavljena uradniška pripravnica Žbogar Marija za banovinsko gospodinjsko učiteljico v IX. položajni skupini banovinskih kmetijsko-gospodinjskih tečajev dravske banovine. * Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 12. maja 1939., 1. št. 4168/1, jo bil postavljen Glinšek Jožef za banovinskega slu-žitelja II. položajne skupine pri banovinski kmetijski šoli v Poljčah. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 27. aprila 1939., I. št. 4074/1, je bil postavljen Zajc Alojzij za banovinskega služitelja-šoferja II. položajne skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Izdala kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljaui. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d, d, v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 44. kosu X. letnika z dne 8. junija 1939. Razglasi osrednje vlade Tečaji za mesec junij 1939. Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 27. maja 1939., štev. 32.560/VIII: Od 1. do 30. junija 1939. veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto: 1 napoleondor..................din 305’ 1 zlata turška lira . . • 1 angleški funt.............. 1 ameriški dolar .... 1 kanadski dolar .... 1 nemška marka .... 1 zlot ...................... 1 belga...................... 1 pengS ..................... 1 braziliski milreis . . . 1 egiptovski funt .... 1 palestinski funt .... 1 urugvajski pezos . . . 1 argentinski pezos . . . 1 čilski pezos............... 1 turška papirnata lira . . 100 francoskih frankov . . . 100 švicarskih frankov . . . 100 italijanskih lir ... . 100 nizozemskih goldinarjev. 100 bolgarskih levov . . . 100 romunskih lejev .... 100 danskih kron............... 100 švedskih kron ............. 100 norveških kron .... 100 pezet....................... 100 drahem..................... 100 češkoslovaških kron . . 100 finskih mark ..... 100 letonskih lat.............. 100 iranskih (perz.) rialov . Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim.«), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih: 1. ko se sprejemajo kovano zlato, na-poleondori in zlate turške lire pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1939./40. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7#/one in 8%ne Blaire & Comp. in 7#/o Državne hipotekarne banke, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. (»Službene nov. z dne 27. maja 1939., št. 119.). Razglasi kraljevske banske uprave V-No. 358/39. 1676-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo plinskih instalacij pri gradnji stanovanjske hiše Poštne hranilnice v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. junija 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša za plinske instalacije din 232.22015. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 27. maja 1939. V. No. 120/167. 1693-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev regulacijskih del na obmejni .Muri v budž. letu 1939./40. II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. junija 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kr. banske uprave in pri Murski sekciji v Gornji Radgoni. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 866.523'95. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Krali. banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 1. junija 1939. •j. V. No. 87/152. 1694-3-1 Razglas o licitaciji. Dne 1. julija 1939. bo pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Gledališka ulica 8/IV. L pismena ponudbena licitacija za dobavo litoželeznih cevi in armatur za vodovod Kokrica-Bobovec-Mlaka. Proračun znaša din 416.509'—. Varščino v znesku din 42.000'— je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure. Licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku oziroma se dobe tamkaj proti plačilu diu 85'—. * 346-50 >* 258-— 54-90 54-60 14-— 830 8-30 *» 8-60 1* 2-80 260'— 255'— 18-60 r* 1-2-40 1-25 34'- 146"— v 1241*— 228*— 2960"— >* 47"— 9* 30"— 1151"— r 1326'— n 1285"— »♦ 200 — 9* 40-— 9* 148-— 99 110-— 99 750’— 99 100"— Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. Ljubljana dne 31. maja 1939. VI. št. 14015/1. 1684 Sprememba v imeniku Zdravniške zbornice za dravsko banovino. Dr. Volčjak Viktor, zdravnik v Ljubljani, je vpisan v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino. Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 26. maja 1939. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Po 61/39-2. 1682 Oklic. Tožeča stranka: Petrušič Mara, posestnika žena, Jurjevski brod št. 9, ki jo zastopa dr. Gros Davorin, odvetnik v Novem mestu, je vložila zoper toženo stranko: Pluta Franca, sodarja, in Pluta Antona, posestnika, oba v Dragunji vasi štev. 6, p. Suhor pri Metliki, k opr. šl. Po. 61/39—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 6. junija 1939. ob 8. uri 15 min. v razpravni dvorani št. 58. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Plut Anton, pos. Dra-gunja vas št. 6, p. Suhor pri Metliki, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 31. maja 1939. P 224/39-1. 16S7 Oklic. Tožeča stranka Zalek Karel in Terezija, roj. Lipič, pos. v Dol. Lendavi, ki ju zastopa dr. Strasser Armin, odv. v Dol. Lendavi, je vložila zoper toženo stranko Šoša Imreta, Jurija in Elizabeto, vse neznanega bivališča in Dolnje-lendavsko hranilnico za mestno okolico, vse zastopane po skrbniku Modu Evgenu, vodju zemlj. knjige pri tem sodišču, radi izročitve za vknjižbo izbrisa zastavne pravice sposobne listine s prin. (sporni predmet din 500'—) k opr. št. P 224/39 tožbo. Narok za ustno sporno razpravo se določa na dan 21. junija 1939. ob 9. uri v sobi št. 22 pri tem sodišču. Ker bivališče tožene stranke Šoša Imreta, Jurija in Elizabete ni znano, se postavlja za skrbnika g. Mod Evgen, vodja zemlj. knjige pri tem sodišču, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 26. maja 1939. * S 25/39-1. 1691 Razglasitev preklica. S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 18. aprila 1939., opr. štev. I R 62/39—2, je bila Udovč Antonija, žena upok. pismonoše, prej stanujoča v Sevnici št. 50, sedaj v bolnici v Novem Celju, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana. Za skrbnika ji je bil postavljen Udovč Ivan, pos., Sevnica 50. Okrajno sodišče v Sevnici, odd. 1., dne 26. maja 1939. S 64/39-1. 1674 Razglasitev preklica. S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 18. aprila 1939., posl. štev. I R 64/39—2, je bil Jeromelj Franc, rojen dne 31. marca 1911., sin živega Mihaela in pok. Jere, posestniški sin iz Sp. Doliča 30, sedaj v državni bolnici za duševne bolezni v Novem Celju, zaradi umobolnosti popolnoma preklican. Za skrbnika je bil postavljen Jeromelj Mihael, posestnik v Sp. Doliču. Okrajno sodišče v Sl. Konjicah, odd. I., dne 24. maja 1939. I 626/39-11. 1511 Dražbeni oklic. Dne 11. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Latkova vas vi. št. 103, zemljiška knjiga Sv. Lovrenc vi. št. 353 in zemljiška knjiga Arla vas vi. št. 85. Cenilna vrednost: din 61.469'90. Najmanjši ponudek: din 50.000'—. Vadij: din 6.200'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. II., dne 9. maja 1939. H* I 740/39-9. 1643 Dražbeni oklic. Dne 13. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Košnica vi. št. 122. Cenilna vrednost: din 9.507'50. Najmanjši ponudek: din 6.338'50. Vadij: din 950.75. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle yeč uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 24. maja 1939. I 674/39-11. 1614 Dražbeni oklic. Dne 13. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Pongrac vi. št. 114, 311. Cenilna vrednost: din 136.271.35. Vrednost pritekline: din 1.930'—. Najmanjši ponudek: din 90.850'—. Vadij: din 13.628'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 16. maja 1939. I 59/39-12. 1642 Dražbeni oklic. Dne 6. julija 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pusto polje vi. št. 18 (hiša št. 18 v Potoku, stara kovačnica, kozolec, gospodarsko poslopje, njive, travniki, pašniki in gozdovi, solastninska pravica). Cenilna vrednost: din 39.168'40. Vrednost pritekline: din 1.400'—. Najmanjši ponudek: din 26.113'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasit' sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornjem gradu dne 10. maja 1939. I 119/39-8. 1485 Dražbeni oklic. Dne 8. julija 1939. o b 8.15 u r i bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zdole vi. št. 107, 103, 104, 106, 108 do polovice in v k. o. Pilštanj ležeča parcela št. 527/2 — gozd. Cenilna vrednost: din 27.890'—. Vrednost priteklin: din 772'40. Najmanjši ponudek: din 18.593'—. Varščina: din 2.789'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal y dobri seri, Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem dne 8. maja 1939. I 57/39-7. 1486 Dražbeni oklic. Dne 8. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Koprivnica vi. št. 4. Cenilna vrednost: din 41.481'70. Vrednost priteklin: din 2.460'—. Najmanjši ponudek: din 27.654'47. Varščina: din 4.148'17. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Kozjem dne 9. maja 1939. I 791/38-10. 1675 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 1651 k. o. Raka. Cenilna vrednost: din 25.775'50. Vrednost priteklin: din 8.000'—, ki je že zgoraj všteta. Najmanjši ponudek: din 17.183'75. Varščina: din 2.577'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 10. maja 1939. •j. I 288/39-8. 1504 Dražbeni oklic. Dne 13. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga St. Lambert vi. št. 142, in sicer v dveh skupinah. Cenilna vrednost: I. skup. dinarjev 26.694'—, II. skup. din 1.068'—. Najmanjši ponudek: I. skup. dinarjev 17.796'—, II. skup. din 1.068'—. Varščina v gotovini: za I. skup. din 2.670'—, za II. skup. din 107'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., dne 12. maja 1939, .Vb I 225/38-24. 1481 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba sledečih nepremičnin: I. k. o. Kašelj, vi. št. 111 (hiša št. 26 v Zalogu z nepremičninami), cenilna vrednost din 85.627'—, najmanjši ponu-dek din 42.814'—, varščina din 8.563'—; II. k. o. Kašelj, zavezanki lastna polovica vi. št. 1074 (hiša št. 23 v Zalogu z nepremičninami), cenilna vrednost din 19.391'—, najmanjši ponudek din 9.696'—, varščina din 1.940'—; III. k. o. Kašelj, vi. št. 1125 (njiva), cenilna vrednost din 1.122'—, najmanjši ponudek din 748'—, varščina din 123'—; IV. k. o. Kašelj, vi. št. 1201 (hiša št. 37 v Zalogu), cenilna vrednost din 51.410'—, najmanjši ponudek 25.705'— dinarjev, varščina din 5.141'—. Varščina se položi v gotovini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb., dne 4. maja 1939. Va I 75/39. 1594 Dražbeni oklic. Dne 13. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Preska vi. št. 5. Cenilna vrednost: I. skup. dinarjev 49.604'—, II. skup. din 7.832'—, III. skup. din 2.244'—. Vrednost pritekline: I. skup. dinarjev 8.550'—, II. in III. skupine ni. Najmanjši ponudek: I. skup. dinarjev din 24.802'—, II. skup. din 5.222'—, III. skupina din 1.496'—. Varščina: I. skup. din 4.960—, II. skup. din 783'—, III. skup. din 225'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 11. maja 1939. I 75/39-9. 1651 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1939. o b d e vet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Pudob vi. št. 138, zemljiška knjiga k. o. Vrhnika vi. št. 234 in 292. Cenilna vrednost: din 18.150'—. Vrednost priteklin: din 850'—. Najmanjši ponudek: din 12.667'—. Jamčevina: din 1.900'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ložu, odd. II., dne 15. maja 1939. * IX I 657/39—7. 1619 Dražbeni oklic. Dne 10. julija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Št. Ilj vi. št. a) 172 in b) 272. Cenilna vrednost: ad a) din 22.993'05, ad b) din 2.197'30. Najmanjši ponudek: ad a) 15.328'70 din, ad b) din 1.464'90. Vadij znaša: ad a) din 2.299'30, ad b) din 219'73, ki ga je položiti v gotovini pred pričetkom dražbe pri sodišču. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Mariboru dne 13. maja 1939. I 98/38-19. 1425 Dražbeni oklic. Dne 13. julija 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Semič vi. št. 1625 in 1629. Cenilna vrednost: din 12.775'—. Pritekline: din 3.070'—. Najmanjši ponudek: din 8.116'65. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, odd. II., dne 8. aprila 1939. ❖ I 316/39-12. 1588 Dražbeni oklic. Dne 10. julija 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stranska vas vi. št. 49 in 329 in zemljiška knjiga Dobindol vi. št. 983. Cenilna vrednost: din 32.859'90. Najmanjši ponudek: din 21.906'60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki ]e ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 17. maja 1939. I 592/39-9. 1661 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Moškanjci vi. št. 333. Cenilna vrednost: din 3.936'50. Najmanjši ponudek: din 2.625'—. Varščina: din 394'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 16. maja 1939. jj. I 172/39-9. 1658 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Hvaletinci vi. št. 56, 59. Cenilna vrednost: din 27.751'40. Vrednost priteklin: din 240'—. Najmanjši ponudek: din 18.500'—. Varščina: din 2.775'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 18. maja 1939. I 3116/38-10. 1660 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Gorca vi. št. 27. Cenilna vrednost: din 12.42970. Vrednost priteklin: din 690'—. Najmanjši ponudek: din 8.286'—. Varščina: din 1.243'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 19. maja 1939. -j. I 19/39-10. 1659 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Rodni vrh vi. št. 27. Cenilna vrednost: din 19.480'—. Vrednost priteklin: din 1.08070. Najmanjši ponudek: din 12.887'—. Varščina: din 1.950'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 19. maja 1939. •H I 681/38—15. 1663 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1939. ob dvanajstih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Sedlašek vi. št. 126, 202. Cenilna vrednost: din 8.036'50. Najmanjši ponudek: din 5.357'—. Varščina: din 803'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 18. maja 1939. jj* I 604/38—9. 1470 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sladka gora vi. št. -217. Cenilna vrednost: din 26.132'40. Najmanjši ponudek: din 8.711'—. Jamčevina znaša din 1.307'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II., dne 4. maja 1939. I 54/39-7. 1524 Dražbeni oklic. Dne 12. j n lija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sadišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga trg Lemberg d. o. vi. št. 51, 56 in 164. Cenilna vrednost: din 27.74970. Vrednost priteklin: din 2.280'—. Najmanjši ponudek: din 18.499'80. Jamčevina znaša din 2.789'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II., dne 4. maja 1939. I 399/38—15. 1523 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Roginska gorca V* vi. št. 329. Cenilna vrednost: din 3.385'50. Najmanjši t,onudek: din 2.257'—. Jamčevina znaša din 339'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II., dne 3. maja 1939. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 56S. Sedež glavnega zavoda: Zagreb. Sedež podružnice: Bistrica pri Limbušu. Dan vpisa: 25. maja 1939. Besedilo firme: Srbsko-hrvatsko: Žcljezoprometno d. d., podružnica v Bistrici pri Limbušu, — in v cirilici. Francosko: S. A. pour le cominerce de ferreric, Succursale Bistrica prtss Limbuš. Angleško: Iron goods Trading Co Ltd. branclicstablishmcut Bistrica-Lim-buš. Nemško: Eisenvvaren-Vertriebs A. G. Filiale Bistrica bei Limbuš. Predmet podjetja: Trgovina z železom in drugim kovinskim blagom s stroji in opremo vsake vrste. Ustanavljanje in obratovanje tovarn in delavnic za proizvodnjo kovinskega blaga vsake vrste. Prevzemanje zastopstva drugih tvrdk iste ali podobne stroke ter voditev komisijskih poslov s kovinskimi proizvodi. Posredovanje in sodelovanje pri takih poslih ter sodelovanje pri drugih podjetjih enake ali podobne stroke. Družbina oblika: Delniška družba, ustanovljena na temelju pravil, ki so bila sprejeta na ustanovnem občnem zboru z dne 25. februarja 1923., spremenjena na izrednem občnem zboru 1. julija 1923. in na občnem zboru dne 26. julija 1933. ter odobrena po ministrstvu za trgovino in industrijo dne 14. aprila 1923., VI. št. 1548, spremembe pa z odobritvami istega ministrstva z dne 13. septembra 1923., VI. No. 4463 ter z dne 8. februarja 1934., II. 796/K. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Delniška glavnica znaša v celoti vplačanih 4,000.000'— dinarjev in je razdeljena na 40.000 delnic po din 100'—, glasečih se na prinosnika. I. Člani upravnega odbora in ravnateljstva so: 1. Crnadak Milivoj, predsednik, v Zagrebu, Jurjevska 26, 2. Bogdan Pogačnik, bančni ravnatelj v Mariboru, Vilharjeva 4, 3. Ing. Hartung Karl, centr. ravnatelj, Karlsdorf pri Grazu. II. Člani ravnateljstva so: 1. Gvozdanovič Artur v Zagrebu, Be-čičeve stube 2, 2. Lunaček Valdemar v Zagrebu, Wilsonov trg 2, 3. dr. Mlinarič Stjepan v Zagrebu, Gjorgičeva 2, 4. Leeb Rudolf, Kalsdorf pri Grazu, 5. dr. ing. Malzacher Hans, Wien, 6. dr. Hochaplel Julij, Wien, 7. dr. Vogeli Rudolf v Beogradu, Pariška ul. 7. III. Prokurista: 1. Palm Rudolf v Zagrebu, 2. Meixner Viktor v Bistrici pri Limbušu. Podpis firme: Tvrdka se podpisuje na ta način, da se pod tiskano, napisano ali s pečati-lom odtisnjeno besedilo tvrdke svojeročno podpišeta kolektivno ali dva člana ravnateljstva, od katerih mora biti eden član upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en uradnik družbe, kateremu je podeljena prokura, slednji s pristavkom, ki označuje pro-kuro. Družba objavlja svoje oglase v vsakokratnem službenem listu, ki izhaja v Zagrebu. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. maja 1939. Fi 4/39-5 - Rg B III 7/2. Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopni firmi: 56». Sedež: Dravograd. Dan vpisa: 25. maja 1939. Besedilo: Dravogradska rafinerija mineralnega olja G. Goli sen., družba z o. z. Družbina pogodba z dne 17. oktobra 1924., posl. št. 4578, s spremembami z dne 27. oktobra 1924., posl. št. 4611, z dne 20. marca 1925., posl. št. 5166 in z dne 23. maja 1934., posl. št. 8995, je spremenjena z notarskim zapisom z dne 30. maja 1938., posl. št. 9812, v točki »šestič«, ki se glasi: »Družbo zastopata dva poslovodji, ki sta upravičena skupno (kolektivno) isto sodno in izvensodno zastopati in tvrdko podpisovati. Ako nastopi primer, da ima družba samo enega družbenika, je ta družbenik obenem tudi edini poslovodja, ki družbo samostojno sodno in izvensodno zastopa in sam tvrdko podpisuje.« Vpiše se poslovodja Nikolič Nikola, uradnik tt. Jugoslavensko Shell d. d., Zagreb, v Zagrebu, Maruličev trg št. 17. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. maja 1939. Rg C II 106/27. Izbrisale so se nastopne firme: 570. Sedež: Graben. Dan izbrisa: 26. maja 1939. Besedilo: A. Oblak & Co. lesna trgovska družba z o. z. v likvidaciji. Družbenik in poslovodja Oblak Anton, na Grabnu št. 3. Po končani likvidaciji. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 26. maja 1939. Reg C I 86/6. * 571. Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 25. maja 1939. Besedilo: Prva jugoslovenska prekajevalnica tvorniea salam in klobas, družba z o. z. v likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.. dne 25. maja 1939. Rg C I 16/48. ❖ 572. Sedež: Sušje št. 5 pri Ribnici. Dan izbrisa: 26. maja 1939. Besedilo: J. Lovšin & sinovi. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 26. maja 1939. Reg A I 372/3. LVpisi v zadružni register. Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 573. Sedež: Hoče. Dan vpisa: 25. maja 1939. Besedilo: Gospodarska zadruga v Hočah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 26. februarja 1939. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja: Novak Anton in Frangež Franc, oba posestnika v Sp. Hočah. Likvidacijska firma: Gospodarska zadruga v Hočah, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. I., dne 25. maja 1939. Zadr V 18/10. * 574. Sedež: Hrastnik. Dan vpisa: 2. maja 1939. Besedilo: Konzumno društvo rudarjev v Hrastniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Obermajer Anton, vpiše pa se novoizvoljeni član načelstva Strašnik Viljem, steklar v H rastniku. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 2. maja 1939. Zadr. II 120/23. * 575. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 26. maja 1939. Besedilo: Delavski dom, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. Na skupščini dne 24. 4. 1939. je zadruga spremenila svoja pravila in jih prilagodila zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937. Besedilo zadruge odslej: »Delavski dom«, potrošna, proizvodna in stavbena zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru. Predmet poslovanja: Namen zadruge je: pospeševati gospodarstvo zadružnikov s skupnim opravljanjem poslov po načelu vzajemne pomoči članov, in sicer: a) nabavljati, px-edelovati in pridelovati predmete, namenjene potrošnji in jih prodajati članom, b) nakupovati nepremičnine, graditi zadružne domove in stanovanjske hiše, obrtne delavnice ter jih oddajati v najem. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša 125'— din in se mora vplačati v obrokih v teku enega leta. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom. Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Pred oblastvi in drugimi osebami zastopa zadrugo predsednik upravnega odbora ali tisti, ki ga v to pooblasti upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. maja 1939. Zadr IV 81/18. — Zadr I 57/18. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 20. maja 1939. Besedilo: Gospodarska in živinorejska selekcijska zadruga v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 30. aprila 1939. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja: Rojko Ivan, davčni upravitelj v pok., Maribor, Kneza Koclja ul. 18, in Novak Julij, zasebni uradnik v Mariboru, Ob jarku 6. Likvidacijska firma: Gospodarska in živinorejska zadruga v Mariboru, regi- strovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. maja 1939. Zadr. V 103/10. * 577. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 26. maja 1939. Besedilo: Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na skupščini dne 6. maja 1939. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gosp. zadrugah z dne 11. 9. 1937. Besedilo firme odslej: Kreditna zadruga poštnih nameščencev v Mariboru, zadruga z omejenim jamstvom. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle: 1. daje svojim zadružnikom posojila, 2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vskakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun, 3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili, 4. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje objave na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. maja 1939. Zadr IV 92/18. — Zadr I 58/18. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 25. maja 1939. Besedilo: Kmetski hranilni in posojilni dom, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, podružnica v Mariboru. Po sklepu občnega zbora z dne 23. 6. 1938. se izbrišeta člana načelstva Slane Franc in Perko Andrej, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva: 1. Bukovec Alojzij, pos. in gost. v Veliki Loki, 2. Kristan Franc, posestnik, Selo— Vodice, 3. geom. Mravlje Milan, poslanec V Ljubljani, 4. Pipan Ivan, pos. v Vižmarjih, 5. Terčelj Stanko, posestnik v Št. Juriju ob Pesnici. Zaznamuje se, da je načelnik zadruge Tršan Alojz. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. maja 1939. Zadr IV 34/21. 579. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 20. maja 1939. Besedilo: Zavod komisijonarjev v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na skupščini dne 1. februarja 1939. je zadruga spremenila pravila in jih prilagodila zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Firma se glasi odslej: Zavod komisijonarjev in za plakatiranje v Mariboru, zadruga z omejenim jamstvom. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da po načelu vzajemne pomoči in po določbah posebnih koncesij prevzema in izvršuje: a) vsa v področje postreščkov in nosačev spadajoča opravila, zlasti prenašanje in prevažanje prtljage, blaga, pohištva, opreme, raznašanje listov, naznanil, računov, vzorcev ter sodelovanje pri pogrebih; b) vsa v obrt plakatiranja spadajoča naročila in posle; c) skrbi za splošne gospodarske in stanovske koristi svojih članov ter posreduje bolniško in starostno oskrbo. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša din 25'— in se vplača ob pristopu. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom. Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano, natisnjeno ali s pe-čatilom odtisnjeno firmo svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge. Izbriše se član upravnega odbora Voršič Franc, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora Skerbinek Blaž, postrešček, Maribor, Plinarniška 19. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. maja 1939. Zadr. I 18/55 - Zadr. I 52/55. * 580. Sedež: Mozirje. Dan vpisa: 2. maja 1939. Besedilo: Živinorejska zadruga v Mozirju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Marolt Franc, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Punčuh Blaž, pos. v Brezju 26 in Golob Franc, pos. v Brezju št. 40. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 2. maja 1939. Zadr. III 174/29. 581. Sedež: Prihova. Dan vpisa: 18. aprila 1939. Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Prihovi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Dosedanja pravila se nadomestijo s pravili, sklenjenimi na občnem zboru dne 26. marca 1939., sestavljenimi v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah dne 11. septembra 1937. Besedilo je odslej: Hranilnica in posojilnica na Prihovi, zadruga z neomejenim jamstvom. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, zboljšati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskr-buje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle: 1. daje svojim zadružnikom posojila; 2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun; 3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili; 4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo; 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih. Cas trajanja je nedoločen. Poslovni delež znaša 0-50 din, ki se mora plačati takoj ob pristopu. Jamstvo je neomejeno. Svoje priobčitve razglaša zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase in vabila na skupščine tudi v »Narodnem gospodarju« v Ljubljani. Upravni odbor je sestavljen iz 5 zadružnikov. Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor. Podpisuje se za zadrugo tako, da se pod besedilo firme svojeročno podpišeta po dva Člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati v to pooblaščeni in registrirani nameščenec zadruge. Izbrišeta se člana upravnega odbora Ozimič Janez in Kocjančič Anton, vpišeta pa novoizvoljena člana upravnega odbora Pirš Ivan, posestnik v Prelogah in Šajtegl Alojz, posestnik v Kacineku št. 6. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 18. aprila 1939. Zadr I 346/36. * 582. Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 19. maja 1939. Besedilo: Posojilnica y Ptuju, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom. Na skupščini dne 30. marca 1939. so se pravila spremenila in prilagodila zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937. Besedilo firme odslej: Posojilnica v Ptuju, zadruga z neomejenim jamstvom. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati go- spodarske koristi svojih zadružnikov, zato: 1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun; 2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita; 3. daje svojim zadružnikom kredite; 4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni deleži znašajo: glavni delež po din 100'— in opravilni deleži po din 10'— (§ 118./1 zgz). Deleže je plačati ob pristopu. Jamstvo zadružnikov je neomejeno in nerazdelno. Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine pa tudi v listu, ki ga določi upravni odbor. Upravni odbor sestoji iz sednih zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Nasproti sodiščem, ostalim oblastem in drugim osebam zastopa zadrugo predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in po en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. maja 1939. Zadr I 11/60. — Zadr 1 51/60. * 583. Sedež: Sv. Bolfenk pri Središču. Dan vpisa: 25. maja 1939. Besedilo: Narodna hranilnica in posojilnica pri Sv. Bolfenku pri Središču, zadruga z neomejenim jamstvom. Na skupščini dne 5. marca 1939. so se spremenila pravila v §§ 27. in 37. Izbrišeta se člana upravnega odbora Zadravec Josip in Škorjanec Jakob, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora: Sešek Ivan, posestnik v Kogu. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. maja 1939. Zadr I i6/52. * 584. Sedež: Sv. Lovrenc na Pohorju. Dan vpisa: 20. maja 1939. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo Sv. Lovrenc na Pohorju. Na skupščini dne 10. aprila 1939. je zadruga spremenila in prilagodila svoja pravila določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937. Besedilo firme odslej: Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Lovrencu na Pohorju, zadruga z neomejenim jamstvom. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da iim pri- skrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle: 1. daje svojim zadružnikom posojila, 2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun, 3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili, 4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo, 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša din 15-— in se vplača ob pristopu. Jamstvo zadružnikov je neomejeno in nerazdelno. Upravni odbor sestoji iz 10 zadružnikov ter se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi v to pooblaščeni uslužbenec zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. maja 1939. Zadr II 5/44. - Zadr I 53/44. Konkurzni razglasi 585. 1701 Odprava konkurza. Prezadolženec: tvrdka Strlič in drug v Dobračevem pri Žireh. Konkurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženca s sklepom opravilna št. St 6/36—2, se odpravlja,^ ker je bila razdeljena vsa masa po § 151. k. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1939. St 6/36-86. •J; 586. 1702 Odprava konkurza. Prezadolženec: zapuščina po pok. Majer Ivani, učiteljici v pok. v Stožicah. Konkurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženca s sklepom opr. štev. St 9/38—2, se odpravlja, ker so pritrdili vsi upniki, po § 179. k. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939. St 9/38-17. % 587. 1700 Odprava konkurza. Prezadolženec: Butinar Josip, stavb, in galant. klepar v Ljubljani. Konkurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženca s sklepom opravilna št. St. 4/39—3, se odpravlja v smislu § 178/2 stz., ker ni pokritja za stroške postopka in upnik za to določenega predjema v danem mu roku ni položil. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939. St 4/39-6. •j. 588. 1703 Konec poravnave. Tusodni sklep z dne 21. aprila 1939., Por 1/39—10, s katerim se je odobrila prisilna poravnava izven konkurza Dolinška Karola, posestnika in krojača v Mokronogu št. 31, je pravnomočen. Predmetni poravnalni postopek se izreka za končanega. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 26. maja 1939. Por 1/39-11. Razglasi raznih uradov in oblastev VI št. 49694/38. 1686 Razglas. Mestna občina ljubljanska ponovno razpisuje oddajo kleparskih, tesarskih in umetno-kamnoseških del za zgradbo spomenika padlim vojakom pri Sv. Križu v Ljubljani v skrajšanem 7dnevnem roku. Popisi s proračunom in splošnimi pogoji se dobe v pisarni mestnega tehničnega oddelka, Nabrežje 20. septembra II. nadstropje, soba št. 7, med uradnimi urami. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v gori omenjenem uradu do 10. junija 1939. do 11. ure, kjer bo takoj nato v sejni sobi mestnega tehničnega oddelka javno komisijsko odpiranje ponudb. Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 31. maja 1939. Predsednik: Dr. Juro Adlešič s. r, Štev. 7222/39. 1672 Razpis. Državni rudnik Velenje razpisuje za obratno upravo Zabukovca na dan 21. junija 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo jeklenih žičnih vrvi in sicer 0 12 mm 600 m, 0 15 mm 1000 m in 0 19 mm 1500 m. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Državni rudnik v Velenju dne 27. maja 1939. Št. 325/39. 1692-3-1 Razglas. Dne 17. junija 1939. ob 11. uri bo v uradu terenske hidrotehnične sekcije za regulacijo Drave v Ptuju, magistrat II. nadstropje, III. ofertna licitacija za nabavo 5 velikih in 6 malih transportnih čolnov. Odobreni proračun znaša din 79.360. Sprejemajo se samo ponudbe, ki so manjše od din 79.16170. Kavcija din 8.000'— za domače oziroma din 16.000'— za tuje podjetnike v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih se deponira najdalj do 10. ure na dan licitacije pri davčnem uradu v Ptuju. Pozivajo se podjetniki, ki se lahko izkažejo s predpisanimi dokumenti, potrdilom ministrstva za gradbe in o plačanih davkih, da svoje ponudbe, ki morajo biti kolkovane z din 100'— državne in din 50'— banovinske takse, predlo- T. No. 858/1—1939. 1602-3-3 Razglas. o prvi javni pismeni licitaciji za vzdrževalna dela in gradnje na državnih cestah št. 17 in 47, ki se bo vršila dne 12. junija 1939. ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, in sicer za sledeča dela in dobave: a) na državni cesti št. 17: Proračunska vsota Kavcija 1. Dobava hrastovega lesa za most čez Dravo v Ptuju d,n dIn v km 23.660 72.485 — 8.000'— 2. Poprava železne konstrukcije mostu čez Dravo v Ptuju v km 23.660 43.865'— 5.000'— 3. Poprava mostu čez Dravo v Ptuju v km 23.660, tesarska, zidarska in pleskarska dela 85.180'— 9 000'— *>) na državni cesti št. 47: 4. Poprava treh lesenih mostov: v km 94.125 22.293'60 v km 94.315 56.047'23 v km 96.642 17.37U80 Skupaj vsi trije mostovi 95.712'63 10.000'-* 5. Naprava železobetonske ograje od km 99.105 do 99.220 11.877'— 2.000'-* 6. Pleskanje zapornice in znakov 1.400'— 200'- Kavcije se polagajo do 10. ure na dan licitacije pri davčni upravi v Mariboru za okolico oziroma v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. Pismene ponudbe je vložiti za vsako delo ali dobave 1. do 6. posebej. Načrti, proračuni in pogoji so na vpogled pri tehničnem razdelku v Mariboru. Nadrobni razglas glej na uradni deski kralj, banske uprave in tehničnih razdelkov. Sresko načelstvo Maribor, levi breg, tehnični razdelek, dne 22. maja 1939. žijo v zapečateni kuverti v zgoraj določenem času. Iz urada terenske hidrotehnične sekcije v Ptuju dne 1. junija 1939. * Št. 336/1-39. # 1683 Razpis. Kmetijska zbornica dravske banovine v Ljubljani razpisuje mesto agronoma s primerno prakso in mesto gozdarskega inženirja. Z dokumenti opremljene prošnje je vložiti do 20. junija 1939. pri Kmetijski zbornici v Ljubljani. Kmetijska zbornica dravske banovine. V Ljubljani dne 31. maja 1939. Št. 29. 1680 Razpis licitacije. Krajevni šolski odbor v Dobu pri Domžalah razpisuje I. ofertno licitacijo za zidarska in kovaška dela pri postavitvi nove ograje okoli šolskega zemljišča. Licitacija bo v občinski pisarni v Dobu dne 12. junija 19.39. ob 10. uri. Ravno tam so na vpogled načrti in pogoji. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do pričetka licitacije. Ce prva licitacija ne bi uspela, se bo vršila v isti pisarni 14 dni pozneje, t. j. dne 26. junija 1939., ob isti- uri druga ponudbena licitacija. Krajevni šolski odbor v Dobu, dne 29. maja 1939. Št. 2150/39. 1695 Natečaj. Ljubljanska borza za blago in vrednote razpisuje eno senzalsko mesto za žito in deželne pridelke, dve senzalski mesti za les in eno senzalsko mesto za vrednote. Reflektanti morajo predložiti dokaze: a) o jugoslovanskem državljanstvu; b) o dovršenem 24. letu starosti; c) o dosedanji neoporečnosti; č) o svobodnem oskrbovanju lastne imovine; d) o dovršenih trgovskih študijah in večletni blagovni ali pu mešetarski praksi; e) o event. mešetarskem izpitu (izpit se lahko opravi tudi po event. imenovanju v roku, ki ga določa pravilnik za borzne senzale); f) o znanjp slovenskega in drugih jezikov. Ob eventualnem imenovanju morajo reflektanti položiti kavcijo v znesku din 15.000'—, reflektant na senzalsko •mesto za vrednote pa din 75.000'—. Detnjlirane ponudbe z navedbo referenc je poslati do dne 21. junija 1939. tajništvu Ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27/111 (Trgovski dom), kjer se dobe vsa nadaljnja pojasnila. Ljubljanska borza za blago in vrednote dne 25. maja 1939. Predsednik: Tajnik: Dr. Ivan Slokar s. r. Jože Kovač s. r. Št. 451/39. 1681 Objava. Javni notar dr. Senčar Dušan v Prevaljah je bil s sklepom disciplinskega sodišča pri apelacijskem sodišču v Ljubljani z dne 24. maja 1939., Su 1679/13/36/39, začasno odstranjen iz službe javnega notarja. Za vršilca dolžnosti je bil postavljen Kraigher Anton, javni notar v Šoštanju. Notarska zbornica v Ljubljani dne 27. maja 1939. Razne objave 1690 Vabilo na V. redni občni zbor Jugoslovenske tvornice za im-pregniranje lesa Guido Rtitgers d. d. v Hočah pri Mariboru, ki bo v sredo dne 21. junija 1939. ob 12. uri v poslovnih prostorih družbe v Hočah pri Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za V. poslovno leto od 1. januarja do 31. decembra 1938. 2. Poročilo računskih revizorjev. 3. Odobritev bilance in sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu. 4. Sklepanje o prejemkih upravnega sveta in računskih revizorjev. 5. Volitev 2 računskih revizorjev in 1 namestnika. 6. Slučajnosti. Po § 24. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki založe najkasneje 6 dni pred občnim zborom, t. j. do 15. junija 1939., delnice proti prejemu legitimacije pri družbeni blagajni v Hočah pri Mariboru. Po § 25. družbenih pravil je občni zbor sklepčen, če je na njem zastopanega najmanj 50 % delniškega kapitala. Upravni svet. * 1685 Vabilo na 36. redno glavno skupščino delničarjev Akcijske družbe za kemično industrijo na Dunaju, ki bo v petek 16. junija 1939. ob 10. uri dopoldne na Dunaju, I. Schottenring 17. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1937./38. 2. Potrdilo kooptacije upravnega svetnika. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Sklepanje o bilanci za poslovno leto 1937./38. in o uporabi čistega dobička ter razrešnica upravnemu svetu. 5. Določitev nagrade računskim preglednikom in članom izvršnega odbora, določitev vrednosti prezenčne marke za člane upravnega sveta. 6. Sklepanje o prilagoditvi statutov zakonu o delniških družbah od 30. januarja 1937., drž. zak. I S 107. 7. Volitev nadzornega sveta. 8. Volitev preglednikov končnih računov za poslovno leto 1938./39. 9. Volitev preglednikov o gospodarstvu radi pregleda otvoritvene bilance na temelju RM. Delnice je na temelju § 25. statutov položiti najkasneje do 10. junija 1939. pri Oesterreichische Creditanstalt — Wiener Bankverein Wien I. Schotten-gasse 6, in pri Dresdner Bank v Berlinu. Vsakih 10 delnic upravičuje za en glas. Dunaj 31. maja 1939. Upravni svet. * 1696 Objava. Izgubil sem šofersko legitimacijo, izdano od uprave policije v Ljubljani na ime: Dolenc Josip. Proglašam jo za neveljavno. Dolenc Josip s. r., Ljubljana. * 1697 Objava. Izgubil sem vojaško knjižico na ime: Jurman Jožef iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Jurman Jožef s. r. * 1704 Objava. Dne 28. maja 1939. so mi bili ukradeni, oziroma sem izgubil vozniško izkaznico, izdano od policijske direkcije v Ljubljani pod št. 176 dne 9. februarja 1934., nadalje orožni list za nošenje orožja št. 826/6266, izdan dne 14. marca 1929. od policijske direkcije v Ljubljani in člansko izkaznico Slov. planinskega društva št. 5.618, vidirano od policijskega ravnateljstva v Ljubljani. Proglašam te listine za neveljavne. Dr. Ciril Pavlin s. r., ravnatelj Združenih papirnic d. d., Ljubljana, Tyrševa cesta 1. Objava. Izgubil sem potni list št. 19750/1, izdan dne 23. julija 1938. pri sreskem načelstvu v Ljubljani na ime: Pišlar Edvard z Vrhnike. Proglašam ga za neveljavnega. Pišlar Edvard s. r. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska ln zalaga Tiskarna Merkur t Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani,