St. 65.
V Trstu, v sredo 15. novembra 1882.
Te'caj VII
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V tiinMli J« Bili.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vaako »rad« in aabata o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ft gld. KO kr. - Posamezne Številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trata po & kr., v Garlol in v I Ajdavsclni po O kr. — Naročnine, reklamacije in inaerate prejema Opravaiitva »vla Zanta 5..-,
Vsi dopisi se pošiljajo Uredniitvu »vla Torrents« Tip. Huala; vnuk mora biti frankiran. Rokopisi brer posebne vrednosti se na vračajo. — Insernti (razne vrBte naznanila in poslanice) se zaračunljo po pogodbi _ prav ceu6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plaSuje za vsako besedo 2 Kr.	*■ —
Prihodnjost Trsta.
(Dalje.)
Govorili smo uže o spomenici, katero so poslali ministerstru nekateri finančni baroni, rekli smo, da ti gospodje stavijo prihodnjost Trsta na morje; — a v daljšem razvitku te ideje pravijo, da je treba Trstu pridobiti ves tisti uvoz v Avstrijo, kateri gre zdaj skoz severne nemške luke, in to po vstanovljenju društva, ki bo zdrževalo nove vozne poteze v Anglijo in v Anmiko; oni trde nadalje, aa prvi pogoj pomorskega prometa je uvoz in ne izvoz, s kratka novo društvo bi imelo skrbeti, da Avstrija mnogo uvaža, da posreduje trgovino s tujim blagom, da torej pomorski promet povzdigne na Škodo domače obrt-nije in domačih pridelkov. Prav imajo glede tega, da pravijo, da bi moralo tuje blago, katero dohaja v Avstrijo, večinoma prihajati v naSo drŽavo skoz Trst; a v tem obziru bode tudi teška vojna, dokler nema Trst popolnoma dobro urejenih železničnih zvez, zbog katerih more konkurirati saj do Prage z onimi železnicami, ki vežeio Avstrijo z severnimi lukami; a do tega bo treba še časa in gospodje sami bo izpustili v svojej spomenici to prvo premiso. Prav pa nemajo, ako pravijo, da se mora naše pomorstvo naslanjati v prvej vrsti na uvoz; — to je proti zdravim načelom naroduega gospodarstva, katera nas uče, daje le ona dežela srečna, ki več izvaža, nego uvaža. Lepo bi bilo to, ako bi država podpirala brodarska društva le zato, da delajo konkurenco domačej obrtniji in kmetiji 1 ako bi to veljalo, potem bi bilo brodarstvo sploh na škodo državi in prav zarad tega je razumno, zakaj so notranji veliki obrtniki glede Trsta tako zapeti. — To, kar pravijo ti rešitelji Trsta, utegne pač veljati glede Angleškega, ki posreduje trgovino vsega sveta, ki ima svoja velika čezmorska posestva, popolnoma razvito obrtnijo, neizmerno denarno moč in je tako rekoč evropsko skladišče; a to, kar velja za Angleško, pač ne more veljati za Avstrijo, v kate rej vladajo prav nasprotni pogoji obstanka in sreče. Po tej poti bi mi
Jiosredovali le interese Angležev v še večej meri, nego ih uže zdaj, mi bi postali Še veči suŽnjiki angleške trgovine in obrtnije, nego smo po nesreči uže zdaj, In če to načelo dosledno izvršujemo nadalje, pridemo do tega, da bi avstrijski državljani morali primerno več izdavati, nego bi jim to dopustili njihovi zaslužki, kar bi jih konečno dovedlo v tako uboštvo, da ne b| mogli niti več kupovati uvažanega blaga in potem b| moralo to pomorstvo, sloneče le na izvozu, tudi jen.
Podlistek.
Trst in okolica..
(Zgodovinske črtice, spisuje M. SkaloviČ.)
(Dalje.)
Ozreti se nam je še v kratkem na cerkveno zgodovino za časa francoskih homatij. Potem ko je bil škof tržaški grof Inzaghi premeščen na nadškofijski sedež v Gorico, kder je škofoval do 1. 1810., prišel je v Trst za škofa Zigmund (Žiga) grof Hobenwart-Kolavski, rojen na Kolavskem gradu (Gerlachstein) na Notrajnskem. Stopil je bil z dvema bratoma vred v je/.uvitarski red, bil je profesor v Trstu, v terezijanskej akademiji na Dunaju, učitelj in odgojitelj cesarja Franca I. in bratov, in I. 1791.—1796 Škof tržaški. Izvrstno je vladal ka-šnje novo utemeljeno škofijo Senthipolitsko v do-lenjej Avstriji, dokler ga 1. 1803 povzdigne hvaležni odgojeoec cesar Franc na nadškofijski sedež dunajski, kder je vodil škofijo prestolnega mesta v burnej dobi francoskih vojn do 1. 1820. Ko je prišel na Dunaj, imel je uže 74 let in vsled priprostoga, treznega živenja je dočakal visoko starost 91 let od vseh visoko poštovan in ljubljen.—
bil prošt v Pazinu, potem v Trstu, ih slednjič od ljubljanskega tedajnega metropolita Škofa Mihaela barona Brigida v cerkvi sv. Justa v škofa posvečen 1. 1790. On je blagoslovil vkladni kamen «borse» 1. 1801: L. 1805 je začela se zidati lepa openska župnijska cerkev. O tej cerkvi je opomniti, da ima glavni vhod na vzhodnjej strani, ker se je bila na to stran zdaljšala, in prvotna 1. 1622 od škofa Skrliča posvečena cerkev je ostala kakor zakristija. Cel6 spomeniško svetinjo so kovali o tej priliki. Druzegaleta 1806 se prekliče nadškofija ljubljanska,
jati. To pa bi bila naša materijalna smrt, v Avstriji b' postalo samo beraštvo, za katero beraštvo se je uže dvajset let v dobiček nekateri n judov in »Grdndarjev« prav izdatno delalo, i to ne brez posebnega namena, ker z beračem lahko vsakdo dela, kakor se mu ljubi, ne pa tako s premožnim, samostojnim i ponosnim državljanom.
Da, žalibože, Avstrija večino kolonijalov dobiva 8 posredovanjem Angleškega, prav to je tudi uzrok, da bolj konservira uvoz skoz severne luke, nago skoz Trst, temu je torej tako in tako kriva angleška pre-odvažnost na svetovnem trgu. A s tem, da smo odvisni od Anglije, propada naša domača trgovina in naša obrtnija dela tudi za zunanje angleške trgovce; — kakor smo uŽe izrekli, to stanje je suŽnost v gospodarskem obziru. Nemci so dobri narodni gospodarji, Hamburžani izvrstni trgovci, a zadnji so res napredovali kot trgovci, a oni uže več posredujejo angleško trgovino, nego domačo, vsled česar Nemci tožijo, da njih domača produkcija peša, da nazaduje, namesto, da bi napredovala. Nemci mislijo na odstranjenje te angleške vrhovnosti, a mi naj bi jej dajali novo živenjel
To kar je uže ženijalni Napoleon I. spoznal za dobro in za srečo narodov, to še denes ni prišlo do veljave in tudi ne pride tako hitro, ako ne po zunanjej politiki, ako namreč velikanske politične spremembe ne nastopijo iu kaj je to: Nič druzega nego gospodarska koalijanca proti angleškej prednosti na svetovnem trgovišču.
V velikem gospodarskem pogledu bi bila po vsem priporočljiva neka gospodarska sveza treh severnih dr 1 [av, Avstrije, Rusije in Nemčije. Mej temi državami bi morala obstati pogodba za varstvo domače obrtnije in po mogočosti izključenje angleške konkurence s tem, da se vse tri države poprimejo sisteme varstva in samo mej seboj olajšajo promet, to je uvoz in izvoz. Mej temi državami ne bi mogla nobena sama uspešno z Angleško meriti se na polju svetovne trgovine in obrtnije, a vse 3 skupaj bi to mogle, pred vsemi bo to Rusija tudi sama mogla, a še le po letih in letih in to po svojih železniških zvezah z Azijo. Te 3 države, posebno Nemška in Ruska uže zdaj bi-jejo boj na polji gospodarstvene politike proti Angliji; Taaffejeva previdna vlada se je tudi lotila tega boja, toda trebalo bi v tem boju še več porazumljenja, da bode imel hitrejši uspeh.
Gotovo pa je, ako hoče Avstrija biti srečna, da mora gledati, da postane neodvisna kolikor le mogoče od angleškega trga, Trst pa mora spojiti svoje
in ie zopet le škofija in ta, kakor tudi tržaška se podložite neposrednje Rimu. Po smrti škofa Ignacija je cesar Franc imenoval slovečega pisatelja slovenskega Jurja Japelja za tržaškega škofa. Veseli glas, da je izvoljen škofom tržaškim, najde ga na mrtvaškem odru; umrl je namreč v Celovcu. | kder je bil korar, v 11. dan oktobra 1807. Jurij I Japelj je prvo dubovsko službo opravljal kot ka-
f elan pri cerkvi novega sv. Antona v Trstu polnih 2 let. Od tega leta, za časa francoskega zase-denja Trsta je tržaška škofija obudovela do 1.1821. Razuzdanost, popačenost in nevednost je zavladala tudi mej prostim ljudstvom, kajti ni bilo škofa, niti sposobnih dušnih pastirjev. Po Istri so bili še glagolaši, t. j. duhovniki, ki so brali mašo po sta-roslovensko (glagolsko) in so bili kot sluge kacega duhovnika se malo čitati naučili, pa jih je škof posvetil. Od pridig in krščanskega nauka ni duha ni sluha. Po mestih so si najeli za korizem kacega Inostranoga pridigarja. Po Krasu so pa bili v nekih dubovnijah talijanski duhovniki, ki niti jezika svojih ovčic niso poznali, iri jih je moral cerkovnik učiti, kaj naj oznanjajo. Tako je n. p. oznanjal v vasi P. lašk duhovnik: »Jutri ga bo ga bo» — (pa ni znal naprej). Cerkovnik mu šepeta na uho nekega svetnika, a ni umel oni duhovnik, in reče: •Naj ga bo, kor je rekla tista muž», da so se ljudje po cerkvi smijali. Resnična dogodba, katero mi je pravil moj ded, ki je bil vojak za časa francoskih vojn in seje naučil na straži: gol brdo! (halt wer da!), in taiijan je moral odgovoriti: «boni micU! (buoni amici), nemec pa: «hud frojnd!« (gut Freund).
Ni bilo rednega vojaškega nabora, in župani so fante lovili, mnogi so se jim znali odtegnoti in so klatili se po gozdih. — L. 1810 se je bil cesar Napoleon I. poročil s hčerjo cesarja Franca, Marijo Alojzijo, ki mu je 1. 1811 (20. marca) porodila sinčeka Napoleona II. in v Trstu, ko povsod po francoskih pokrajinah ao morali slovesnost napra-
interese z interesi vse Avstrije, ker prava trajna sreča Trsta ne bi biia, ako bi se on okoristil le na podlagi uvožnje na škodo gospodarskih interesov vse Avstrije.
Dokler pa bode Angleška naša posredovalka gledd trgovine z Azijo in Ameriko, ne sinemo tudi Lloyda preostro soditi, ako dvanajst let po odprtju sueškega kanala največ blaga iz Avstrije in Nemčije namenjenega na Japonsko, v Indijo in na Kineško gre skoz Angleško in na angleških parnikih skoz Suez v omenjene kraje. Prav tako se ni čuditi velik dovoz v Trs t jako zavirajoČej voznini na železnicah, dokler Rothscbild in njega drugovi določujejo prometno politiko naše države, In dokler se naša država ne iz-nebl takih neopravičenih uplivov. Tudi nikakor nam ne gre prav v glavo to, da bi morala naša kupčija več ozirati se na zahod (Ameriko), nego pa na vsbod. Mi menimo temveč, da je Trst imel vedno svojo trgovsko zaslombo v Levanti in sploh na Jutrovem; tam je veče polje za našo obrtnijo, nego pa v Ameriki in na to moramo v prvej vrsti ozir jemati. Indija, Kina in Japonska so bogate dežele in imajo skoro 650 milijonov prebivalcev, mej katere se more spečati mnogo izdelkov naše obrtnije z lepim dobičkom, prav tako izvažajo one dežele mnogo izvrstnih
Eridelkov; kakor je avstrijski poprejšnji generalni onzul v Hong-Kongu izračunll, znaša letni promet onih dežel z Evropo skoraj 3000 milijonov goldinarjev, in kder je tako ogromna kupčija, pa manj razvita obrtnija, tam se da gotovo dosti zaslužiti, to je vsakemu jasno. A tudi Tržačani, to je bolj inteligentni trgovci, so te misli, da mora Tr-t iskati svoje pii— hodnjosti na Jutrovem. Saj je trgovska zbornica tržaSka v svojej prošnji na cesarja zopet leto< poudarjala, da Trst obilno potrebuje direktne železnične zveze čez Predel in čez Ture planine, da po njej približa zapadne nemške dežele jutroviin deželam. In to niso nikake novotarije, saj še pod Rimljani in v srednjem veku je bila trgovska cesta blizu taista.
V Trstu je tudi druga močna stranka, ki se poteza za loško železnico iz prav enacega namena, mej obema pa ni velikega razločka glede daljave, razloček je skoraj edino v ekonomičnem pogledu, ker bi zadnja črta bila ceneja, in v strategićnem pogledu, ker bi predelska črta bila prav hlizo meje. Po tej ali onej teh železnic bi se srednja Nemška za 45 do 50 kilometrov Trstu bolj približala, nego Benetkam, torej bi konkurenco breneiBKe železnice ne bila več nevarna. Taka železnična zveza pa bi utegnola celo odstraniti konkurenco Genove, oziroma Trstu neškodljivo sto-
viti o tej priliki. J. Kovačič piše (s. c.): «L. 1811, zvečer 26. dan sušca donć zvonovi po vseh tržaških cerkvah debele dve uri na čast novorojenemu rimskemu kralju in prvorojenemu Napoleonovemu ce-sariču: (prirnogenfto di Napoleone ii Massimo: pravi vladni časnik:) V tiho nedeljo potem pa stresa velikanska muzika in slovesno petje stolno cerkev sv. Justa zaradi omenjenega rojstva, (per il nasci-mento del Principe Re di Roma, figlio primoge-nito delle LL. MM. Imperiali e Reali Napoleone il Massimo e Maria Luigia d'Austiia:)». Uze I. 1810 odpravijo deseline in kvartez (četrtine) po vsej škofiji, kar so ljudje škofiji in kapitulu odrajtovali, in nadomesti se plača iz državne kase, iu I. 1812 je zgubila stolna cerkev svoje dohodke v natori (robi) ter se jej nadomeste z 900 franki iz kase, in se dovoli pobirati miloščino v škrabco pri mašah in drugih cerkvenih opravilih. Istega leta je prišel v Trst za binkoštne praznike novograjski škof Teodor grof Balbi ter je čuda veliko birmancev birmal. — Ono leto predno so odšli Francozi iz Trsta se je velika nesreča na morji pred tržaškim mestom dogodila. Francoska fregata Danae, na katerej je bilo 350 ljudi in 44 topov, razleti se v noči mej 4. in 5. dn. septembra 1812. Unel seje bil smodnik, in pri tej priči nastane strašanski pok, potresni hruin, grozni krik — in mrtvaška tihota. Hiše na morskej obali so popokale, vsa okna se zdrobila, in groza je sprehajala Tržačane, ko so drugo jutro videli na bregu toiiko mrličev po vodi plavati, — noter do Barkovelj je nekatere zaneslo. Sreča pa pri tolikej nezgodi je bila, da so tisti večer 70 sodčkov smodnika, ki se je imel na ono fregato vkrcati, prepozno pripeljali na drugej ladiji. Ko bi se bil i ta smodnik užgai, postal bi Trst bil razvalina. A čuvala je nad njim božja previdnost ki mu je odločila častno mesto mej evropskimi tr-govišči.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
riti železnico sv. Gotharda. Dokazmo je, da bi po enej teh železnic, na priliko Praga bila Trstu z* polnih 150 do 160 kilometrov bliže, nego Benetkam in da bi potem Benetke zarad prevelikega razločka v voznini ne mogle več konkurirati v notranje avstrijske in srednje nemške dežele. Tam pa je za tržaško kupčijo jako veiiko in dobro polje. Obžalovati je torej, da se prasanje ene ali druge omenjenih železnic toliko časa zavlačuie. Res je, da se hoče v tem obziru uže k malu nek začetek storiti s pote70 Ilrpelje-Trst, ali to je resnično le majhen začetek.
(Dalje prihodnjič.)
Tržaška razstava.
(Glavno poslopje it. 2.) (Konec.) Danes hočemo končati s poslopjem št. 2 in končamo z lesno obrt-nijo in ogrskim oddelkom, katerima je vtem poslopju odmenjen prostor prav na koncu. Začeti moramo z našimi domačimi sodarji, ker sodarstvo je v Trstu močno razvito in je v rokah skoro izključljivo Slovencev.
Gosp. Franc Abram, naš vrli rodoljub, razstavil je zunaj poslopja v posebnej lopi, kaj lepe, trdne sode razne velikosti za vino in olje, potem majhne lesene
mašine za sodovodo in zbirko dog iz raznega lesa_
vse ^ prav lepo in dobro; g. Filip Marc iz Trsta je izložil tudi več sodov in veliko kad za olje, in firma Schadelooek iz Trsta je razstavila dva največja soda na razstavi, katerih predno dno je jako lepo rezljano-vsak teh sodov drži nad lk>5 hektolitrov; izdelal je ta dva domaćemu sodarstvu vso čast delajoča krasna soda tržaški sod ar Ivan Batič.
Da bi bili tržaški sodarji lahko še več razstavili to je gotovo; toda pomisliti je, da se ti obrtniki pečajo večinoma z bolj navadnim sodarstvom za trgovske potrebe; a manj s posodo za kmetijstvo in hišno rabo. — Firma Fajdiga in Kerže iz Trsta je razstavila obširno zbirko takozvane suhe robe, lesenega pohištva ki vse deli vso čast ribniškej obrtniji, katera ima v Trstu prav dobro trgovino tudi za izvoz. Od Primorskih razstavljalcev v tem oddelku nam je pohvalno omeniti g. Jos. Goljevščeka i/. Kanala, ki je razstavil zbirko raznega lesa za ladjostavbo in za mizarska dela; pokazal je ta gospod, da ima gorati del Goriške raznovrstnega in prav dobrega lesa, posebno trdega Gozdarsko ravnateljstvo v Gorici je izložilo relifne
karte, modele, načrte in zbirko raznega lesa_ vse
jako podučljivo. Enakih tehničnih modelov in drugih sredstev so razstavile tudi druge c. k. domene iz raznih dežel. Velikanske, jako lepe jarbole, izvrstne dile, deske itd. razstavila je Planinska grajSčina kneza Windischgratza. I. Centa iz Celja in C. Hofbauer iz lržiča sta razstavila posebno lepe fornire. G. A. Klin-zer iz Belepeči je razstavil zbirko raznega lesa Kranjsko obrtno društvo je izložilo model železnice za gozde in rudnike, potem razen les za stavbe. G.Jos Krišper iz Ljubljane je izložil prerezke raznega lesa in lesene žeblje. G. A. Nusbaum iz Fužine pri Ajdovščini je izložil surovine za stoparstvo. G. S. Smuk i/. Kamnika lesene žeblje. Kar posebno zanima v tein oddelku, to jp krasni leseni paviljon iz hrasto-vine, ki se da razložiti in hitro postaviti koderkoli: ta paviljon je razstavila firma E. Gutman z Dunaja. Mnogo je Se zanimivega v tem oddelku razstave, a naj bode le na kratko omenjeno, da so Kranjci, Korošci in Štajerci na razstavi pokazali, da je naša lesna obrtnija na visokej stopinji, posebno kar zadeva rezanega lesa za razne stavbene namene in pa lesa za razno orodje. Omeniti nam je tudi izdelkov domačih kranjskih rezlarjev, ki so razstavili prav mnogo zanimivega in pa pleteničarjev Kranjskih in Primorskih, ki so izložili prav lepe košare. Na Primorskem delajo v Foljanu prav lepe koše in je tam par sto pleteničarjev, ki prodajajo razne koše in pletene galanterijske predmete v razne kraje, posebno pa v Trst.
Avstrija ima veliko gozdov, tako sicer, daje skoro treljina vsega površja pogozdena, največji gozdi so (v Gizlitaviji) na Kranjskem, Koroškem i na Štajerskem. Gleue na to je naravno, da se more v Avstriji razvijati lesna obrtnija in da je zdaj samo v treh imenovanih deželah blizo 6000 žag. — ' Deske, trami, doge in les za ladje-stavstvo izvaža so v velikanske] množini skoz Trst posebno v ievantinske in italijanske luke. — Se pred leti je bil les glavni predmet trgovine v Trstu; zdaj nam v tem obziru dela Reka veliko konkurenco in bomo kmalo navezani samo še na Kranjsko, Štajersko in Koroško; pri vsem tem je in ostane lesna trgovina v Trstu ena glavnih strok. — Vrednost lesa, ki se izvaže iz Avstrije, znaša vsako loto nad 45 miljonov gold., katere svote gotovo 7, posreduje Trst.
Tudi drugi gozdni pridelki, kakor oglje, čreslo, roj so predmetje za izvoz, zadnjega Trst izvaži vsako leto do 10000 metr. stotov, največ v Ameriko. — Lesna trgovina ostane sploh za Avstrijo vedno vir blagostanja, a skrbeti bi bilo treba Še z večo ener-žijo, kakor se skrbi dozdaj, za umno gozdorejo, posebno pa bi morala vlada strosro paziti, da se gozdovi tako ne pokončavajo drugod, kakor so se na Primorskem; to je sveta dolžnost vladi, ker gozd je ena glavnih bogatij avstrijskega ljudstva.
Ogerski oddelek razstave ni nič kaj imposanten in more se reči, da Hrvatje so na razstavi več pozornosti vzbudili, nego pa njih mogočni sosedje.
Tekstilne obrtnije nema jo skoro nič, o keramiki Še govoriti ni. Vse kar more obiskovalca zanimati v ogerskem oddelku so resnično lepi in mnogovrstni poljski pridelki, potem izvrstna vina iz Sedmogra-skega, mnoge mineralne vode in pa mnoge poljedelske mašine, katerih so razstavili dosti in j tko dovršenih fabrikantje iz Pešte. Na uniforme Madjar dosti drži, zato pa so poseben paviljon napravili v sredini njih oddelka, in tam izložili neko ho ivedsko obrtnijo, katera prav za prav nema zmisla na obrtnijskej razstavi. Razvita je, ako moremo to soditi po razstavljenih
predmetih tu in tam na Ogrskem lesna obrtnija, hvale vredno je posebno pohištvo iz prepognenega lesa, katerega so Ogri dosti in prav lepega razstavili. V obče pa se more reči, kakor je tudi res, da Ogri imajo še prav malo obrtnije, a da so glede poljedelstva in vinarstva še precej napredovali. Ogrski oddelek na tržaškej razstavi ima torej nekaj "vrednosti samo zarad predmetov kmetijstva, vse drut.0 skoro ni vredno posebne pozornosti. Tako ne sodimo samo mi, ampak tudi drugi, posebno Italijani, kateri vendar niso neprijatelji Ogrov.
Paviljon za sladkor je v zgornjem delu razstavnega prostora; tam je razstavilo nad 80 čeških fabtik sladkorja svoje izvrstne razne izdelke. Resnica je, da so češke tovarne za sladkor skoro največa avstrijska obrtnija; sladkorja tudi Avstrija največ izvaža ne samo na Jutrovo, atnpak tudi v Italijo. Velikanske množine sladkorja gredo na inostransko skoz Trst, ki po nekakem posreduje to trgovino. Izvoz sladkorja pa še raste z vsakim letom. Gotovo gre skoz Trst v inostransko najmanj 300.000 metr. stotov sladkorja razne vrste skoro samo češkega fabrikata. Tej obrtniji se ima tudi Ceska zahvaliti največ za svoje blagostanja. Na tržaškej razstavi pa Je bila ta skoro izključ-ljivo češka obrtnija praV izvrstno zastopana, in naši trgovci so se mogli v paviljonu za sladkor prav dobro podučiti o važnej tej stroki obrtnije.
(Konec prihodnjič.)
Izredni občni zbor društva „Narodni Dom"
5. novembra 1882.
Izmej opravičenih 96 je zastopanih 40 glasov, tedaj več, nego po pravilih predpisana tretjina.
Predsednik dr. MoŠe otvori sejo, pozdravi nav-žočne in razloži uzrok denašnjemu zborovanju. Uvidela se je namreč potreba premeniti pravila tako, da tudi daritelji, in «Matica slovenska,)) s katero je naše podjetje v tesnej zvezi, dobo nekako pravico in je tudi v odboru zastopana. Poroča na dalje v imenu danes odsotnega gosp. tajnika o odboroveru delovanji od 5. februvarja t. 1. do danes, v kojem času je bilo 10 sej, razpravljalo se je vse potrebno glede loterije, katera je z ministerskim odlokom dne 29. septembra t. I, dovoljena in donese, ako se posreči spečati vse srečke, društvu do 60.000 gld. in nadejati se je, da bode do prihodnjega leta (marca) uže možno staviti predlog, kdaj in kako bi se začel dejansko izpeljevati «Narodni Dom.»
Blagajnik dr. Starč občrta potem v glavnih podatkih fiiiancijalno stanje društva. Darila, njemu vplačana, iznašajo do sedaj 7633 gld. 55 kr. O t tega denarja je 6246 gl. naloženih v eskomptnej banki, 400 v hranilnici. Vsi dosedanji troški iznašajo 667 gld. 67 kr., mej temi je 224 gl. 97 kr. uže izdanih za loterijo, nekaj nad 100 gld. poštnine (odposlalo sejevečnego 2000 pisem). Vsa nagrada pisarskim dninarjem od 5. februvarja do danes iznaša le 73 gld. 22 kr. Na deleže se je vpiačalo 3800 gld. in vse premoženje, katero ima blagajnik v oskrbi, iznaša 10765 gl. 88 kr. Pri tem pa še niso vzete v račun one svote, katere so posebna društva nabirala, a do sedaj blagajniku še ne izročila, tako ima kegljalno društvo »pri Zvezdi* 643 gld. bratovščina sv. Jakoba baje 700 gld. in drugi zasebniki tudi uže nekaj nabranega. Pušic razobesilo je društvo po raznih javnih prostorih 63. (Vse društveno premoženje, darila in deleži iznašajo sedaj nad 30.000 gld.) Poročilo blagajnikovo so z živim odobravanjem vzame na znanje.
Dr. Vošnjak predlaga, naj bi odbor dotičnim društvom, ki imajo nahranili novcev, z izrazom zahvale za požrtvovalnost in trud, objavil željo, da nabrane novce izroče gospodu blagajniku. Dr. VoŠnjalc stavi na dalje prašanje, kaj je na govorici istine, da bi bil odbor nastavil stalnega uradnika z gotovo mesečno plačo 45 gld.
Predsednik dr. MoSe odgovori na to interpelacijo, da se ni nastavil stalni uradnik, pač pa za čas loterije najel diurnist, ki bo, dokler se kaže potreba, opravljal posel pisarja. To pa jo neizogibljivo, kajti pisarija je močno narastla in vložni zapisnik kaže. kakor se lehko vsakdo osvedoči, uže 911 viožnih številk.
O predlogu dr. Vošnjaka prične se debata, katere se udeleže zlasti gg. V. Petričič, dr. Zupanec, dr. Papež in dr. Bleiweis. Po končanej debati se sklene:
1.	da se piše vsem tistim, ki imajo nabranih novcev, da jo izroče blagajniku;
2.	da se vsi poverjeniki društva, ki so uže nastavljeni in se v bodoče še postavijo, po imenih razglase po slovenskih časnikih;
3.	da se poverjenikom naroča, naj nabrane novce vsaj v dveh mesecih, vsikdarpa, kadar je vsaj 20 gld. nabranih, dopošljejo odboru, oziroma društvenemu blagajniku.
Potem poroča o premembi pravil dr. Bleivveis Trsteniškl.
Vse predlagane premembe se vsprejmo.
Po teh premembah je društvenik:
1.	kdor se pravomočno zaveže 200 gld. kot deležni znezelc v društveno blagajnico vplačati, taisti se imenuje tudi deležnik;
2.	kdor na jedenkrat 100 gl. daruje;
3.	kdor društvu z letnim doneskom 10 gl. pristopi, — za čas, dokler plačuje. — Ta letni donesek mora vplačan biti do 1. julija vsakega leta.
Nadalje je izmej druzih prenaredob najvažnejša, da občni zbor:
odobrava letne račune in nasvete za porabo prebitkov;
odobrava nakup zemljišča in sezidanje ali nakup poslopij;
spreminja pravila izvzemši tista določila, ki se
tičejo deležniških pravic, ki se ne smejo spremeniti brez soglasnega dovoljenja vseh deležnikov.
Upravni odbor je sestavljen iz 12 udov in predsednika; redni občni zbor, in če je treba, tudi izven-redni občni zbor voli vsako leto izmej društvenikov 11 udov upravnega odbora z absolutno večino, in sicer 7 iz vrste deležnikov in 4 iz vrste drugih društven ikov.
Dvanajstega uda upravnega odbora imenuje «Ma-tica slovenska« in ga posebno za to pooblaŠčuje.
Upravni odbor voli iz svoje srede z absolutno večino predsednikovega namestnika.
Po predlosu dr. Vošnjaka izreče občni zbor upravnemu odboru za njegovo previdno in izborno delovanje priznanje in zahvalo. Potem zaključi prvo-mestnik dr. Moše zbor.	«Slov. Nar.»
Politični pregled.
Notranje dežele.
Iz delegacij. Zelo zanimiva je bila seja finančnega odseka avstrijske delegacije dne 9. t. m. Poročevalec Huebner je vprašal ministra zunanjih zadev, kakošne so razmere nasproti drugim državam. Minister je na to obširno odgovoril; mi posnemljemo iz tega odgovora glavne stari na kratko: Minister je rekel, daje Avstro-ogerska i Nemčijo v naitesnejŠej prijateljskoj zvezi, da se s tem varujejo veliki evropski interesi i da je to najboljše poroštvo za evropski mir. Sosednje države se te zveze vedno tesneje oklepajo, posebno želi Italija 1 >11 i tretja v tej zvezi in Avstrija to prizadevanje podpira. —• Kar se tiče Rusije, pravi minister, da ruski cesar želi mir i da se od te strani nič ni bati. Dalje omenja grof Kalnoky, da so tudi razmere z Francosko in Angleško prijateljske, i da se po človeškej previdnosti ni bati, da bi se v Evropi mir kalil. Dalje je minister govoril tudi o razmeran z Srbijo, Črnogoro, o donavskem prašanjl tako, da je bil odsek z odgovorom sploh zadovoljio.
Iz delegacij. V 10 dan t. m. je sprejela avstrijska delegacija redno in izvenredno potrebščino za vojsko na suhem, kakor tudi za mornarico po vladnih predlogah, za mornarico je vendar odbila 80.000 gld.
Tudi v budgetnera odseku je minister Kalnoky odgovoril na mnogo prašanj; o Ćrnejgorije rekel, da so razmere s črnogorskim knezom prijateljske i da ni dvomiti, da^bi katera zunanja velevlast dražila Črnogoro. Iz Črnegore so se povrnoll v sled amnestije nekateri hreegovinski ubežniki i nadejati se je, da se vrn6 Še ostali. Minister je dalje hvalil srbsko in bolgarsko vlado, ki ste za Časa vstaje razorožile več upornih čet. — O donavskem praŠanji upa minister, da se k malu ugodno reši in tako tudi, da se s Turčijo dovrši dogovor zastran zveze železnic, kar doslej ni bilo mogoče zarad upora v Egiptu. — V tem zadnjem prašanji je rekel minister, da to mej-narodnih razmer prav nič ni promenilo, da je sueški kanal, kateri nikoli ni bil v nevarnosti, vlastnlna privatne družbe i da ima Turčija dolžnost, skrbeti za njegovo varnost. V tej seji je minister na neko prašanje tržaSkega delegata, barona Scrinzija, prav o sueškem kanalu izrekel nekoliko besed, katerih se morajo tržaški trgovci sramovati. Minister je namreč rekel, da je Avstrijsko ouerska edina država na sredozemskem morji, ki sueškega kanala ni znala v korist rabiti. Vzrok temu so v prvej vrsti trqovci sami, ker so bili premlaČni, da bi trgovino v daljie dežele bili raztegnoli, minister pa rad sestavi komisijo, katera se bo prizadevala \a to, da se odpravijo zadržki, ki ovirajo trgovino i nje razvitek ter zboljia tudi pri konzulatih, kolikor bi posebna komisija za prav spoznala. — Te ministrove besede so vredne ozbiljnega premišljevanja; on sicer v prvej vrsti dolži trgovce, a te še le potem, ko je rekel: avstrijsko-ogerska država, s katero besedo je prav nežno, a toliko hujŠn očital prejšnjej vladi popolnoma neznanje o trgovinskih razmerah. O tem Še posebe govorimo v uvodnem članku, ker je stvar velike važnosti.
Vesti z Dunaja trdo, da se tirolski žbor takoj po zaključjl delogaclj za malo dni sklice, da so mu predlože finančni postavni načrti, katerih namen je pomoči po povodnji poškodovanim.
Zarad rabuke, katero so napravili delalci na Du-naji, bil je pogovor pri ministru Tuaffeju. Tega posvetovanja so se vdeležili deželni namestnik Possinuer, policijski načelnik Krtička In župan Uhl. Poslednji je trdil, da te rabuke niso napravili dunajski delalci, ampak tujci, ali pozneje se je dokazalo, da župan ni imel prav, ker zarad rabuke zaprti so skoraj sami Dunajčani, po vseh predmestjih je bilo nabitih mnogo plakatov zoper judo in preiskava je uže toliko dokazala, da je bila vsa rabulca obrnena zoper jude. Pripoveduje se mnogo o tem, a za danes naj še molčimo.
Na Dunaji so tiskarski stavci prišli navskriž z vlastniki tiskarn in delo ustavili, ker jim vlastniki niso hoteli povišati plače.
V Splitu iredenta neče mirovati. Poročili smo uže zadnjič, da je nek italijanaš ustrelil na barona Gonrada, splitskega okrajnega glavarja, ker iredenti stopa na prste. — 10. t. m. se je ustanovil novi občinski zastop. Baron Conrad je ta zastop Jako lepo pozdravil; novi župan dr. Rendič je razložil program novega občinskega zastopa, poudarjal pomirjenje mej ljudstvom in uredbo slabih finančnih razmer na-glašal udanost slovanskega prebivalstva do cesarja ter končal svoj govor s trikratnim «£ivioklioern« na cesarja. Na to je zadonela cesarska p-sem. Dr. Bulat je živo grajal atentat na okrajnega glavarja in občinski zastop je izrekel, da se mu studi tako početje ker visoko spoštuje okrajnega glavarja splitsko mesto, kar se je tudi telegrafično naznanilo baronu Ivaniču in ministerskemu prvosedniku, grofu TaatTeju. Vsi občinski svetovalci so potem barona Gonrada na dom spremili; takoj potem pa se zopet zbrali ter sklenoli, da ga v prvej prihod njej seji izvolijo za častnega
EDINOST.
meščana. — Ko pa je po končanej seji muzika sko mestne ulice korakaje igrala, začel je nek prejšnj mestni svetovalec i njegova rodbina kamenje nanjo metati. To je ljudstvo lako razdražilo, da bi ga bilo raztrgalo, da ni ubranila žandarmerija, katera ga je zaprla. — Taka je iredenta; a s tacim počenjanjem si sama grob koplje.
Iz Kotora se poroča, da ni upanja, da bi se v Lrnejgori bivajoči KrivoŠjani vrnoii na svoja posestva. Deželni namestnik baron Ivanovič je s poljedelskim ministrom Falkenhayr:om vso Boko ogledal, in vlada natnerjava, ako se uporniki ne vrno, naseliti tam doli — Nemce.
V Peštu so pri hiŠnej preiskavi necega sumljivega Eorvatha dobili bombo, napolnjeno z 600 kroglami, devet majhnih bomb, strelnega prahu in več druzih enacih reči. Horvath se izgovarja, da je bombe napravil za vojne namene.
Vnanje dežele.
■ Narodni list« objavlja senzacijonalen telegram iz albanske meje, ki pripoveda, da so te dni »Albanska liga* in uglednejši Albanci po c. k. konzulatu skadarskem odposlali prolnjo na našega cesarja Frana Josipa, v katerej Oa prosijo, da bi prej ko možno prilel zaposcst Albanijo.
Ukaz bolgarskega kneza razpisuje volitve za sobranje. Volitve prvega reda prično s 3. decembrom, določilne volitve pa bodo 10. decembra.
S Kitajskega se poroča, da se je tam zopet prikazala kolera.
Dopisi.
Iz Divačo 1*3. novembra.
V	sredo dne 8. t. m. okoli 6. ure zvečer je začelo
Soreti v živinskem z slamo kritem hlevu, mej dvema otikajočema se poslopjema v grozno nevarnost našej vasi. Velika sreča, da je bilo vreme jako mirtio i tiho, sicer bi ogenj Idi gotovo bližnjih sosedov poslopja vpepelil. Za časa so ljudje iz več vasi na plat zvona k pomoči prihiteli, in ogenj s pripravljeno ročno vodo pogasili. Nekateri preprosti ljudje, kakor je to povsod, o tem požaru mnogo sumničijo, ali pravega uzroka menda vendar ne vedo. O tac i h rečeh naj se prenaglo ne sodi.
Oznanujem vam tudi Žalostno vest iz Senožeč, da je tam naš vrli rodoljub, večletni občinski svetovalec in bogat posestnik v Senožečah, Josip Suša, rojen v letu 1803 v Divači, 9. t. m. previden s zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal. Rajnki je bil mož v polnem pomenu besede, skrben gospodar, pravičen i dobrohoten vsacemu, i zarad tega tudi zelo priljubljen. Naš slovenski narod mu je bil vedno na srcu, zato pa je, če tudi odgojen v tujščini, satn se izobrazil v domačem jeziku ter najrajše prebiral še v svojej starosti slovenske knjige in časnike. Večen spomin tacemu možu!
Iz koprskega okraja 10. novembra.
V	dan 9. novembra je imelo biti, kakor znano, občno zborovanje »slov. učit. društva za koprski okraj« v Dolini z jako zanimivim dnevnim redom. Vsled slabega vremena pa ni došlo postavno Število pravih udov, in predsednik ni mogel otvoriti zborovanja. Sklical pa je koj odbor v posvetovanje, kaj naj bi se ukrenolo gledo občnega zborovanja. Odbor sklene, da se čez zimo odloži; potrdi iu z veseljem vsprejme 2 nova društvenika, č. p. M. Markiča, kooperatorja v Dolini, in g. Valeutiča, učitelja v Lazaretu. Sedaj broji društvo uže 50 društvenikov. Predsednik prebere došla pisma i pozdrave, koje odbor iu vsi drugi navzoči z veseljem na znanje vzamejo; razdeli mej dru-štvenike nekoje knjige, ki jih jo izvolil Jul. pl. Klein-mayr, c. kr. prof. v Gorici, poslati. Spominja se predsednik umrlega društvenika g. Jo^. Brezovarja, ter poživlja navzoče, v znamenje žalosti, naj vstanejo. Poživlja slednjič odbornike, naj vstanejo in navdušeno č. g. dekanu Dolinskemu, ki nas je se svojo nazočnostjo počastil, slavo zakličejo. Predsednik sklene sejo pov-darjajoč vstrajno marljivost društvenikov, osobito odbornikov in s trikratnim »živioklicem« našemu pre-svitlemu vladarju. Popoludne ja bil v g. Pangerc-evej krčmi skupen obed, pri katerem so nas zabavljali z izvrstnim petjem gg. koprski pripravniki. Vrstile so se razne napitnice. Omenim naj teh: C. g. dekan Jurij Jati, napije v daljšem govoru vzajemnosti mej duhovščino in učiteijstvom. Jeden druzega podpirajmo, pravi blagi gospod, iu naše delo bode blagosloveno. Gosp. And. Vertovec spominja učiteljstvo na g. Spin-čiču pri zadnjem zborovanji v Dekani dano zagotovilo, da hočemo namreč našemu ljubemu šolskemu nadzorniku težavno butaro pomagati nositi s tem, da si prizadevamo svoje dolžnosti spolnovati, delali v Šoli in zunaj šole za našo mladež in mili nam narod, in napije g. Vjek. Spinčiču in vstrajnej de-lalnosti učiteljev. Več jako lepiti napitnic žel je č. g. dekan in g. kooperator. Z veseljem moram tudi naznanjati, da se je ta dan pri učiteljih toliko zaželjeni kvartet ustanovil in svoje delovanje pričel. Še le pozno v noč smo se razšli v nadi, da se bomo v kratkem v večem številu videli, k temu pomozi veča marljivosti
iz llorovnlce, dne 11. novembra.
(Zahtevajmo in nam se da.) Uže leta 1880 v št. 23. »Edinosti« od 9. junija sem pisal od tu dopis pod naslovom: Kdor preuere skozi zapreke, ta je junaki — in opisoval, kaka krivica se godi našemu kmetu, ker mu od sodnije večinoma vse pošiljajo v nemščini, v jeziku, njeuiu nerazumljivem.
Danes me je rodoljubje napotilo do tega, da spregovorim malo o naših c. k. uradih. Ni še dolgo, ko sem bil z odličnimi gospodi v družbi, pri katerej je bil tudi odličen sodniški pristav; prišli smo pri kozarcu rujnega vinca v prav živahne pogovore, na-pivala se je napitnica za napitnico; naposled popri-metn tudi jaz za čaSo in napijem mej nami navzočemu narodnemu c. k. pristavu z primernimi bese-
dami in v odgovor mi je ta gospod rekel: »Zahtevajte in Vam se da; mi radi slovensko uredujemo na zahtevanje strank, zahtevati je treba; in s tem je nam zbrisal meglene oči, in pokazal, da smo dostikrat sami krivi, da se nam krivica godi, da uredujejo c. k. uradi večinoma v nam nerazumljivej nemščini. Možje, kateri imate pri Bodnijah opravke, zahtevajte od c. k. uradnikov vse spise v materinem slovenskem jeziku: kajti Slovenci smo v Avstriji narod, ki je z vsemi druzimi enakopraven. Sedaj mora tudi nam Slovencem začeti solnee sijati, kajti § 19. se mora na naše zahtevanje tudi praktično spolnovati; sam minister dr. Pražak je zaukazal vsem sodnijam, da morajo slovenske vloge prejemati.
Naši politični nasprotniki uže zelo pešajo na političnem polju, vedno bolj bolehajo za boleznijo, katera je podobna sušici, in vsi njih upi plavajo po vodi. To se je pojtazalo 9. t. m. tudi v Ljubljani pri volitvi državnega poslanca, kajti Še kandidata si niso upali postaviti, ker so si bili zvesti, da propadejo. Karel Dežman, narodni izdajica, namazal se je z jaz-bičevo mastjo, in ž njim je osivel tudi njegov up. proklete grablje so zlomljene, in ni ga pod solncem mojstra, da bi to orodje mogel popraviti.
Pribislav K.— Z Dunaja, 9. novembra.
Bržkone ni v vsej Avstriji mesta, čegar zastopstvo bi se bilo tolikokrat osmešilo pred svetom, kakor Dunaj.
Do zdaj se je vedno govorilo in verovalo, da so se Dunajčanje leta 1683, ko jih je Turek oblegal, hrabro držali. Zgodovinar Onno Klopp pa je to pa-triotičuo mnenje s zgodovinskimi dokazi ovrgel. Na to velik hrup v dunajskem mestnem zastopu; na županovo povelje je moral mestni arhivar Weiss napisati brošuro, ki bi se naj za staro vero potezala. Vsled tega je Klopp v drugo javno pismo na župana Uhla objavil, ki nikakor ni častno za župana svetovnega mesta. Dunajčanje pač imajo smolo, če jim graduiran ali negraduiran župan županuje.
Dasi ne gledajo »oči vse Evrope«, kakor pravijo ustavoverni listi, na dunajsko predmestje Josefstadt, kder se ima vršiti volitev v državni zbor, vendar se vse živo zanima za stvar, kajti poslanec prof. Suess je pribežal iz Pešte, in govoril svojim ovčicam na srce in celo Janezek Stingel sč svojim nemško na-cijonalnim društvom v Kremsu je prisopihal na pomoč in zarotil nemške Dunajčane, naj se domislijo v odločilnem trenutku nemškega rojstva, drugače — grom in peklo I
Nepričakovano je bil pri včerajšnjej volitvi premagan Kronawetter.
Poročati Vam imam tudi o neredih, ki jih delajo delalci in tu li poučnjaška drhal v predmestjih in pred linijo. V ulici Kaiserstrasse so morale včeraj biti vse hiše ob 6ili na večer zapite; prišlo je uže do ra-buite mej vojaki in razsajale), in tekla je kri.
Domače in razne vesti.
• Soda« naznanja v zadnjej številki, da se je dosedanji nje urednik odpovedal uredništu, in to zarad tega, ker se lastniki lista niso ujemali z njegovim postopanjem. Mi smatramo to kakor nekako zadoščenje za strastne napade »Soče« na nas in nekatere vele-zaslužne rodoljube na Primorskem. Namerjavali smo v zadnjej številki odločno odgovoriti na dolgi plitvi članek »Soče« v št. 44. Pa sodbo so uže izrekli drugi, na Goriškem merodajni gospodje, zato |e nepotrebna vsaka daljša beseda od naše strani in zal nam je, da smo se s to zadevo preveč pečali. Nadejamo se, da novo uredništvo ne bode več odpiralo predala ne našim poznanim intrigantom in tudi takim poslanim ne, katerih se kesneje morajo sramovati sami pošiljatelji, ter da bomo mi in »Soča« odslej mirno skupno delovali za eno in isto svrho. Posel imamo samo z enim gospodom še, ki je nedavno v Ljubljani naš list i našo stranko nesramno obrekoval, če tudi bi ga bilo imelo izinodriti uže enkratno stigmatiziranje. Sapienti sat. Mi toraj svarimo gospoda obrekovalca za zdaj še »in guanti glace«, naj ne rabi tako grdega orodja v dosego sebičnih svojih namer,,da ne bomo primorani postopati z vso odločnostjo. Čas je, da nehajo surovi napadi, ki niso nič koristili, pač pa begali ljudstvo, i še bolj potrebno je, da se konec stori zavrutnemu obrekovanju, ki se studi vsacemu poštenemu možu.
Razstava se danes zapre. Izvrševalni odbor tedaj naznanja, da morajo razstavljalci v osmih dneh razstavljene stvari z razstave odpraviti. One stvari, katere ne bi se odpravile v tej dobi, spravijo se v magazine na troške in nevarnost razstavljalcev in se bodo Še 14 dni hranile, po tej dobi pa zapadejo na korist razstavnemu zalogu. Vsa zgoraj omenjena dela se imajo vršiti od osmih zjutraj do štirih popoludne. Od 16. t. in. bodo smeli hoditi v razstavo samo razstavljalci i njih zastopniki, udje izvrševalnega odbora; opravniki, služabniki in delalci pa le proti temu, da se opoverijo z dovolilnico. Razstavljalci i njih poverjeniki smejo razstavljene reči odvažati le pod tem pogojem, da izvoz potrdijo pismeno i da so spolnili vse dolžnosti nasproti izvrševalnemu odboru. Krčme, kavane itd. smejo biti odprte tudi Še po 16. dnevu t. m. če se jim da posebno dovoljenje, a zapirati se morajo ob petih popoludne. — Hrvatski paviljon prepeljo nazaj na Hrvatsko; Škoda, da se ni našel kak podjetnik, ki bi ga bil kupil i v kak priličen kraj postavil; ustrezal bi lebko raznim namenom.
V razstavi se je pripetilo več tatvin; tatovi so čuvaji, doma iz Italije; odbor je marljivo skrbel, da je tujim Italijanom razstavo v varstvo izročil; nu, česti mu s tatvino niso delali. — Sploh so policijska dnevna poročila jako znamenita zarati tega, ker o njih zelo prevladujejo tuji Italijani v vsakovrstnih prestopkih in hudodelstvih, osobito v tatvinah in telesnih poškodbah; če imajo italijanske gosposke hu-
dodelce tako rade, da se branijo izročiti Levtja in Pareniamja, zakaj bi jim iz Trsta ne poslali cele čete zmikavtov in enacih malovrednežev, ki so onstran luže doma ?
Pairiolldki dar. Gosp. L. Hagenauer tovar-ničar v Zagrebu je poklonil vse svoje v hrvatskem paviljonu izložene z srebrno kolajno obdarovano telovadno orodje »Tržaškemu Sokolu«. Živio! Dal Bog, da se po tem izgledu ravnajo tudi Daši premožniši ljudje. Mi ta dar tem radostneje pozdravljamo, ker nam je došel iz pobratimske prestolnice, da napreduje to mlado, vsake pohvale vredno domače narodno društvo.
L«vi In Parenzani. Beneški sodnijski načelnik je izrekel, da sta omenjena boinbardaša le po-litična hudodelca, i da se tedaj ne smesta izročiti Avstriji. Po tem takem je tedaj pripuščeno, iz Italije v Avstrijo pošiljati bombe i Ž njimi ljudi moriti.
AvstrUsko-ogerski Llo>d je sklenol napraviti v svojem arsenalu dva nova parnika na lopato vsa iz železa in jekla.
»Sokol«« Jo izlete! v Dolino v nedeljo popoludne v najlepšem vremenu. Ta dan so slučajno tudi veterani napravili izlet v Dolino; bilo jih je kakih 50 z godbo. Veterani so došli uže ob 3. uri pop.; »Sokol« pa eno uro kesneje. Dolina je bila vsa v zastavah in pri vhodu je bil lep slavolok; »Sokolu« so prišli naproti veterani z godbo, občinski možje in pevci Doline se zastavo; dolinski župan je pozdravil prav presrčno »Sokola«, na kar se mu je predsednik g. Vučkovič zahvalil. Po pozdravu zagode godba »Naprej« iu velika množica, gotovo 400 ljudi, marširala je v Dolino. Gostilne dolinske se k malu napolnijo, godba je godla pri Pangercu, na trgu pa so peli pevski zbori Tržaški in Ricmanjski. Trajala je zabava do 7. ure. Ob 7. uri pa so šli pevci in »Sokoli« pred spomenik dolinskega tabora v 1. 1878, prav tako godba; »Sokoli« so s plamenicami razsvetili spomenik, pevci so zapeli cesarsko himno, katero je ponavljala tudi godba in potem so pevci zapeli Še »Naprej« in »U boj«. Mej tem, ko se je to godilo, švigali so ognjemeti po zraku in možnarji pokali. A tudi na »Narodni dom« smo se spominjali, za kojetia je »Sokolov« denarničar g. Kerže nabral 7 gld. Veterani so odšli z godbo in k malu za njimi tudi »Sokol«. Dolina pa je zopet pokazala, da tam prebivajo za narodno stvar navdušeni narodnjaki, njim na čelu uže po vsem Slovenskem in Hrvatskem sloveči voditelj, čestiti gosp. dekan Jan.
Konfisciran je bil »Slov. Narod« od pred-včeranjem radi dopisa iz Ptuja, govoreč o šolskem nadzorniku g. Ranerji i tamošnjih Šolskih razmerah.
Goriški Gospodarski lisi št. 10 je prinesel te le sestavke: 1. Pripomočki zoper trtno uš. 2. O prodaji živine. 3. Načrt za kmetijske stavbe na Goriškem. 4. Tržaška razstava. 5. Županom v resni preudarek. 6. Ne sej rijastega žita. 7. Naprava kislega sena. 8. Razpis službe.
Petdeset let v blaznici V dunajskej deželnej blaznicije najstarša oskrbovanka gospica G. ki uživa majhno penzijo. Prišla je v blaznico v 32. letu ter je uže 00 let v njem, ima tedaj 82. let. V svojej mladosti se je na nečem balu seznanila z mladeničem, ki jo je pa pozneje zapustil. To jo je tako bolelo, da je zblaznela. Vsacega, kogar zagleda, in sicer uže 50 let, najprej vpraša: «Kdajboprvi bal?« Poduka ni treba.
Na atoškej gori« kder hranijo samostani neprecenljive literarne zaklade iz starih časov, posebno v grškem in slovanskem jeziku, pogorel je samostan Vatopoedion i ž njim mnogo rokopisov in raznih ime-nitnosti. Učenosti in umetnosti hi zelo ugajalo, da se znamenitosti, katere hranijo ti samostani, natanko preiščejo; za to bi pač morale skrbeti vlade, ker doslej so le posamezni učenjaki pregledavali zaklade teh samostanov ter našli mnogo jako zanimivih rokopisov iz stare dobe.
Nesreča- V Halifaksu je pogorela ubožnica ter je ž njo vred zgorelo 31 slepcev in hromih ljudi, ki se iz zgornjega dela ubožnice niso mogli oteti.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Poštne hranilnice. Dela za uvedbo poštnih hranilnic je vlada dokončala. Uradniki za poštne hranilnice uied na Dunaji so uže imenovani. Te dni se razpošlje poduk za nabiralne urede, ki so se razdelili v osem skupin in sicer je prva skupina: Dolenja Avstrija, druga skupina: Gorenja Avstrijo in Solno-graško, tretja skupina: vsnodnje Češko, četrta skupina: zahodnje Češko, peta skupina: Moravsko, šesta skupina: Galicija, Bukovina in Sleško; sedma skupina: Tirolsko, Predarelsko, Primorsko in Dalmacija, osma skupina: Štajersko, Koroško in Kranjsko.
Davek od pridobnine in dohodnine se ima bistveno prevrediti. V finančnem ministerstvu se delajo dotični zakonski načrti, ki se imajo predložiti državnemu zboru v prihodnjem zasedanji.
Tihotapstvo. V zadnjem času imeli smo več slučajev, da so tihotapci morali pustiti živenje v boju z finančno stražo. Želeti bi bilo, da bi te nesreče služile v strašilo tihotapcem, katerih število se posebno množi, od kar je država povišala carino. — Tihotapstvo se je posebno vdomačilo na Krasu, v Istri in v Furlaniji, iz teh krajev pride vsak dan mnogo ljudi po blago v Trst ter ga tihotapno z veliko, celo smrtno nevarnostjo prenašajo Čez eolno mejo. Na Furlanskem so popolnoma organizavana tihotapila društva, ki čez morje tihotapijo z jako veliko drznostjo. Ako pa pomislimo, da tihotapci prav malo poznajo tržaške trg. razmere in da torej navadno v malih prodajalnicah kupujejo in toraj vsako blago jako drago plačujejo, da mora nadalje tudi tihotapec mnogo dobiti za to, da v nevarnost postavlja svoje premoženje in še celo svoje živenje; gotovo je, da oni ljudje, ki blago od
EDINOST.
tihotapcev kupujejo, nijraajo posebne koristi; ampak da bi boljše opravili, ako bi vsak 1, 2 ali 3 mesece ono kolonijalno in drugo blago, ki ga potrebujejo iz Trsta, vzeli v kaki tržaški trgovini na debelo, to je v zalogi in to blago lepo zacarinili. Le tako bi se vstavilo nevarno in nemoralno tihotapstvo, ki škoduje trgovcem na deželi, kateri pošteno plačujejo vse davščine, pa ne morejo konkurirati s tihotapci, in tudi državljanom, ki na vse zadnje morejo z davki to doplačati, kar tihotapci državi odneso. — Torej bi moral vsak pameten gospodar delati po vsejlmoči proti, tihotapstvu v lastnem in tudi v občnem interesu.
Zahvala.
Podpisani izreka vsem dolinskim rodoljubom, prirediteljem svečanosti, katera nam hoče gotovo vedno v dobrem spominu ostati, posebno pa veleč. g. dekanu Juriju Janu, g. nadžupanu, podžupanu in dolinskim pevcem presrčno zahvalo za lepi sprejem in skazano gostoljubnost, tudi izreka svojo zahvalo ricmanjskim in tržaškim pevcem, kateri so z svojo udeležbo in prijaznim sodelovanjem izlet povzdignoli.
V Trstu 13. novembra 1882.
Odbor »tržaSkega Sokola«.
Tržno poročilo«
Kava — Položaj nespremenjen — cene šibke. Prodalo se je 300 vreč Rio po gl. 42 do gl. 50.
Sladkor — Oživela se je bila za par dni kupčija, a zdaj sopet prevladuje mlahovost. Gena je od 31.50 do gl. 33.50 za sladkor v vrečah, za sladkor v Stokih pa gl. 34.50 do gl. 37.—.
Sadje — v dobrem obrajtu. Fige v vencih gl. 18, navadne cvebe gl. 15 do gl. 19, opaša gl. 21 do gl. 22, Sultanina gl. 29 do gl. 39.
Olje — nespremenjeno stanje gledć prodaje in oene.
Petrolje — cene trdne, i metniki terjajo uže čez gl. 10.
Domaći pridelki — Fižol v slabem obrajtu, cene mlahove. — Maslo gre od rok po še precej dobrih cenah.
Borano poročilo.
Borsa mlahova, malo prometa, kurzi šibki, — neodločnost je denaŠnji značaj borse.
Dunajska borsa
dne 4 A. novembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76	gld.	— kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	»	65	•
Zlata renta..........95	»	30	•
5% avst. renta........91	•	95	•
Delnice narodne banke..... 836	»	—	»
Kreditne delnice........ 308	■	60	»
London 10 lir sterlin......119	»	25	•
Napoleon...........9	»	48	»
C. kr. cekini.........5	»	66	»
100 državnih mark.......58 »	50	»
Poslano.
Iz županije Naklo (iz svetega Kancijana.)
Te dni zgubili smo izvrstnega duhovna gospoda L. Rakovca, dobrega pastirja, kateri je hvale vreden in dolžni smo njemu čast in hvalo skazati. 13 let in 7 mesecev se je trudil z nami, ta potrpežljivi In usmiljeni gospod; radi smo ga imeli, in smo se ga veselili, ker je skazov&l veliko ljubezen do nas.
5.	t. m. pri sv. maši vzeli so slovo od nas, priporočili so nas, kakor dober pastir svojo čedo, Bogu, Mariji in sv. Kancijanu, patronu naše cerkve. Slišati žalostnega gospoda slovo jemati, oi! kakšna žalost je bila v cerkvi: stari, mladi — vsi smo žalovali in jokali.
6.	t m. odšel je od nas v Podgorje; Žalostni in objokani smo ga spremljali, in žalostni gospod so nas pri odhodu zopet priporočali Bogu, Mariji in sv. Kancijanu. Tudi mi smo mu voščili srečo in zdravje, in da bi mu Bog zopet dal v naše društvo priti.
Bog mu daj srečno poti
NJega Iskreni prijatelji.
Učenec.
iz dobre hiše, za proilnjalnlco z mnogoverstnim
blagom, se sprejme pri Avgust Dolenc-u v Ajdovščiu.
Hiša na prodaj.
V Tolminu na prav lepem prostoru je naprodaj čisto nova za gostilniCO naj pripravnejša hiša s 9 sobami 3 kletmi in eno podzemeljsko za pivo, z dvoriščem, vrtom in krasnim prostorom (teraso) pod hišo, se štalo in shrambo za seno tik hiše, v ka-terej je uže mnogo let gostilnica. Kdor jo želi kupiti, naj se obrne do lastnika.
(3-3)	Latnberta Monfreda v Tolminu.
Zaloga R. Malti
Via del Tintore 7
ima v zalogi razne baže kave, riŽa, svežega sadja itd. in prodaja v korist onim gospodinstvom iz okolice ki se previdevajo s tem blagom za celi mesec, tudi v manjših množinah od 5 do 50 kilogramov po najnižih cenah, kakor se plačujejo na debelo. — Izvrstna kakovost in točna poštena postrežba. Kava 1 Kilogram : Kuba, Ceylon, Mensdoa, Mokka, Java, Santos, Rio, Jamajka 98 94 82 68 62 58 54 44 Riž 1 Kilogram: Ostilskl I. Ostllakf II. Rangoon I. Rangoon II. 26 20 18 16 •Tužno sadje vsake baže po najnižih cenah.
Trgovska tvrdka
Gr. Milesič
v Trstu
odpoSilja s poštnim povzetjem v majhnih balcah po 4*/« kilgr. prosto carine in voznine na vse kraje avstro-ogrske drŽave po sledečih cenah na debelo:
Ceylon plan t najfinejo ..... 1 kilogr. gld. 1.70 . « biser (Perl) naravno zeleno « « « 195 ® Manila biser, bledo, jako fino . , « « « 1.60 {> Kuba debelo zrnato najlinejo . . « « « 1.75
gj St. Domingo ........• « « 1.45
Java najfinejo zeleno.....» « « 1.42
Zlata Java (lepo rumeno) . . . . « « • 1.54 Santos najfinejo, zeleno . ... « « « 136
Rio zbrano.......... « « 1.30
RiŽ namizni najfineji......« « « —.40
■ Rangoon I. vrste......■ « « — .34
Namizno olje francosko v kositarjih po 4 kilogr. « 1.28 « « Monte St. Angelo ital. « « a « 1.15 Makaroni, pravi napolski v zabojih « « « « —.56 Odpošilja nadalje vsakovrstno zaffinbe, južno sadje, francoski žafran, najfinejo čokolado, vsakovrstne sladčice po najnižjih cenah.
Na zah te vanje po&ilja franko tudi obširne cenike. 12
Čudovite kapljice
Sv. Aniona Padovanskega.
T priprosto in naravno zdravilo ja prava dobrodejna pomoft in ni traba mnogih besedi da ne dokale njihova Čudovita m 6. fle s« le rabijo nekoliko dni, olbjSaj > in preženejo prav kmalu naj trdovratni tnlodCn« bolesti. Prav izvrstno vs t rez njo »oper bemorojde, preti boleznim na jatrlh in na vranici, proti Severnim boleznim in proti glistam, pn Ionskih mlečnih nadlelnostih, zoper beli tok, bofjast, zoper srcopok ter Čistijo pokvarjene kri. One ne pregtnjujo samo omenjenih bolezni, an.pak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	fl—1)
Prodajejo se v vseh Klavnih lak irnicah na svetu ; z t naroBbo in poši-Ijaive pa edino v lekarniei Cristnfolttti v Gorici, v Trt tu v lekarni C. Zanetii i O. B. Ilovi* in O. B. Foraboiehi. Ena steklenica stane 30 novcev.
The
Singer Manufacturing & C.
New-York,
Ako se plati vsak teden samo p" eden goldinar ^
dobi se
Originalni
Singer - jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. Porošlvo ne «laje za pot let, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Sivanke ta Singerjeve šivalne stroje Komad 3 kr. in tucat 30 kr.	(13-13
(Se hutzmarke)
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
je odloSno najboljše zdravilo zoper protin in revnatiiem, trganje po udih, bolečine v krili ter Slvoih, oteklino, otrpnete ode in kite itd., malo časa Se se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj s* samo «o vetu zoper trganje po dr. MallSa* z zraven ato-jeiim znamenjem: 1 steklenica 50 kr., pravega prodaje in razpošilja samo
lekarna «pri samorogu« J. pl. Trnkoczyja
na mestrem trgu št. 4 v Ljubljani. (10-3)
Odlikovano s sreberno medaljo na tržaškej razstavi.
Najnovejši patent-hlačniki!
Najbolje praktični, primerni, elegantni!
Doi. ScManmsMMa sina
na Dunaju.
Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseh na drobno, v avstro-ogr-skej državi.
Prosi se. dobro paziti na izdelavo.
12-3
Prava isterska vina.
Naznanja se slavnemu občinstvu, da se je v Trstu ravnokar odprla
ZALOGA ISTERSKIH VIN" Corsia Stadion it. 7
katera razpošilja isterska vina z svedočbo narodnosti proti gotovemu plačilu. Isterska vina najflneje vrst« v sodčkih
od 30 in več litrov za domačo rabo po sledeči ceni: Teran namizni najfinejši gl. 30 ) , „, .
« navadni	« 24 j 1 Hl- brez 8od*
postavljen (francoj na postajo v Trstu. Nadalje ima v zalogi množino vina za gostilne krčme itd. po naj ugodnpjšej ceni. Razpošiljatev se vrši najhitreje na vsako naročbo
z spoštovanjem Zaloga isterslcih. vin Corsia Stadion 7, Trst.
Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni I njih nastopks.
Ohranitev zdravja
je odviRna zgoli od ohranitve in prebavljanja, ker ta je glavni pogei In doinega dobrega čutenja. Najbolj
potpeievanja dobrega oj zdravja in telesnega nje. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prebavljanje vrediti, doseči primerno meianle krvi, odpraviti pokvarjeno I nezdrave krvne dele, to je uže vec let	----* —«•«-«-» •
oploh
I nezdrave krvne znani In priljubljeni
dr. Rosa zivljenski balzam.
Napravljen iz najboljiih, zdravniško najkrepkejšlh zdravll-okin zelliS* potrj en je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolegfnah v telesu In želodcu želodčnem krču, prenabasanjo žalodoa z jedml, zasllženju, krvnem navalu, hemerofdah. ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hlpohondrljl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in Slsto kri in bolno telo dobiva zopet poprejino moS in zdravje. Vsled te Izvrstne moči je postal gotovo In potrjeno ljudsko domačo zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gld.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneska na vae strani.
Gospod B. Fragner v Prapi!
Hvaležnosti navdan spoznam za svojo najsvetejšo dollnost, Vam naznaniti, da se j« dr. Roaa-ov zdravilni balzam, katerega ste mi poslali pri mojej sedem letnej hudej bolezni na futnlcah in slabem prebavanjl prav posebno dobro obnesel, tako da sem tif« popolnoma zdrav. — U*e celo leto nisem mogel opravil svojega poklica opravljati, 6 mesecev bil sem v dunnjskej bolnišnici, — pa vse ni niB pomagalo, samo to Bei \ se dobro zdravilo mn je rešilo mojega hudopa in nestrpljivega trponja, Zatoraj sprejmite mojo najgorkejo zahvalo in prosim mi Se 3 steklenici dr. Itosa-ovega zdravilnega balzama poslati.
St. Egid am Neiivjald fv nižž Avstr.)
Cajetan Strohmayor 1. r.
PrespoStovanl Oospodt
S hvalelnira priznavanjem Vam naznanjam, da ml je Val dr. Ro»a livljenski balzam v mojej 8 mesecev trajajo)*ej bolezni, to je klanje ▼ levih prsih, ki je bilo zdrnCenju a budim napenjanjem in Celodgnim krfiom, popolnoma pomagal.
Od tistega Sasn, kar rabim to zdravilo, popolnoma sem zdrav in se dobro Kutim, kar pri vsej zdravniBkej pomoči ni-*cm mogel dosefii. Sprejmite tedaj, blagorodni Gospod, mojo rrfno zahvalo, in priporoBam to zdravilo vsem onim, ki imajo enake bolezni.
Trnfin? Oujezd.
Josip Tyrl, sodar. ■■ S varjen je t um
Da bo izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naroB-nike, naj povsodl izreBno dr. Umov Hvtjeniki-haham iz lekarne B. Fragncr-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na veB krajih dobili neuspešno '/mos, ako so zahtnvali samo livljenski balzam, in ne izreBno dr. Rotovega Čivljonskega balzama.
Pravi dr, Rosov zivljenksi balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelalcavo B. Fragner-ja, lekarna »k Črnemu orln« v Pragi, Ecko der Spornergas^o Nr. 205—3.
V	Trstu: P. i'rendini, O. Foraboiehi, Juk. Serravallo In Kil. von Leittnhurg, lokarniBaijl.
V	Gorici: O. Crittofotelti, lekarnifar ; O. It. Panloni, lekarniBar } V O gel j I: Damato d'Etia.
V	Zagrebu: Mg m. Mitlbach, lekarniBar.
Vsf lrkarnt in v«Bj« trgovine * materijalnim blagom v Avtiro-Ogeriktj imajo Malogo lega livljentkegn balzama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se *enom prsa vnamejo, ali stnlijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Brvu v nrstu in pri nohranji, pri zlezah, oteklinah, pri izmašBenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline in putiko, zoper k>onlBtio vnetje v kolenih, rokah, v ledji 8e si kdo nogo spahne, zoper kuri a oBesa in potno nogo, pri razkopanih rokah, zoper iišaje, zoper oteklino po piku mrfiosov, zoper tekoče rane, odprto noge, zoper raka in vneto koto ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo ; Ver pa ven teBe, poleg ne mazilo v kratkem vio gnojieo na-so, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se j>o njem rano p'tj ne taceli dokler tli v ta bolna gnojiea ven pntegnena. Tudi zabrani rasi divjepa mesa in obvaruje pred snetom [Brnim prisadom)', tudi boleBine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoča rane se morajo z mlaBno vodo umiti potem še le so mazilo nanjo prilepi.	15-11
Škatljlce se dobode po 25 in 35 kr.
Balzam xa uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem so dobi tndi popolno uže zgubljeni sluh. 1 sklcniua 1 gld. a. v.
« »r
a °>
v 1>-B
■2 j« t«
•O
■s t; **
_ ; '8 uj
-I1'"
■S b
S t « v" 3 -2 ta-S .2 5 -S t ^t fcSil
||«5 1*
5ft) s v> "S . as ®
lil
c-s < S.2 š<£
H p l>
llŽ
r
•s ^"
B
k » "a
vi ^ s
IIH
^ S »i
• g \1 **
«e a
S
~ v "S
.|3e S
■S o v
• u o. O « e = i L eCO_
s
Sa^U) -= ®
6» CO
— u F —
k. a> J-
■^T-a IS £
uri' '2. ® -o
•r n O o > =
® ® u
" t.2 ®'>
t_
S a
».<=■ «ti." v
i; ts .M esijj s
U ^ - o g
"StS «
2 C - w
e-e
- ~ S « O A» v
S"« i s "5?
Vj ~	K
S
Lastnik, društvo -EDINOST«. —
IzdateIj in odgovorni urednik: JOSIP MILANlk
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA. v Trstu.