glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva LETO XVI ŠTEVILKA 1 (513) VELENJE, 11. JANUARJA 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0350-5561 Titova novoletna poslanica i# »Pred nami so velike nalbge. Za njihovo uspešno in pravočasno izpolnitev imajo največjo odgovornost komunisti, toda tudi vsi naši delovni ljudje sploh. Toda odgovornost mora biti docela konkretna. Ne more vsakdo odgovarjati za vse. Zagotoviti moramo, da se bo vselej vedelo, kdo za kaj odgovarja. Da pa bi to dosegli, moramo imeti konkreten in jasen načrt akcije, V katerem bo vsakdo našel svoje mesto in naloge, od najvišjih organov federacije do množičnih občil in vsake delovne organizacije. V zvezi s tem želim posebej poudariti potrebo po nadaljnji krepitvi sistema samoupravljanja, ki prav te dni praznuje tri desetletja svojega obstoja in močne uveljavitve ne samo v naši državi ampak tudi na širšem mednarodnem prizorišču. Z eno besedo: za dosego vseh teh ciljev v prihodnjem obdobju je potrebna najširša mobilizacija naših delovnih ljudi. Prepričan sem, da bi k temu lahko veliko prispeval tudi sklic novega kongresa samoupra-vljavcev. Leto, v katero vstopamo, ne bo lahko za nas. Zahtevalo bo resna odpovedovanja. Zato se obračam na vse delovne ljudi, posebno na voditelje na vseh ravneh, da vsakdo na svojem mestu stori tisto, kar je njegova dolžnost. Naj bi to zares v polni meri leto velike aktivnosti in varčevanja, leto največje discipline in odgovornosti. Če bomo to dosegli, doseči pa moramo, in če bomo smotrno izrabili možnosti, ki jih ima naša država, ki je bogata narvnih bogastev in strokovnih kadrov, bomo premagali tudi sedanje težave. Našim delovnim ljudem, naši mladini in pionirjem, pripadnikom JLA in varnostne službe, vsem občanom naše države pošiljam najprisrčnejše novoletne čestitke!« ČESTITKE . Nestlu Žganku ob 70-ietnici Uglednemu družbenopoli- Slovenije Viktor Avbelj, tičnemu delavcu in nosilcu predsednik CK ZKS Franc partizanske spomenice 1941, Popit, predsednik skupščine Nestlu Žganku so ob 70- SR Slovenije Milan Kučan, letnici čestitali član predsed- predsednik izvršnega sveta stva SFRJ Sergej Kraigher skupščine SR Slovenije dr. in Lidija Šentjurc, člana Anton Vratuša, predsednik predsedstva CK ZKJ Stane RK SZDL Mitja Ribičič in Dolanc in Andrej Marine, predsednik RO ZZB NOV predsednik predsedstva SR Janez Vipotnik. 60 let Mirka Bizjaka 3. januarja je slavil 60- skupščine SRS Milan Kučan, letnico prvoborec in predsednik izvršnega sveta družbenopolitični delavec, skupščine SRS dr. Anton Vra- dosedanji vršilec dolžnosti tlJša, tovariša Lojze Briški, predsednika kolegijskega Janez Zahrastnik in drugi, poslovodnega odbora sozda Priznanja, ki so bila izrečena REK Velenje, dipl. inž. Mirko ob 60-letnici Mirku Bizjaku, Bizjak. Ob življenjskem ju- pomenijo hkrati tudi priznanja bileju je prejel številne čestitke rudarsko elektroenergetskemu z željami, da bi bile njegove kombinatu Velenje za prizade- revolucionarne izkušnje in vanJa in dosežene uspehe pri osebna zavzetost zgled mlajšim uveljavljanju koncepta verti- generacijam ter da bi še naprej kalne dohodkovne povezanosti prispeval k napredku naše elektroenergetskih tozdov družbe. znotraj kombinata, ki Čestitali so mu člani proizvajajo skupen proizvod, predsedstva SFRJ Sergej električno energijo, in ki Kraigher, član sveta federacije ustvarjajo skupen prihodek. Franc Leskošek-Luka, Seveda bo treba poslej še bolj L idija Sentjurčeva, predsednik zavzeto sprejeta načela predsedstva SR Slovenije uveljavljati tudi v praksi, kar Viktor Avbelj, član pred- najhitreje izoblikovati kriterije sedstva SRS Tone Bole, pred- za delitev skupnega prihodka, sednik CK ZKS Franc Popit, ter takšno obliko vertikalne sekretar predsedstva CK ZKS dohodkovne povezanosti F ranc Šetinc, predsednik uveljaviti tudi širše. Rek Velenje Slavko Janežič, novi predsednik KP0 Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je na seji. ki je bila 27. decembra lani imenoval za predsednika kolegijskega poslovodnega organa sozda Rek dipl. ing. Slavka Janežiča. Vodja splošno kadrovskega sektorja sozda Rek bo odslej Konstantin Kuzmin, gospodarskega sektorja Rafko Berlo-čnik. razvojnega sektorja pa Franc Pečovnik. Delavski svet delovne organizacije Rudnik lignita Velenje pa je imenoval zaradi odhoda Slavka Janežiča na novo dolžnost za vršilca dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa te delovne organizacije Alojza Diaccija. Gorenje S0ZD Gregor r, v. d. generalnega direktorja Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na seji, ki je bila 21. decembra, imenoval za vršilca dolžnosti generalnega direktorja sozda Gorenje Gregorja Švajgerja, dipl. inženirja, dosedanjega pomočnika generalnega direktorja sozda Gorenje za tehnična vprašanja. Dosedanji generalni direktor sozda Gorenje Ivan Atelšek prevzema, kot smo pred časom že poročali, opravila in naloge namestnika predsednika poslovodnega odbora Ljubljanske banke — Združene banke. Nestlu Žganku, predvojnemu revolucionarju, prvoborcu ter pionirju gradnje Novega Velenja so ob 70-letnici in 50-letnici revolucionarnega dela podelili najvišje velenjsko občinsko priznanje. Zlati grb občine Velenje (Več o tem na 3. strani) Lepi obeti Elkroja Zagotovljen nadaljnji razvoj Smeli razvojni načrti Modne konfekcije Elkroj temeljijo na izrednih dosedanjih dosežkih — Nespremenjen proizvodni program do leta 1985 — Oblikovali bodo tudi lastno maloprodajno mrežo Dela v pripravah na sprejemanje srednjeročnih načrtov za obdobje od leta 1981 do 1985 ne manjka nikjer, snovanja smernic za bodoče obdobje pa so se temeljito lotili tudi v organizaciji združenega dela Elkroj Mozirje. Med osnovne razvojne smernice šo zapisali, da se do konca prihodnjega srednjeročnega obdobja dosedanji proizvodni program ne bo spremenil. Proizvodnjo bodo povečevali le na podlagi posodabljanja in organizacijsko — tehnoloških izboljšav, medtem ko bosta obseg in sestava sodelovanja s kooperanti ostala na ravni letošnjega leta. Število zaposlenih se bo dvigovalo skladno z narašča- njem obsega poslovanja in glede na kakovost opravljenih del. raslo pa naj bi po letni stopnji 2.1 odstotka. V skladu s srednjeročnimi usmeritvami te organizacije združenega dela je tudi izobraževanje ob delu. veliko pozornosti pasov smernicah namenili še nagrajevanju po delu. S celovitim razvojem proizvodnje bodo povečevali tudi proizvodnjo na tujih tržiščih in bodo letno izvažali petino celotne proizvodnje. Za večje uspehe na tem področju bodo združevali sredstva v samoupravno interesno skupnost za ekonomske odnose s tujino. Dinamika investicijskih naložb bo tudi v prihodnje v -celoti usklajena z razpoložlji- 93 NOVIH ČLANOV ZK — Med priložnostno slovesnostjo, ki jo je pripravil komite občinske konference ZKS Velenje v počastitev jubilejev Partije, SKOJ in razrednih sindikatov, so sprejeli v ZK 93 novih članov. Slovesnosti so se udeležili tudi predvojni in medvojni komunisti iz Šaleške doline. Slavnostni govornik, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje, Janez Zahrastnik, je ob tej priliki spregovoril o najpomembnejših trenutnih nalogah komunistov ter vseR naših delovnih ljudi in občanov. vimi sredstvi, vlaganja pa bodo med drugim usmerjena v izgradnjo lastne maloprodajne mreže. Seveda bodo pri vlaganjih upoštevali razvojne smernice širših oblik združenega dela in družbenopolitične skupnosti, večje možnosti razvoja pa bodo poiskali tudi izven občinskih okvirov. J. P. Rekordna proizvodnja Rudarji presegli proizvodni načrt Čeprav so velenjske rudarje tudi v letu 1979 pestile številne težave, so izpolnili letni proizvodni načrt. Nakopali so kar 4.515.000 ton premoga, kar je za 15. tisoč ton več kot so načrtovali. V zadnjih mesecih so morali rudarji delati tudi vse predvidene proste sobote, ne glede na to pa so dosegli tudi predvidene učinke. Tako je znašal odkopni učinek 22,2 toni na delavnik, in so ga presegli za dva odstotka, enako tudi jamskega, ki je znašal 6 ton premoga na delavnik. Ti rezultati so še toliko boli spodbudni, če upoštevamo, da so velenjski premogovnik tudi v preteklem letu pestile mnoge težave, med njimi pomanjkanje delavcev in povečanje števila izostankov z- dela zaradi boleznin. Ti izostanki so' bili večji v primerjavi z letom 1978 kar za 31 odstotkov. Težave so imeli tudi z nakupom opreme, saj jim je šele proti koncu leta uspelo skleniti pogodbe za nabavo opreme, ki jo bodo dobili v prvem četrtletju letos in to je tudi osnova, na kateri gradijo delovni načrt za letos. V letu 1980 velenjski rudarji načrtujejo, da bodo nakopali 4.700.000 ton lignita; to je za 4,2 odstotka več kot v preteklem letu. Na prvi pogled to povečanje v odstotkih ni veliko. V primerjavi z dnevno proizvodnjo v lanskem letu pa bodo morali rudarji letos nakopati kar tisoč ton lignita več na dan. Naloga torej ni lahka. Vendar so prepričani, dajo bodo ob dobremu de|u celotnega kolektiva in ob večji mehanizaciji tudi izpolnili. Številka 1 (513) - 11. januarja 1980 Steklina v občini Velenje Lisica napadla sprehajalca in njegovega psa Dne, 28. 12. 1979 je v vasi Gaberke lisica napadla sprehajalca in njegovega psa. Prisebni ob£an je lisico pobil z gorjafo ler truplo oddal na Savinjsko-šaleŠki veterinarski postaji v Šoštanju. Histološki pregled možganov in imunoflorescenčni test, ki ga je opravil viruloški oddelek Veterinarske fakultete v Ljubljani je bil pri navedeni lisici pozitiven ter tako potrdil sum na steklino, ki je bil podan z nenavadnim obnašanjem živali. Občani občine Velenje smo bili že maja lani prek Našega časa, radia in plakatov obveščeni o nevarnosti stekline in o zaščitnih ukrepih pred njo. Glede na dogodek 28. decembra, menimo, da ne bo odveč, če jih ponovimo. Steklina je akutna infekcijska bolezen vseh toplokrvnih živali in človeka, ki jo povzroča virus. Rezervuar virusa so divje živali, pri katerih bolezen praktično nikoli ne preneha, ampak v določenem obdobju nekako obmiruje, nato pa se širi dalje na neokužena področja. To obliko stekline imenujemo gozdno ali silvatično steklino, ki se od leta 1965 dalje širi iz zahodno evropskih držav in je v letu 1978 prestopila avstrijsko-jugoslovansko mejo. Steklina je neozdravljiva bolezen ter predstavlja za človeka, ki je obolel, zanesljivo smrt. Sam ugriz stekle živali ni toliko nevaren človeku, če ta takoj obišče zdravnika. Nevarnejši so kontakti z inficirano živaljo in njeno slino, ker nas ne alarmira, virus, pa prodre v organizem skozi manjše rane na koži. Prenos bolezni od divjih živali na človeka je možen, toda redkejši. Najnevarnejši je prenos preko psov in mačk. Slina psa ali mačke je infektivna že teden dni pred tem, ko žival pokaže znake obolenja. Zato je izredno pomembno, da občani dosledno izvajajo zaščitne ukrepe, ki jih je predpisal Izvršni svet Skupščine občine Velenje. Ti ukrepi so naslednji: 1. Omejitev gibanja psov in mačk (kontomac) 2. Prepoved lova s psis 3. Obvezno zaščitno cepljenje psov starih nad 3 mesece 4. Pokončavanje neregistriranih in necepljenih psov, potepuških psov in mačk, zveri in pižmovk „NAS CAS", glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, • Foitova 10. ,,NAŠ CAS" je bil ustanovljen I. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja „NAŠ CAS" od 1. marca 1973 naprej, Uredništvo: Marjan Lipovšek (Direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Boris Zakošek, Mira Zakošek ter Vlado Besednjak (oblikovanje). Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitova 10, poštni predal 89, telefoni (063) 850—087, 850—316, 850—317 — Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za inozemstvo 420 dinarjev). 7\xo račun pri SDK, podružnica Velenje' 52800 — 603 — 38482. Grafična priprava in tisk: CGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in ■fotografij ne vračamo. Za ,,NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. 5. Prepoved odiranja trupel zveri ter jemanje lovskih trofej 6. Trupla pokončanih zveri ali pižmovk ter na steklino sumljivih psov in mačk se mora zapakirati v plastične nepropustne vreče in oddati Savinjsko — šaleški veterinarski postaji v Šoštanju z označbo kraja in datum najdbe ali odstrela. Pozivamo občana, ki je 31. 12. 1979 vzel lisico z mopeda pred gostilno Stopnik v Florjanu, da se nemudoma javi zdravstveni službi zaradi pregleda in cepljenja proti steklini, ker obstaja sum, da je bila lisica stekla. Izvršni svet SO Velenje 7. Vsakdo, ki je ogrizen, opraskan ali kako drugače poškodovan, od psa ali mačke ter divjih živali mora na zdravniški pregled (tudi za neznatne ranice). ?ival, ki je povzročila poškodbo, mora lastnik oddati živo na veterinarski postaji v Šoštanju, kjer bo na petnajst-dnevnem opazovanju. Ne sme se pokončati psa ali mačke, ki je poškodovala človeka, ker se z opazovanjem le-te izognemo ničkaj prijetnemu, dragemu in lahko tudi nevarnemu cepljenju. Pse, ki so povzročili poškodbo človeka, je treba nadzorovati, ne glede na to, ali so bili cepljeni ali , ne- Sedaj, že skoraj po 8-mesečni veljavnosti teh ukrepov pa ugotavljamo, da se precejšnje število lastnikov psov zelo nedisciplinirano in neodgovorno vede ter ne upošteva zaščitnih ukrepov. Nekateri niso prijavili in zaščiteno cepili svojih nad 3 mesece starih psov. Veliko je lakih, ki ne upoštevajo strogega predpisa prevoza psov in zapore mačk, dokler varnostni ukrepi proti steklini ne bodo preklicani. Pozivamo vse občane, da v akciji zatiranja stekline sodelujejo ter prijavljajo vse opažene nepravilnosti in nedisciplino pri izvajanju odredbe za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline. Kršitelje varstvenih ukrepov bomo predlagali sodniku za prekrške v upravno kazenski postopek ter uporabili najstrožja sankcijska merila. Izvršni svet Skupščine občine Velenje Šoštanj 0. 6.1? t : 12.00 12.15 '20.05 Družmir.i© Pepelnik 1. 6.IV 11.58 12.17 19.58 Gaberke - kapela 2. 6.18 11-57 12.18 19.57 Gaberke - kozolec 3. 6.20 11.56 12.20 19-56 Gaberke - trgiv.Vt. 4. 6.2? 9.25 11.56 12.23 19.56 Gaberke - križišče 5. 6.26 9.22 11.53 12.26 19.53 Plešivec - križišče 6. 6.29 9.19 11.51 12.29 19-54 Škale križišče 3- 6.31 9.16 11.49 12.51 19.49 Hrastovec pod ljubit; 9. 6.33 9.13 11.48 12.55 19.48 Hrastovec križišče 10. 6.54 9.11 11.46 12.54 19.46 Tura 11. 6.56 9.o9 11.44 12.56 19.44 Rudarski dom 11. 6.40 9.o6 11.40 12.40 19.40 Tržnica Velenje 12. 6.43 9.o4 J 11.32 12.45 19.57 Zdravstveni dom Vel. 13. 6.46 9.o2 11.29' 12.46 i 19.54 Avtobusna p. Velenje 14. -U.50 J -9.oo -L 11.25 .12.50 i 19.30 gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje načrtuje razširitev svoje 'dejavnosti s hotelom na GOLTEH in novo restavracijo JEZERO, ter z izgradnjo novih hotelskih zmogljivosti v Velenju. K SODELOVANJU VABIMO večje število natakarjev, kuharjev, natakarskih in kuharskih pomočnikov in NK delavcev (sobaric, čistilk, skladiščnih delavcev) ter nudimo možnost priučitve za delo v gostinstvu. r DELOVNA SKUPNOST DELAVCEV UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINA OBČINE VELENJE RAZPISUJE dela in naloge REFERENTA ZA VZDRŽEVANJE NAČRTOV IN KART V GEODETSKI UPRAVI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Poleg splošnih pogojev, navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima poklicno šolo za tehničnega risarja in 1 leto delovnih izkušenj, — da uspešno opravi preizkus znanja iz tehničnega risanja. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba uprave skupščine občine Velenje 15 dni po razpisu. Obrtniki upokojenci v Priekiji Obrtno združenje občine Velenje je v minulem letu organiziralo izlet za vse svoje upokojence člane in se jim na tak način oddolžilo za njihovo delo, prizadevanja in trud, ki so ga le-ti vložili v napredek obrtne dejavnosti. Izlet je bil organiziran v Prlekijo, v eno izmed zelo lepih slovenskih pokrajin. Udeleženci izleta so si ogledali muzej na Ptujskem gradu, Jeruzalemske gorice in zdravilišče Radenci. Za krajši čas so se zadržali na Roškarjevi kmetiji. Pot so nadaljevali še v mariborski Akvarij. Po končanem izletu so bila mnenja udeležencev enotna: ,,Bilo je zelo lepo. Takšnih izletov si želimo še več." Obrtno združenje Velenje pa je s tem dokazalo, da svoje starejše člane še vedno spoštuje in ceni za njihovo nekdanje delo. Ena od nalog, ki ji bodo v bodoče morali posvetiti več pozornosti, pa je prav gotovo višina pokojnin. 1. G. Posvetovanje V Domu kulture Velenje bo danes, 11. januarja 1980 posvetovanje, ki ga organizira Obrtno združenje za vse samostojne obrtnike občine Velenje. Na posvetovanju bodo obravnavali pravilno vodenje poslovnih knjig, pravilno sestavo davčne napovedi za leto 1979, razpravljali pa bodo tudi o novem zakonu o davkih občanov, z večjim poudarkom na novosti s področja samostojne obrti. Posvetovanje bo zajemalo tudi bistvena določila zakona o varstvu pri delu, ki ga morajo poznati prav vsi obrtniki in njihovi delavci. Na posvetovanju bodo sodelovali tudi delavci davčne uprave SO Velenje. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER DO R$C VELENJE TOZD RUDARSKI TEORETIČNI POUK RAZPIS ZA VPIS V 1. LETNIK NADZORNIŠKE RUDARSKE ŠOLE Zmogljivost: 35 slušateljev Vpisni pogoji: končana poklicna šola ustrezne smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj v rudarski delovni organizaciji. Prošnje za vpis dostavite do 30. januarja 1980, na naslov: RŠC VELENJE, TOZD RUDARSKI TEORETIČNI POUK, Prežihova 3, Velenje. Prošnji priložite naslednjo dokumentacijo: — originalno spričevalo o končani poklicni šoli ustrezne smeri, — potrdilo o delovnih izkušnjah, — potrdilo o zaposlitvi. r#'-1 s S Odkupujemo svinjske ter ostale kože po ugodnih cenah KOTO koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug i\\\m\u%\\\\%mm\\vw\u\M\%\«wm\iimw\w\*m« Krajani Gaberk, Plešivca, Škal in Hrastovca so se v teh dneh zelo razveselili, saj bodo odslej veliko lažje prišli v Šoštanj oziroma v Velenje. Pred dnevi je namreč začel voziti avtobus iz Šoštanja prek Gaberk in Škal v Velenje ter nazaj. Ta lokalni avtobus bo vozil od ponedeljka do sobote po voznem redu, ki ga objavljamo. iq ljubljanska banka Temeljna banka Velenje n. sub. o. SKLICUJE I. Dne 16. januarja 1980 ob 13. uri v pritličnih prostorih banke — Rudarska3 ZBOR DEPONENTOV - zbor družbeno pravnih oseb, ki niso podpisale samoupravnega sporazuma o združitvi v banko, vendar so v banko vložili sredstva brez določenega namena. II. Dne 16. januarja 1980 ob 17. uri v pritličnih prostorih banka Rudarska 3 ZBOR VARČEVALCEV Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite sej zborov in se tako vključite v delegatski sistem upravljanja v Temeljni banki Velenje. n i i i i Jubilej Nestla Žganka Zlati grb pionirju Novega Velenja Nestl Zgank je ob 70-letnici rojstva ter ob 50-letnici revolucionarnega dela prejel številne čestitke-V skupščinski dvorani mu je med prvimi čestital tovariš Franc Leskošek Luka I I I I L Zadnje dni preteklega leta (30. decembra) je slavil 70. življenjski jubilej NESTL ŽGANK, pionir gradnje Novega Velenja. Ob tem visokem jubileju ter ob 50. letnici njegovega revolucionarnega dela mu je na svečanem zasedanju vseh treh zborov velenjske občine skupščine 27. decembra predsednik skupščine Franjo Korun izročil v imenu predsedstva visoko občinsko priznanje—zlati grb občine Velenje. Prvi je v občinski dvorani Nestlu Zganku čestital tovariš Franc Leskošek-Luka, jubilantu pa so poslali brzojavne čestitke tudi Tone Bole, član predsedstva S RS, Janez Zahrastnik v imenu medobčinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij idr. V imenu vseh občanov velenjske občine pa je na slavnostnem zasedanju prebral čestitko Tone Šeliga, predsednik občinske konference SZDL Velenje. O jubilantu, njegovem velikem deležu pri izgradnji in razvoju rudnika lignita Velenje, mesta in občine Velenje, njegovi neomajni volji, organizacijskih sposobnostih, požrtvovalnosti in njegovem lastnem vzgledu pri delu je spregovorila Marija Žužek, predsednica družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje. ,,Mislim, da je bilo težko biti pred tridesetimi leti, ko se je orala ledina novega Velenja, Nestl Zgank z vsemi človeškimi čuti, težko je bilo biti direktor rudnika, biti odgovoren za proizvodnjo, razvoj mesta in občine, za izpeljavo proizvodnih in samoupravnih odnosov. Preprosto zato, ker je bilo težko reči kmetu, da za njega ni dela v rudniku, ampak na kmetiji, ker je bilo treba reči prepotenemu rudarju, da se mora obvezno udeležiti popoldanskega udarniškega dela, ker je bilo potrebno reči rudarju, da je pogoj za pridobitev stanovanja 300 udarniških ur, da je treba povečati proizvodnjo... Odlika tovariša Nestla Žganka je bila v tem, da je s svojim zgledom, skromnostjo in velikokrat z nasmehom in dobro voljo znal mobilizirati delovne ljudi in občane za udarniško delo, za večjo ustvarjalnost na delovnem mestu, za tehnološki napredek. Zmeraj nam je znal prikazati takšno vizijo bodočega družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja, ki je večino prepričala, manjšino pa pritegnila v tok. Z nesebičnim in tovariškim odnosom do sodelavcev in vsakogar je sodeloval pri reševanju posameznih vprašanj in znal ustvariti zaupanje v uspeh skoraj vsake akcije. Kritičnost do lastnega dela, nepo-pustljivost, prepojena s tankočutnostjo revolucionarja in ustvarjalnost pri zastavljenih akcijah so tiste Poslovne naloge TG0 Gorenje Programske novosti in varčevalni ukrepi Delavci TGO Gorenje so v proizvodni načrt za to leto zapisali vrsto pomembnih programskih razširitev in varčevalnih ukrepov za racionalnejšo proizvodnjo Tudi v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje označujejo minulo leto kot dokaj razgibano, saj so jih značilnosti lanskoletnih gospodarskih gibanj postavljale pred pomembne proizvodne in družbeno politične naloge. Čeprav je natančne primerjalne podatke o doseženih rezultatih še preuranjeno pričakovati, je direktor TGO Gorenje Peter Krepel vendarle kratko ocenil poglavitne poslovne značilnosti Gorenja v letu 1979. »Ena poglavitnih značilnosti našega poslovanja v preteklem letu je gotovo razmeroma visoko povečanje fizičnega obsega proizvodnje, saj smo proizvedli za 12 odstotkov več kot v letu 1978. Vrednostno pa se je obseg proizvodnje povečal za 37 odstotkov, kar pomeni, da smo v letu 1979 izdelali za približno 7.200.000.000 dinarjev izdelkov in s tem dosegli planirani obseg proizvodnje v višini 97 odstotkov. Do razlike med fizičnim in vrednostnim obsegom proizvodnje pa je prišlo predvsem zaradi sprememb v proizvodnih asortimentih posameznih temeljnih organizacij in pa zaradi povečanja proizvodnje nekaterih dražjih izdelkov. Posebej pomembno je dalje tudi to, da smo v lanskem letu izvozili za nekaj nad 50 odstotkov več blaga kot v letu 1978. Fizični kazalci povečanja proizvodnje in izvoza so torej ugodni, to pa ne velja za kazalce s področja ustvarjanja dohoka in čistega dohodka. ki za celotnim prihodkom zaostajata za približno 5 oziroma 15 odstotkov. Kot je znano, smo se srečevali tudi z velikim razkorakom pri naraščanju cen reprodukcijskega materiala in gotovih izdelkov. Zato je bilo pridobivanje soglasja zveznih upravnih organov za povišanje cen ena naših dolgoročnih nalog v lanskem letu. To smo uspeli urediti šele proti koncu leta, zato smo skušali poslovno uspešnost izboljšati s samoupravno sprejeto akcijo s tem, da smo se maksimalno angažirali pri proizvodnji v zadnjem četrtletju in da smo za več kot polovico znižali zaloge gotovih izdelkov. V teh prizadevanjih smo v precejšnji meri uspeli. S konkretnejšo in podrobnejšo oceno lanskoletne poslovne uspešnosti pa bomo lahko postregli nekoliko kasneje, ko bodo izračunani vsi potrebni podatki.« Tudi v novo leto stopajo delavci Tovarne gospodinjske opreme Gorenje s smelimi poslovnimi načrti in željo, da uresničijo vrsto pomembnih nalog, ki so si jih zadali. Smernice za leto 1980 je direktor Peter Krepel takole orisal: »Predvsem nas čaka veliko nalog pri osvajanju novih proizvodnih programov, ki lahko bistveno prispevajo k boljšim dohodkovnim uspehom. Če pa hočemo to doseči, moramo obnoviti proizvodne zmogljivosti v nekaterih tozdih, kar smo načrtovali že v letu 1979. S tem bomo lahko sledili težnji po bistvenem povečanju izvoza, saj načrtujemo, da bi v tem letu izvoz povečali za približno 35 odstotkov, kar bi vrednostno pomenilo blizu 2.600.000.000 dinarjev izvoza. Za izpolnjevanje teh ciljev smo se lotili izdelave programa povečanja izvoza in s tem pridobitve določenih družbenih soglasij za uvoz nekatere opreme. Ta program je večleten, del pa ga bomo,uresničili že v letu 1980. Skratka naše geslo je investiranje v novo produktivnejšo opremo v obstoječih zidovih, delno že v tem letu in seveda tudi pozneje. Kot je znano, naš proizvodni program že obsega gospodinjske aparate zabavno, medicinsko in industrijsko elektroniko ter gradbene elemente. V tem letu pa je mogoče pričakovati določene novosti pri izdelavi pralnih strojev (modernejši stroji z 800 obrati), kompletiranje programa hladilnih in zamrzovalnih aparatov s širšim asortimen-tom teh strojev, nov program* ski set pa pripravljamo tudi na področju zabavne elektronike. Gre za nove modele televizorjev, kijih pripravlja-no na osnovi dokumentacije naše firme Koerting in ki naj bi program barvnih televizorjev močno osvežili. Veliko pozornost namenjamo tudi sodelovanju z republiškimi razvojnimi ustanovami, pri čemer mislim predvsem na razvijanje programa medicinskih elektronskih aparatov zlasti za stimulatiko. Tudi s tem programom in seveda primernim pristopom se bo- lastnosti, v katerih se odraža kontinuiteta v delu predvojnega in današnjega revolucionarja Nestla Žganka. Z enako mero tankočutno-sii, ,,revolucionarja in komunista/' je nadaljevala Marija Žužek, je tovariš Nestl Zgank opravljal naloge direktorja rudnika lignita Velenje, predsednika skupščine občine Velenje in sedaj predsednika občinskega odbora ZZB NOV Velenje. Z njemu lastno požrtvovalnostjo v vero v človeka je znal povezovati in spodbujati družbenopolitično dejavnost / uspešnostjo na delovnem mestu in pomagati povsod, kjer je bilo to potrebno," je dejala Marija Žužek in ob koncu izrekla prepričanje, da bo tovariš Nestl Zgank tudi v bodoče prenašal svoje dragocene izkušnje na mlajše. Nadvse ginjen se je tovariš Nestl Zgank zahvalil za pozornost, ki so mu jo i/kazali delegati na zadnjem /asedanju. Dejal je, da so to bili težki, vendar pa lepi časi. ,,Velenju sem skušal dati, ko- mo lotili za nas povsem specifičnega trga. Novost, ki jo pripravljamo že nekaj časa, je tudi kompleten kopalniški program, ki ga sestavljata , kopalniško pohištvo in kopalniški sanitarni set. Oba sta naše izvirno delo in si od tega programa obetamo dosti tako v dohodkovnem smislu, kakor tudi v programskem smislu kompleti-ranja naše ponudbe. Poleg vsega tega pa nas v letu 1980 čaka še vrsta obveznosti pri spoštovanju tako imenovanega paketa varčevalnih ukrepov, ki smo jih pripravili za letos, da bi proizvajali še bolj racionalno. Predvsem zato. ker moramo poiskati notranje rezerve, ker vsaka prevelika poraba zmanjšuje dohodek in ker bo trend naraščanja stroškov zaradi stalnih povečevanj cen energije imel vpliv v globino družbenega dogajanja. Žato je naš cilj tudi ta, da obdržimo določene oblike porabe na tisti vrednostni stopnji, kot smo jih imeli v letu 1979, pri čemer imamo v mislih seveda tisti del, na katerega lahko vplivamo.« J. Krajnc Prispevek k stabilizaciji Dopolniti davčno politiko Še obilo pomanjkljivosti na področju izvajanja davčne politike v mozirski občini — Priprave na sprejemanje novega zakona — Obetajo se novosti v gozdarstvu V Gornji Savinjski dolini je v zadnjem času nekoliko razvnelo duhove poročilo o izvajanju davčne politike v mizarski mozirski občini, prav tako pa razprava o njem. Delavci davčne uprave so pripravili resnično obširno poročilo in tudi sami ob določeni problematiki naka/aii nekatere možne rešitve, ki jih bodo obenem / napotki iz javne razprave skušali uskladiti, vse skupaj pa naj bi k oblikovanju takšne davčne politike, ki bi ugodno vplivala na razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti. Zagotovo ne bo odveč zapisati nekaj pripomb, ki so se "izoblikovale doslej. Poročilo o izvajanju davčne politike naj bi davčna uprava poslej pripravljala po sprejetju zaključnega računa in ne več ob koledarskem prehodu iz leta v leto. Ker težav na področju izvajanja davčne politike v Gornji Savinjski dolini ne manjka, se bodo morali na predvideno sprejemanje novega zakona o davkih občanov tehtno pripraviti vsi ustrezni organi v občini. Izvršni svet skupščine občine Mozirje je na svoji zadnji seji menil, da' bo treba ponovno oživiti delo komisije za ugotavljanje izvora premoženja. Pereč je tudi problem obračunavanja prometnega davka v zvezi z neznanimi blagovnimi tokovi in ta problem bo treba, vsem težavam navkljub primerno ra/.rešiti. Pomanjkljivosti še vedno ostajajo na področju gozdarstva. Proučiti bo morda treba obdavčitev lastnikov gozdov glede na možni etat, kar bi precej vplivalo na celovitejše izvajanje gozdno — gospodarskih načrtov. Še ena novost naj bi veljala na tem področju. Že dolgo je namreč odmerna osnova cena lesa na panju, kazalo pa bi jo spremeniti v tem smislu, da bi upoštevali tudi pogoje spravila lesa. Razprava je nakazala še več drugih rešitev enotni cilj obdavčenja v prihodnje pa bi moral biti dohodek kot odmerna osnova, saj bi se davčna politika le na ta način vključila v stabilizacijske gospodarske tokove. J. P. 1 ^■Bs J - - j^H ^Bmmmž i % W \ % 1 .1 I I I I Tovariš Franc Leskošek-Luka čestita Nestlu Žganku likor se je največ dalo," je dejal. Ob tej priložnosti se je Nestl Zgank spomnil tudi vseh tistih pionirjev Velenja, ki so, kot je dejal, vselej dali vse od sebe, da je šel razvoj v jami kot zunaj tako hitro naprej. Še posebej pa je jubilant izrekel zadovoljstvo, ker je bil v dvorani tudi tovariš Franc Leskošek-Luka. ,.Tovariš Luka ni le naš prijatelj, ampak tudi naš velik sodelavec. Vselej, kadar je prišel v Velenje, nas je bodril in spodbujal, ter nam prinašal nove zamisli. To je za nas ogromno pomenilo," je dejal ob koncu zahvale tovariš Nestl Zgank. Ob jubileju je Nestlu Zganku čestital tudi mešani pevski zbor Gorenje ter mu zapel ne kaj narodnih pesmi. g. I I I I J Mozirje: o kadrovanju Bolj smelo načrtovanje Člani izvršnega sveta skupščine občin? Mozirje so na eni svojih prejšnjih sej ob koncu lanskega leta podrobno obravnavali izvajanje družbenega dogovora o načelih kadrovske politike v mozirski občini. Razprava je bila resnično poglobljena in je rodila nekaj pomembnih sklepov. Več kot očitno je dejstvo, da mora postati načrtovanje kadrov nujni sestavni del letnih, srednjeročnih in dolgoročnih načrtov temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Odveč ne bo tudi več smelosti pri načrtovanju, zlasti za strokovno zahtevnejša mesta, štipendijska politika mora biti v prihodnje dosledno vezana na potrebe združenega dela. Na dlani je namreč dejstvo, da je štipendiranje ključno vodilo kadrovske politike in obenem opravlja vlogo usmerjevalca politike zaposlovanja. Štipendiranje, tako iz združenih sredstev kot iz sredstev organizacij združenega dela, mora odločilno vplivati tudi na poklicno usmerjanje za potrebe združenega dela. Na podlagi tega je jasno, da tvorijo poklicno usmerjanje, zaposlovanje in štipendijska politika celoto, ki edina lahko zagotovi pridobitev ustreznih in prepotrebnih kadrov. Brez ustrezne mere odgovornosti seveda ne gre. Politiko štipendiranja bodo morali zato nenehno spremljati in ob vsakršni nepravilnosti ustrezno ukrepati. Sprotnega ocenjevanja je potreben tudi problem fluktuacije delavcev, ki postaja vse bolj pereč, zato ustrezni ukrepi ne bodo odveč. V razreševanje teh in drugih problemov se bodo zato morali celovito vključiti vse družbenopolitične organizacije v občini, njeno združeno delo in predvsem seveda samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje. Rudnik lignita Velenje Zračilni jašek v Šoštanju prebit Zadnje dni decembra so dosegli graditelji novega zračilnega jaška v Šoštanju nadvse pomembno delovno zmago. Najprej so velenjski rudarji prebili zračilni jašek v Šoštanju, pozneje pa so delavci tozda Rudarska gradbena dejavnost rudarsko energetskega kombinata Edvard Kardelj Zasavje prebili zračilni jašek v progo. Da gre za resnično pomemben delovni dosežek pove že podatek, da znaša razdalja med jaškom Preloge in novim zračilnim jaškom v Šoštanju kar 3.2.00 metrov, višinske razlike pa je 180 metrov. Zahvaljujoč vestnemu delu jamomerske službe pri teh delih, ki sodijo v program izgradnje nadomestnih objektov za jašek Preloge, ni bilo težav. Predstavniki velenjskega premogovnika, ki so si ogledali opravljeno delo; so lahko samo čestitali graditeljem — delavcem tozda rudarska gradbena dejavnost REK Edvard Kardelj Zasavje in velenjskim rudarjem. Nov zračilni jašek v Šoštanju bodo za zdaj uporabljali za dovod svežega zraka v jamo, pozneje pa bo to izstopni zračilni jašek. DOMAČI TEDNIK NAS CAS v vsako hišo v Šaleški in Gornji Savinjski dolini! Iz skupščinske dvorane Po poteh, ki so začrtane V zadnjih dneh starega leta so se na skupni seji sestali delegati vseh treh^, zborov skupščine občine Velenje-Vrsta pomembnih sklepov Minulo leto je bilo za delegate skupščine občine Velenje delovno vse do zadnjih dni. ko so se 24. decembra sestali na ^skupni seji delegati vseh treh zborov. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava predloga resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta občine Velenje za obdobje 1972 do 1980 v letu, 1980. Kot je v uvodu k razpravi poudaril predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun, je z dvostopenjskim postopkom sprejemanja tega izjemno pomembnega dokumenta bila dana možnost najširše raz-> prave. Resolucija zato vsebuje vse bistvene pripombe, ki so se izoblikovale ob sprejemanju osnutka v delegatski skupščini, ob razpravah v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in organih družbenopolitičnih organizacij. S sprejetjem resolucije se najtežji del šele začenja, je ocenil Franjo Kljun, saj odprta družbeno ekonomska vprašanja ne bodo dovoljevala nikakršnih odstopanj, če jih želimo rešiti tako, kot smo se dogovorili, predvsem pri skrbi za širjenje materialne osnove dela, ustvarjanja dohodka in čistega dohodka ter drugih nalog, ki so zapisane v resoluciji. Le-ta opredeljuje izhodišča in naše skupne naloge v letif 1980, materialne možnosti razvoja v' tem letu. osnovne naloge pri ustvarjanju celotnega prihodka in dohodka ter razporejanju celotnega prihodka, naloge na področju oblikovanja cen. usmeritve samoupravnih interesnih skupnosti gospodarstva in družbenih dejavnosti. vlogo temeljne banke in njeno poslovno politiko, družbeno načrtovanje in pripravo planskih dokumentov, naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. regijsko in medobčinsko sodelovanje ter povezovanje z ostalimi republikami in pobratenimi občinami. Skupaj z vsemi nalogami pa resolucija določa tudi njihove odgovorne nosilce. V njej smo med drugim predvideli, naj bi družbeni proizvod v letu 1980 porastel realno za 6 do 7 odstotkov; seveda ob velikih skupnih naporih in še uspešnejšemu vključevanju v izvoz. Pogoj za takšno rast pa je tudi povečanje produktivnosti dela za približno 3,5 odstotka. Razmerja na področju zunanjetrgovinske menjave naj bi se popravila s približno 12 odstotnim povečanjem izvoza, kar bi vrednostno pomenilo izvoz za 130,4 milijona dolarjev blaga. Posebna pozornost bo veljala tudi politiki zaposlovanja, saj v prihodnjem letu načrtujemo le 2,5 odstotno stopnjo rasti ali 520 novo zaposlenih delavcev. Skladno s tem pa bo potrebno hitreje reševati tudi vprašanje zaposlovanja invalidov v naši občini. Leto 0 inventivni dejavnosti Premalo zanimanja za inovatorstvo Dejavnost, ki ji posvečajo na tujem mnogo pozornosti, pri nas še ni zaživela dovolj. Komisiji za inovacije pri občinskem sindikalnem svetu ter pri občinski raziskovalni skupnosti Velenje sta pripravili posvetovanje o inventivni dejavnosti v občini Velenje. Posvetovanje so pripravili zato. ker ta dejavnost še ni zaživela v vseh delovnih organizacijah v občini Velenje v dovolj veliki meri. Predavanje o inventivni dejavnosti je pripravil dr. Kreša Puharič, redni profesor ekonomske fakultete v Ljubljani. Orisal je razvojno raziskovalno dejavnost, množično inventivno dejavnost ter spregovoril o pojmu lastnine. Po predavanju so prisotnim posredovali poročilo o inventivni dejavnosti v občini Velenje. Pripravili so ga na podlagi vprašalniki, na katerega pa je, žal, odgovorilo le 19 delovnih organizacij v občini. Iz poročila je razvidno, da z inventivno dejavnostjo v občini nikakor ne moremo biti zadovoljni. saj ji posvečajo v mnogih delovnih organizacijah premalo pozornosti in nikakor ne moremo reči, da je prisotna na slehernem delovnem mestu. Ugotavljali pa so tudi. da v nekaterih delovnih organizacijah za to dejavnost sploh nimajo posluha in na tem področju niso naredili še prav ničesar. Kakšen odnos imamo do te dejavnosti pa priča tudi izredno slaba udeležba na posvetovanju, kamor so povabili vse direktorje delovnih in temeljnih organizacij, predsednike komisij za inovacije, vodje razvojnih služb ter nekatere druge, ki naj bi bili v svojih delovnih organizacijah nosilci te dejavnosti. Žal. so se le redki vabilu odzvali, saj predavanje o tako pomembni zadevi kot je inventivna dejavnost, kiji v svetu posvečajo toliko pozornosti. pri nas pa je še vedno v povojih, zanje ni bilo zanimivo. ali pa premalo pomembno. Zastavlja se vprašanje, če ni takšen odnos tistih, ki bi morali na tem področju največ narediti in poskrbeti, da bi takšno delo zaživelo povsod, neodgovoren? M . Z. 1980 naj bi bilo razgibano tudi na področju investicijske dejavnosti. Vseh naložb bi bilo po načrtovanjih za blizu 2.8 milijarde dinarjev, od česar bi 2,2 milijardi vložili v osnovna sredstva, 220 milijonov dinarjev pa v obratna sredstva. Delegati so ta in druga določila resolucije soglasno sprejeli in kot dodatek razpravljali tudi o razvojnih usmeritvah organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti. Sprejetju resolucije pa bo v začetku novega leta sledil še predlog ukrepov za uresničevanje re-solucijskih nalog, ki ga bo pripravil občinski izvršni svet. V nadaljevanju skupne seje so delegati skupščinskih zborov nato obravnavali odlok o spremembi odloka o proračunu občine Velenje za leto 1979, osnutek proračuna občine Velenje za leto 1980 in predlog odloka o začasnem financiranju potreb občine Velenje v prvem tromesečju novega leta. V rebalansu proračuna za leto 1979, se bo na pobudo delegatov upoštevalo še dodatnih 100.000 dinarjev za področje tehnične kulture in enaka vsota tudi za leto 1980. Delegati so tako dopolnjen odlok potrdili, prav tako pa tudi osnutek proračuna za leto 1980. Ker se bo predlog tega proračuna obravnaval in potrjeval na eni prihodnjih skupščinskih sej, so delegati sprejeli še odlok o začasnem finaciranju potreb občine Velenje. Sprejetje bil tudi osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih organov ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, kakor tudi predlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju in vzdrževanju pokopališč, grobov, zgodovinskih območij in obeležij iz predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja, narodnoosvobodilne borbe in povojne graditve naše domovine. Delegati so sprejeli še sklep o pristopu k temu dogovoru, ki pomeni normativno urejanje financiranja tovrstnih akcij. Delegati vseh treh zborov so soglašali tudi o soustanoviteljstvu invalidskih delavnic v sestavi delovne organizacije Plastika REK Velenje, vendar brez materialnih obveznosti. Po. ponovnem imenovanju Bojana Glavača za ravnatelja velenjske gimnazije, dveh delegatov v delavski svet delovne organizacije Plastika, tozd Plastični izdelki, komisije za pregled zaključnega računa prispevkov in davkov občanov občine Velenje in zaključnega računa starostnega zavarovanja kmetov ter delovne skupine, ki bo proučila področja, kjer naj bi ustanovili družbene svete, sta sejo nadaljevala zbora krajevnih skupnosti in združenega dela. Delegati teh dveh zborov so sprejeli dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1980 in potrdili predlog odloka o pooblastitvi Zavoda za urbanizem Velenje za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja. Ob tem pa sta oba zbora pooblastila občinski izvršni svet, da sodeluje pri oblikovanju razvojnih načrtov Zavoda za urbanizem in da občinska skupščina imenuje poslovodnega organa Zavoda. Po dogovoru z ene prejšnjih sej so poslušali tudi poročilo o ukrepih za hitrejše razreševanje stanovanjske izgradnje, ki ga bo za vse seje skupščine pripravljal izvršni svet ter informacijo o prehodu na ekonomske stanarine, pri čemer so poudarili, da je potrebno spodbuditi razprave o tem, da bi samoupravne sporazume sprejeli do dogovorjenega roka. Poleg sklepa o dopolnitvi srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje v naši občini s sosesko Šalek III., so delegati sprejeli še sklep o uporabi solidarnostnih sredstev za delno odpravo posledic, kijih je v občini Šentjur pri Celju povzročilo nedavno deževje s točo, poslušali pa so tudi informacijo o posledicah hudega deževja v naši dolini novembra lani. Za odpravo teh posledic bi po predvidevanjih potrebovali 18.000.000 dinarjev, o tem pa bodo delegati ponovno razpravljali na eni prihodnjih sej skupšči- ne. J. Krajnc Iz mozirske občine Korenito opraviti s slabostmi Požarna varnost Delegati zbora združenega dela skupščine občine Mozirje so na novembrski seji zavrnili poročilo o uresničevanju delegatskega sistema — Sprejeli so ga na decembrski, skupaj s temeljito oceno lastnega dela Zadnje dni starega leta so se na zasedanju zbrali delegati zborov skupščine občine Mozirje. V obširnem dnevnem redu ni manjkalo pomembnih točk. Med drugim so obravnavali analizo gospodarskih gibanj v občini Mozirje v prvih devetih mesecih lanskega leta, sprejeli so odlok o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva, odlok o začasnem financiranju proračuna občine Moziije za prvo letošnje tromescč-je. poročilo o izvajanju družbenega dogovora o načelih kadrovske politike, razpravljali pa so tudi o vrsti odlokov in poročil s področja davčne politike ter stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Kljub temu so največ časa namenili poročilu o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini Mozirje. O tem poročilu so vsi zbori razpravljali že na novembrski seji, vendar ga delegati zbora združenega dela niso sprejeli. Zahtevali so namreč, daje potrebno opraviti pred tem posvet z vodji delegacij za ta zbor in bodo poročilo obravnavali na naslednji seji, skupaj z zaključki omenjenega posveta. Vodje delegacij za zbor združenega dela so se zbrali na posvetu konec novembra, kljub jasno izraženi zahtevi in pobudi, ki je prišla iz njihovih lastnih vrst, pa udeležba na posvetu ni bila ravno najboljša. Kljub temu je posvet v celoti uspel, vsi udeleženci so se odkrito pogovorili o vseh slabostih. ki se na tem področju pojavljajo v posameznih sredinah in s tem v zvezi sprejeli vrsto pomembnih zaključkov. V vseh sredinah združenega dela in v sleherni delegaciji za zbor združenega dela posebej morajo v najkrajšem času ter v sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami opraviti temeljit pregled aktivnosti delegacij in posameznih delegatov ter vse nedelavne nemudoma zamenjati. Prav tako morajo družbenopolitične organizacije še v večji meri in bolj neposredno vplivati na razreševanje vseh vprašanj, ki se pojavljajo na področju delovanja delegatskega sistema. Tvorno se morajo vključiti v delo delegacij, jih pri delu usmerjati in skupno usklajevati stališča v svojih sredinah, kar doslej ponekod sploh ni bil primer. V vseh sredinah morajo v pravi meri ovrednotiti mesto in vlogo delegacij in delegatov. V temeljnih samoupravnih aktih morajo natančno določiti pravice, dolžnosti in odgovornost delegacij in delegatov in jim obenem zagotoviti pogoje za nemoteno delo. Zagotoviti je treba tudi odgovornost poslovodnih organov na tem področju in delegacijam v temeljnih organizacijah združenega dela zagotoviti enakopraven položaj s samoupravnimi organi. Prav tako so na posvetu sprejeli sklep, da mora biti vsebinska priprava gradiva bolj temeljita, obrazložitve k posameznim dokumentom pa napisane v bolj razumljivem jeziku. Prav takšne morajo biti poslej tudi uvodne obrazložitve k posameznim točkam. Večjo pozornost bodo morali nameniti še odgovorom na delegatska vprašanja, ki so bili doslej nemalokrat nepopolni in preveč splošni. Delegati zbora združenega dela so se tudi odločili, da bodo v dnevne rede vnesli točko »pregled-sklepov zadnje seje«, v bodoče pa se bodo na samostojnih sejah zbirali tudi v popoldanskem času. Vse te spremembe in druge dopolnitve je treba vnesti v spremembo odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Mozirje, ki ga morajo sprejeti takoj v začetku letošnjega leta. J. PLESNIK Vrsta pomembnih nalog V Velenju je bila 3. redna seja delegatov samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari. Če so se v zadnjem času na marsikateri delegatski seji srečevali s problemom nesklepčnosti, so na 3. redni seji skupščine samoupravne interesne skupnosti varstva pred požari občine Velenje z zadovoljstvom ugotavljali nasprotno. Visoka udeležba in tvorno razpravljanje sta bili poglavitni značilnosti te seje, na kateri so delegati najprej poslušali informacijo o uresničevanju finančnega načrta za obdobje od januarja do septembra tega leta. V zvezi s tem so ugotovili, da mnoge organizacije združenega dela še niso poravnale obveznosti. ki so jih sprejele s podpisom samoupravnega sporazuma, nekatere tudi za leto 1978. Po- membna točka dnevnega reda je bilo tudi sklepanje o finančnem načrtu za leto 1980, ki za delo samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari predvideva 10.800.000 dinarjev. Ker po določilih tega načrta na morejo v celoti zadovoljiti zahteve gasilskega društva iz Topolšice, so se na pobudo delegata iz Topolšice dogovorili, da potrebno razliko za obnavljanje tamkajšnjega gasilskega doma poskušajo priskrbeti s krediti. Delegati so na Seji potrdili tudi predlog delovnega načrta za prihodnje leto. Pomembne naloge. ki so med drugimi zapisane v tem načrtu, so predvsem skrb za podružbljanje in razvoj požarnega varstva v občini, skrbno preventivno delo, izboljšanje tehnične opremljenosti gasilskih društev in vzdrževanje te opre- me. obnavljanje nekaterih dotrajanih gasilskih domov, popularizacija gasilstva, urejanje in izpopolnjevanje sistema zvez ter alarmiranja, poglabljanje sodelovanja gasilskih enot z. enotami civilne zaščite, vključevanje mladih v gasilske vrste, tesno sodelovanje z občinsko gasilsko zvezo in seveda še vrsta drugih aktivnosti. Prav tako so delegati razpravljali O- srednjeročnih delovnih smernicah za obdobje od leta 1981 do 1985 in sprejeli še sklep o ustanovitvi delovne skupnosti pri občinski gasilski zvezi, ki bi delovala za potrebe te zveze in samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari. Ta delovna skupnost naj bi s svojo sestavo poskrbela za boljše delo na tem področju in za stalno dežurno službo v velenjskem gasilskem domu'. j. Krajnc Nova cesta skozi Vinsko goro Pred novim letom je stekel promet po okrog 2 km dolgem posodobljenem odseku regionalne ceste Velenje — Arja vas skozi Vinsko goro. Cesta je v celoti speljana po novi trasi, odpravljeni so nepregledni ovinki, pa tudi klanca, ki je povzročal pozimi voznikom motornih vozil številne preglavice. ni več. Pričakovati je mogoče, da bo republiška skupnost za ceste letos nadaljevala s posodabljanjem regionalne ceste Velenje — Aija vas proti Črnovi. Želimo, podobno kot vsi vozniki motornih bozil iz Šaleške doline, da bi se posodobljena regionalna cesta čimprej približala priključku na Sloveniko pri Arji vasi. Osnovna šola Veljko Vlahovič Aktivnost izražena v mnogih dejanjih Poživitev kulturnega življenja Trajna skupna naloga vanju kulturne politike. Potrebno jih je spodbujati k izkoriščanju ustavnih pravic s tega področja, da bi bil njihov stik s kulturo novega okolja kar najbolj vsestranski in bogat. V živahni razpravi so nato predstavniki vodstev republiških družbeno političnih organizacij Slovenije, kulturno prosvetnih zvez ter republiških sindikalnih svetov Bosne in Hercegovine, Srbije, Vojvodine, Kosova in mnogi drugi, spregovorili o stanju in izkušnjah s . tega področja. Posebno ugoden odmev pa je imel prispevek Vinka Staniča iz Velenja, ki je na osnovi ankete med delavci iz drugih republik in pokrajin v Velenju (predstavljajo 32 odstotkov prebivalcev Velenja) zbral njihove želje, interese in kulturne potrebe. Ob koncu posvetovanja so udeleženci skupno oblikovali dokument s sklepi in priporočili, ki naj bi spodbudil živahnejšo kulturno življenje delavcev i?ven matičnih področij. Tako v teh stališčih med drugim priporočajo, naj se zavedajo ustavnih pravic pri zadovoljevanju kulturnih interesov, da se vključujejo v različne kulturne skupine ter društva in jih tudi sami ustanavljajo, da skupno oblikujejo in izražajo svoje interese za kulturno dejavnost in da storijo vse za spoznavanje jezika nove življenske ter delovne sredine, pri tem pa od svoje delovne oziroma sindikalne organizacije zahtevajo vsestransko pomoč. Prav tako dokument priporoča različnim društvom in kulturnim skupinam, da spodbujajo te delavce k vključevanju v njihove vrste, da pomagajo pri ustanavljanju podobnih skupin in se povezujejo z njimi, da na različnih prireditvah vključujejo tudi programe teh skupin, da v svojih knjižnicah skrbijo za literaturo v jezikih vseh naših narodov in narodnosti, da organizirajo gostovanja drugih skupin, da se povezujejo z društvi iz mest, od koder je veliko delavcev in podobno. Republiške skupnosti oziroma zveze v republikah pa bi morale redno opozarjati na te naloge, tovrstne napore povezovati in same načrtovati prireditve, ki bi vključevale delavce iz drugih republik in pokrajin. Pomembno vlogo morajo prevzeti tudi sindikati in druge družbeno politične organizacije, zlasti pri kulturnem izobraževanju, organizaciji prireditev, pri načrtovanju kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah, pri tkanju brat- skih in prijateljskih vezi, pri imenovanju organizatorjev kulturnega življenja in pri drugih podobnih oblikah. Pomembne naloge čakajo na tem področju tudi knjižnice, kinematografe, radijske in televizijske postaje, muzeje in galerije, gledališča ter druge kulturne posrednike. Na posvetu v Velenju so se dogovorili še to, da bodo ob letu dni poskušali oceniti uspešnost izvajanja teh sklepov in priporočil, ki naj bi pripomogli k obogatitvi kulturnega življenja delavcev iz drugih republik in pokrajin. J. Krajnc gledališko, lutkarsko dejavnost. Na šoli pa delujejo tudi trije zbori, in sicer dva otroška in mladinski zbor. Učenci izdajajo svoje prispevke v literarnem glasilu Rast ob Paki. Med poljudno znanstveno ter tehnično dejavnost sodijo angleški krožek, matematični, biološki, kemijski, šahovski, obrambni, foto krožek, prometni, klub OZN, RK in zelena straža. Mladi varčevalci pa lahko varčujejo svoje prihranke pri pionirski šolski hranilnici. „Veseli smo, da veliko u-čencev pridobiva svoje znanje z reševanjem nalog Vesele šole Pionirskega lista. Vanjo je vključenih kar 373 učencev", je dejala mentorica Olga Tajnšek. O delu šolskega športnega društva nam je pripovedoval mentor ŠŠD Boris Šalamon. ..Najštevilnejše na šoli je prav gotovo ŠŠD, saj so vanj vključeni prav vsi učenci osnovne šole Veljko Vlahovič. Atletika, košarka, rokomet so na naši šoli prioritetne panoge. Poleg teh disciplin pa razvijamo še gimnastiko, šah, folkloro, aktivni so tudi taborniki in planinci na nižji kot tudi na višji stopnji. V našem programu smo si zadali nalogo, da se bomo udeležili vseh tekmovanj, kjer imamo krožke. Poleg tega pa bi radi opravili še smučarsko in plavalsko nepismenost, vendar se tu srečujemo s finančnimi težavami, ki pa bi jih radi čimprej odpravili. Ravno sedaj poteka na šoli šolska košarkarška liga. Izdelan imamo tudi pravilnik točkovanja za najboljšega športnika in športnico šole, pa tudi razredne skupnosti. Razredne skupnosti na nižji stopnji tekmujejo za športno značko. Predsednik SŠD Matjaž Vertačnik pa je nadaljeval: „Večje breme naj bi nosili mi sami." Aktivni na šoli so tudi mladinci, ki so že kar šestkrat priskočili na pomoč kmetom Konovega in Saleka. Uredili so cvetično gredo in okolico, redno pa organizirajo klubske popoldneve in mladinske ure s predavanji, na katere povabijo tudi druge predavatelje. ,,Udeležujemo se vseh športnih tekmovanj, tesno pa sodelujemo z mladinsko organizacijo ESO z mladinskimi organizacijami v KS, pa tudi na šolah. Urejamo šolski radio in izdajamo glasilo" je dodala mentorica Jožica Stvarnik. ..Aktivnost naših učencev je izražena v mnogih svobodnih oziroma izvenšolskih dejavnostih, ki delujejo na šoli", je dejala ob koncu našega razgovora ravnateljica osnovne šole Veljko Vlahovič Marija Žužek. T. K. Uvod v velenjsko posvetovanje je bila zanimiva prireditev, ki so jo na predvečer delovnega sestanka pripravili v velenjskem kulturnem domu. S pisanim programom so se predstavili Šaleška folklorna skupina iz Velenja, folklorna skupina Bratstvo iz Raven na Koroškem, literati Doma učencev Rudarskega šolskega centra Velenje, učenci glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje in literati udeleženci 1. natečaja literatov iz drugih republik. Posvet se je nato naslednji dan pričel v Domu učencev RŠC Velenje s pozdravom predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franja Kljuna. Izrazil je zadovoljstvo, da se to aktualno in nadvse pomembno posvetovanje odvija prav v Velenju, ki je hitro rastlo in se razvijalo tudi z veliko pomočjo delavcev iz drugih republik in pokrajin. Predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer pa je zatem v uvodnem referatu orisal stanje na področju organiziranja kulturnega življenja delavcev, ki niso zaposleni v matičnih republikah. Poudaril je zlasti ustavno pravico do izkoriščanja kulturnih dobrin, organiziranja kulturnega življenja in aktivnega sodelovanja v njim, hkrati pa opozoril tudi na ovire, ki se v vsakdanji praksi kažejo pri tem. Gre predvsem za zapiranje delavcev v ozke sodelavske druščine, ko prihajajo v nove sredine, za slabo siceršnjo razvejanost kulturnih dejavnosti v teh okoljih, za primanjkovanje prostega časa, za nenavajenost koriščanja kulturnih dobrin, predvsem pa za jezikovno pregradol Zato je pri premagovanju teh ovir še kako potrebna izdatna pomoč nove delovne sredine in matične republike oziroma pokrajine. V Sloveniji se v zadnjem času vse bolj zavedamo, da je to naša trajna naloga in trajen moralni dolg, je povedal Jože Humer, zato je potrebno, da naše kulturne ustanove skrbijo za dostopnost kulturnih dobrin, za organizacijo najrazličnejših prireditev, za sodelovanje delavcev v repertoarnem izboru, za njihovo vključevanje v kulturna društva in skupine, za ustanavljanje njihovih samostojnih skupin, za delež organizacij združenega dela, osnovnih sindikalnih organizacij, drugih družbeno političnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti pri tem in podobno. Zlasti pa je pomembno, da so delavci iz drugih republik in pokrajin ustvarjalen subjekt pri obliko- potekajo pod geslom ,,Narava, zdravje, lepota". Program jugoslovanskih iger obsega izdelovanje ptičjih krmilnic, čiščenje okolj, razne zbiralne akcije. Letos so zbrali kar 11 ton papirja in 2 toni divjega kostanja za lovsko družino. Učenci skrbijo tudi za spomenike iz NOB (spomenik v Šembricu), vsako leto pa organizirajo srečanje z borci krajevne skupnosti. Vključujejo se v raziskovalne akcije, v razpise Pionirskega lista, delovnih organizacij na ravni občine, pa tudi v jugoslovanskem merilu. Največjo udeležbo beležijo Kulturno umetniško društvo France Prešeren skrbi za ' poglabljanje in zadovoljevanje kulturnih potreb vseh učencev V Velenju so se ob koncu leta sešli udeleženci jugoslovanskega posvetovanja o kulturnem življenju delavcev iz drugih republik in pokrajin ter sprejeli stališča in priporočila, ki naj obogatijo to področje Poročali smo že, da so se v zadnjih dneh preteklega leta srečali v Velenju udeleženci prvega jugoslovanskega posvetovanja o kulturnem življenju delavcev iz drugih> republik in pokrajin. Posvet so organizirali Zveza kulturnih organizacij Slovenije, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ter Zveza kulturnih organizacij občine Velenje in občinski sindikalni svet Velenje, Njihov namen je bil, da ocenijo stanje na tem področju, ki smo mu doslej posvečali vse premalo pozornosti in da začrtajo poti, po katerih naj bi prišli do spodbudnejših ugotovitev. Vse izvenšolske dejavnosti na osnovni šoli Veljko Vlahovič so organizirane pod okriljem pionirske organizacije -- Princip prostovoljnosti uresničen do popolnosti Celodnevno osnovno šolo Veljko Vlahovič obiskuje 517 učencev, ki se aktivno vključujejo v kar 52 svobodnih oziroma izvenšolskih dejavnostih. Kot nam je povedala ravnateljica osnovne šole Marija Žužek, jc vsak učenec vključen v najmanj en krožek. Vse dejavnosti se zaradi časovne stiske odvijajo v popoldanskem času. Usklajene so z učnim programom in samim učencem. ,,Menim, da bi morali spremeniti predmetnik, saj je obremenjenost vsakega učenca zelo velika," je dodala ravnateljica osnovne šole Veljko Vlahovič Marija Žužek. Sicer pa so vse izvenšolske dejavnosti organizirane pod okriljem pionirske organizacije. ..Princip prostovoljnosti je pri nas uresničen do popolnosti. V začetku šolskega leta smo pripravili anketo, na kateri so bili vpisani vsi krožki, ki naj bi delovali na naši šoli. Šele na osnovi ankete smo izbrali krožke, ki sedaj delujejo. Posamezne razredne skupnosti so sestavile načrt dela. Predsedstvo pionirske organizacije je na osnovi predlogov naredila osnutek in ga z evidentiranimi kandidati dopolnili, popravilo in šele nato so ga učenci sprejeli na pionirski konferenci, ki je letos potekala pod izrednimi pogoji," meni mentorica Irena Stiplovšek. Program izvenšolskih dejavnosti je razdeljen na tri področja: proslave in prireditve, jugoslovanske pionirske igre in ostale interesne dejavnosti. Vsako leto se učenci osnovne šole Veljko Vlahovič vključujejo v jugoslovanske igre, ki na likovnem, glasbenem in jezikovnem področju. Radi bi uredili igrišče, vendar urbanistični načrt še ni urejen. ..Celodnevna osnovna šola pa potrebuje veliko površin za svoje aktivnosti," je dodala predsednica pionirske organizacije Petra Rabič.,,Letos bo-- do učenci 7 in 4 razredov pripravili ob novem letu pionirske igre brez meja," je še pristavila. Ostale interesne dejavnosti pa so razdeljene na kulturno umetniško področje, športno ter poljudno znanstveno in tehnično področje. ,,Na kulturno življenje učencev gledamo kot na različne oblike vzbujanja, širjenja, poglabljanja in zadovoljevanja kulturnih potreb, pri čemer, razvijamo različne oblike dejavnosti: raziskovalno, druž- beno kulturno, informiranje, kulturno animacijo, kulturno vzgojo v interesnih krožkih, dejavnost na področju širjenja kulturnega dela v okolju ter varnostne kulture, oblike kulturno zabavne in družbene dejavnosti. Z široko kulturno dejavnostjo omogočamo vsakemu pionirju, da izrazi svojo ustvarjalnost na tistem področju, ki ga zanima. Sodelovali pa bomo tudi na Naši besedi 80", je dejal mentor Vlado Donaj. Šolski radio se oglaša na osnovni šoii Veljko Vlahovič v ponedeljkih v prostem času in v času razrednih ur. Učence -seznanja s pomembnejšimi novicami doma in po svetu, pa tudi na šoli. Vse oddaje pripravljajo učenci sami. Kulturno umetniško društvo France Prešeren združuje še folklorno, plesno, recitacijsko, Mladi radi nastopajo S posvetovanja Veliki simfonični orkester NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA — V domu kulture bo danes ob 19.30 gostoval veliki simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki mu bo dirigiral avstrijski dirigent Edgan Seipenbresch. Program bo obsegal naslednja dela: Handlov Koncerto Grosso opus 6 štev. 10, pri katerem bodo nastopili solisti Darko Linarič, Romeo Drucker in Edvard Adamič. Sledili bodo Dialogi za oboo in godala Pavla Šivica, v katerih bo kot solist nastopil prvi oboist Slovenske filharmonije Drago Golob. Tretja skladba bo delo Johana Sebastiana Bacha Koncert za oboo, violino in godalni orkester v d molu s solistoma Dragom Golobom in Kostadinom Kirkovom. Za zaključek pa bo orkester zaigral še Mozartovo Simfonijo št. 38 v d molu, imenovano tudi,,Praško". Popoldne ob 17. uri bo koncert za šolsko mladino. Naše uredništvo na obisku v krajevni skupnosti Škale - Hrastovec Skale so bile pred desetletji ena najlepših manjših krajevnih skupnosti v naši občini. Središče "kraja se je razprostiralo na griču, kjer je stalo trinajst objektov med njimi tudi šola, gostilna ter cerkev. Toda zaradi bogastva lignita pod njimi je središče Skal doživelo enako usodo kot jo danes doživlja Družmirje. Zaradi kopanja premoga se je grič začel ugrezati in počasi so morali vse objekte na njem podreti ali pa so se samo sesuli. Novi objekti so začeli rasti nekako na treh straneh, in sicer Skalah zahod, Skalah vzhod in v Hrastovcu. Kraj je še vedno brez pravega središča in krajani imajo prav, kadar rečejo, da Skale niso več tisto, kar so bile pred mnogimi leti. Objekti, ki v drugih krajih tvorijo središče vasi — kot šola, gasilski dom, trgovina, ležijo vsak k sebi, nekaterih pa sploh ni. Glede na to, da je ta krajevna skupnost predvidena za individualno gradnjo — v njej naj bi se oblikoval coning — bo po vsej verjetnosti dobila tudi svoje središče. da so sredstva ležala na žiro računih posameznih krajevnih skupnosti neizkoriščena, saj jih ni bilo dovolj, da bi njihove posamezne želje uresničili. Krajevne skupnosti so morale same iskati posojila pri drugih, ali se kako drugače znajti. To pa je prav gotovo nesmiselno, saj vemo, kako se gradnja vsako leto draži in s pametnim združevanjem, bi gotovo še veliko več naredili," so dejali naši sogovorniki. ToniTajnSek uporabnikov, ki jih je 20. Pri tem so mislili tudi na potrebe tistih ki bodo gradili, ali si že gradijo nove hiše na tem območju. Teh je 27. Seveda so računali, da bodo dobili povrnjena sredstva, ki so jih porabili v ta namen. To pa se doslej še ni zgodilo, vendar Delujejo na vseh pobočjih Zelo razgibano je v krajevni skupnosti delo komunistov. Osnovno organizacijo so ustanovili lani, vanjo pa je vključenih 37 krajanov. Komunisti se tvorno vključujejo v vsa področja delovanja krajevne skupnosti. Enako velja tudi za krajevno organizacijo zveze borcev, ki ima 105 članov. Borci menijo, da morajo še tesneje sodelovati s šolo in še doslednje prenašati tradicije NOB na mlade. Skrbijo tudi za pet spomenikov, veliko pozornost namenjajo ostarelim in bolnim članom, vsako leto pa organizirajo za člane tudi izlet. di sedaj asfaltirana cesta. In ker so tudi krajani Cirkovc medtem asfaltirali svojo cesto, se je zmanjšala razdalja teh dveh krajev od občinskega središča. Se zlasti pa so se krajani Hrastovca razveselili, da vozita sedaj skozi to naselje delavski in šolski avtobus. Tudi pri gradnji ceste je bilo opravljenega mnogo udarniškega dela (opravili so 3423 prostovoljnih delovnih ur), pomagali pa so tudi mladi iz REK Velenje, ki so na tej cesti opravili 400 udarniških ur. Za cesto so krajani prispevali tudi lastna sredstva. Ob koncu leta 1979 so uresničili še zadnjo pomembno nalogo. Uredili so šest avtobusnih postajališč, kar jih je stalo okrog 370 tisoč dinarjev. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na pomembno pridobitev za lovce, ki so lani na Ljubeli slovesno odprli nov lovski dom, objekt, ki je eden najlepših daleč naokoli in ki ne bo služil samo lovcem, ampak tudi drugim. VELIKO CEV KRVODAJAL- Najštevilčnejše društvo je organizacija Rdečega križa, ki združuje kar 556 članov, od tega jih je 72 krvodajalcev. V kratkem bodo ustanovili tudi društvo prijateljev mladine. Njihova najpomembnejša naloga na začetku bo prizadevanje, da bi v vsakem zaselku uredili otroško igrišče. Velikega pomena je tudi cesta Skale—Gaberke, ki jo je zgradil REK kot nadomestilo za rudarsko šolo. Cesta je Skalah. Tega so sedaj ukinili, toda nekateri neodgovorni šoferji še vedno odlagajo smeti na starem mestu. Obljubili so jim, da bodo staro smetišče zasuli, vendar tega doslej še ni nihče storil. Nezadovoljni so tudi zaradi nastajanja novega smetišča v Ležnu. „Če že drugega ne, bi nas lahko vsaj obvestili o tem. Na eni strani hodijo naši delegati na sestanke občinske komisije za varstvo okolja, kjer jih opozarjajo, kako je potrebno skrbeti za varstvo okolja, po drugi strani pa ne obvestijo krajevne skupnosti Prihodnje leto 25. obletnica Naši sogovorniki so povedali, da so med najbolj delavnimi društvi njihovi gasilci, ki bodo letos slavili 25-letnico. Trenutno je v gasilske vrste vključenih 74 krajanov, od tega imajo 31 operativnih članov ter 28 mladincev in pionirjev. Lani se jim je izpolnila velika želja, saj so dobili novo avtomobilsko cisterno, za katero so morali zbrati blizu 600 tisoč dinarjev. Polovico jim je prispevala samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari, ostalo pa so zbrali gasilci sami med krajani Skal, Hrastovca, Cirkovc in Plešivca. Z novo cisterno ne bodo le bolj uspešni pri gašenju morebitnih požarov, ampak bodo tudi lažje in učinkoviteje dovažali vodo na tiste domačije, ki so v sušnih obdobjih brez nje. 25-letni jubilej želijo gasilci proslaviti čimbolj delovno. Slavje nameravajo združiti skupaj s praznovanjem krajevnega praznika, v dneh praznovanja pa bi radi organizirali tudi tekmovanje gasilskih društev. niti o tako pomembni stvari kot je odlaganje fekalij, poleg tega mnogi občani vozijo v Skale vse česar ne rabijo več. Ker je dovoz na staro smetišče zaprt, odlagajo smeti kar ob cesti. Tega ne bomo več dopustili. Komisija bo odslej bolj budno ■ pazila na te nevestneže in vsakogar prijavila ustreznim organom," so poudarili. Alojz Suha Krajani Skal, Hrastovca pa Cirkovec in Plešivca so tudi nezadovoljni zaradi slabega vzdrževanja ceste v bližini restavracije Jezero, ki se pogreza, ,,Ogorčeni smo," so dejali, „ker pri gradnji obvoznic sploh ne upoštevajo našega mnenja. Se več! Cesto so pričeli graditi in na seji skupščini občine Velenje smo vprašali, kako bo ta gradnja potekala. Dobili smo odgovor, da to ni naša stvar." Že nekaj let krajane te krajevne skupnosti pesti vprašanje osnovne preskrbe. Včasih so bile na tem območju kar tri trgovine, pa tudi več gostiln, Slaba obveščenost V krajevni skupnosti Škale-Hrastovec živi nekaj nad 1000 prebivalcev, imajo štirinajst kmetij, ki so preusmerjene v živinorejo. Nad štiristo krajanov je zaposlenih. Krajevna skupnost zajema Hrastovec z gradom Turn, ter Škale zahod in vzhod. V vseh treh krajih imajo svoje vaške odbore. Skupščino krajevne skupnosti sestavlja 47 delegatov, svet krajevne skupnosti pa 15. V krajevni konferenci SZDL je 31 krajanov, v predsedstvu pa 9. Ko so govorili o delu svojih delegacij, so dejali, da so predsedniki delegacij premalo aktivni in da delo delegacij ni zaživelo tako kot so pričakovali. Predsedniki delegacij so obenem tudi člani sveta krajevne skupnosti, da bi bili tako kar najbolj neposredno seznanjeni z delom in nalogami oziroma z vsemi vprašanji, ki se pojavljajo v tej krajevni skupnosti. Nekaj predsednikov delegacij se sej sveta sploh ne udeležuje, kakšna pa je obveščenost pa najbolje pove to, da nekateri niti ne vedo ali pa niso vedeli, katere naloge imajo. Kot so dejali, tudi težko dobijo ljudi, ki bi bili pripravljeni delati za »hvala lepa«. Zal, v tej krajevni skupnosti še tudi ni najbolje zaživelodelo vaških odborov. NE VEDO, KAKO NAJ NAČRTUJEJO OTROŠKI VRTEC Branko Rednak O zazidavi krajevne skupnosti pa se krajani ne strinjajo povsem z urbanisti. Več o tem pa v nadaljevanju našega prispevka. V tem času že vneto razmišljamo o potrebnosti novega občinskega samoprispevka, sedanji se bo iztekel spomladi, zato nas je najprej zanimalo, kaj je krajanom Skal in Hrastovca prinesel sedanji štiriletni samoprispevek. ,,Brez tega vira financiranja si ne moremo zamisliti uspešnega razvoja naših krajevnih skupnosti. Čeprav je do izteka sedanjega prispevka še štiri mesece, smo že sedaj prepričani, da se bomo odločili za novega. Potrebno pa bi bilo najti ustreznejšo obliko združevanja sredstev iz samoprispevka. Sedaj se je namreč dogajalo, NAJVEČJA PRIDOBITEV Z uspehi, ki so jih dosegli v zadnjem štiriletnem obdobju, so zelo zadovoljni, saj so referendumski program uresničili več kot sto odstotno. Največja pridobitev tega srednjeročnega obdobja je bil vsekakor otroški vrtec za 44 otrok. Zanj so namenili vsa sredstva referenduma. Veljal jih je nekaj več kot 2,8 milijona dinarjev. Med gradnjo so krajani opravili kar 7 tisoč udarniških ur, pri čemer so jim pomagali tudi mladinci-brigadirji iz Velenja. Ze ko smo vrtec gradili, so nam mnogi očitali, češ, zakaj se odločamo za tako velik objekt. Se huje je bilo, ko smo vrtec predali namenu, saj smo imeli prvo leto le en oddelek. Toda mi nismo gledali samo na ,,danes", ampak tudi naprej. Kako prav smo razmišljali, se je pokazalo že letos, ko je v vrtcu 36 otrok, čez leto ali dve pa bo že premajhen. Torej bomo morali že kmalu upoštevati pri sprejemu otrok kriterije, med katerimi bo imelo največ veljave število opravljenih prostovoljnih ur pri gradnji tega našega skupnega objekta." Pomembna pridobitev je tudi vodovod na območju Skal-vzhod, kjer je v zadnjih letih zrastlo veliko novih hiš. Vodovod so gradili s prispevki upajo, da bo ta problem kmalu razrešen. Tudi pri gradnji vodovoda so se krajani izkazali z udarniškim delom. Vsak uporabnik je opravil povprečno 200 udarniških ur. Skupaj so naredili pri gradnji vodovoda štiri tisoč udarniških ur. Pri delu pa so jim pomagali tudi rudarji in mladinci REK Velenje. Dogovarjajo se, da bo ta vodovod sprejel v upravljanje Komunalni center Velenje. Olga Mravljak ASFALTIRANA CESTA TUDI SKOZI HRASTOVEC V drugi polovici lanskega leta so se razveselili tudi krajani Hrastovca, saj skozi ta kraj vo- Hrastovec naj bi zagradili zbližala ti dve krajevni skupnosti med sabo ter z Velenjem. V STANOVANJIH ŠE VEDNO SLABA SVETLOBA Ob vseh teh uspehih, ki resnično niso majhni, pa se obiskovalcu zdi skorajda razumljivo, da imajo v tej krajevni skupnosti še vedno težave z elektriko. Zlasti v zahodnem delu Skal je napetost zelo slaba. To smo tudi sami občutili, med našim pogovorom v majhni sobici, ki je na voljo vsem organizacijam in društvom v premajhnem gasilskem domu, saj je luč nenehno utripala. To perečo zadevo odpravljajo že pet let in upajo, da bodo spomladi tudi v njihovih domovih svetlejše. Mnogo pikrih besed so izrekli glede neurejenega smetišča v IZOBRAŽEVANJE ČLANOV Osnovna organizacija ZSMS v Škalah ima okrog 60 članov. Mladi se poskušajo po svojih močeh vključevati v delo krajevne skupnosti in drugih organizacij v kraju. V preteklem letu so glavno skrb namenili usposabljanju članov in zato organizirali več predavanj. Zelo razgibano je tudi njihovo športno življenje. Podobno kot druge organizacije, pa si tudi mladinci želijo boljših prostorov za delo. Herman Arlif predlogom se ne strinjajo povsem. Predvsem jih moti, da se ne posvetujejo najprej s krajani oziroma krajevno skupnostjo. Veliko dela čaka krajane Skal in Hrastovca tudi v tem letu. Imeli so že več sestankov o ureditvi telefonskega omrežja v krajevni skupnosti. V Hrastov-cu bi radi uvedli odvoz smeti, napeljali vodovod v zaselek L.azoše, urediti je potrebno še veliko makadamskih cest, kanalizacije. Čaka pa jih še veliko drugih nalog, katerih pa zaradi nejasnosti še niso mogli načrtovati. Podobno kot za gasilce je bilo lansko leto enako uspešno tudi za lovsko družino, ki ima 47 članov. Lovci so si postavili na Ljubeli izredno lep dom. Dom so napravili v glavnem sami. Ko so po končani izgradnji prešteli prostovoljne ure, jih je bilo kar 7.000. Pri izgradnji so jim z lesom pomagali še domači kmetje, na veliko razumevanje pa so naleteli tudi pri nekaterih organizacijah v dolini. Vzporedno z izgradnjo doma so lovci uredili tudi cesto na Ljubelo. Skalski lovci se zelo pridno udeležujejo tudi raznih strelskih tekmovanj in v njihovih vetrinah se je v zadnjem času nabralo blizu štirideset pokalov. V zadnjih nekaj letih so obogatili svoja lovišča z damnjaki, sicer pa nenehno skrbijo-predvsem v zimskem času —, da bi bila krmišča za divjad zmeraj polna, pa tudi od ostalih krajanov pričakujejo, da bodo v zimskih mesecih skrbeli za divjad. Kot smo povedali, onesnaženost okolja, zastrupljenost voda, ugreznine uničujejo divjad na njihovem območju in niso redki primeri, ko divjad ostane nemočna v zemeljskih razpokah. Prav pred nedavnim so našli v eni od razpok mrtvega damnjaka. V škalah vzhod raste nova soseska Ponosni na osvojena priznanja Slavko Jan Boris Polak Darko Repnik jejo obnovitev doma, ali pa se naj odločijo za gradnjo novega doma družbenopolitičnih organizacij. Tako pa je tudi z vsemi ostalimi objekti v krajevni skupnosti. Kot smo že v uvodu omenili nastaja v tej krajevni skupnosti nov coning. Sedaj je zarisanih v Škalah vzhod še 27 parcel, za gradnjo pa je predviden tudi Hrastovec. Po zazidalnem načrtu je tu predvidenih 68 stanovanjskih hiš, obstaja pa tudi predlog, da bi celoten Hrastovec zagradili in bi tako zgradili skupaj okrog 300 stanovanjskih hiš. S tem danes pa je v kraju manjša trgovina, katero pa bodo verjetno ukinili. Z izredno težkim problemom so se v kraju srečali sedaj, ko je potrebno izdelati srednjeročni program nadaljnjega razvoja krajevne skupnosti. Precejšen del krajevne skupnosti leži namreč na ogroženem področju, žal pa nimajo uradnih potrdil, kaj vse se bo v kraju porušilo. Njihov gasilski dom, ki služi vsem družbenopolitičnim organizacijam in društvom, je neustrezen in bi ga morali obnoviti. Še vedno ne vedo ali se bo porušil. Tako krajani ne vedo ali naj načrtu- Slavko Pocajt PREMALO ČLANOV Prosvetno društvo Stane Sever je že nekaj let eno izmed najbolj delavnih društev v občini, le v zadnjem času je delo društva nekoliko zamrlo, ker nimajo dovolj članov. Trenutno jih je le sedem. Zelo aktiven pa je pevski zbor, ki deluje v okviru društva. V zboru je 25 članov. Sicer pa člani društva sodelujejo na vseh krajevnih proslavah, lani so se udeležili tudi področnega srečanja amaterskih društev. In čeprav jih je malo, se trenutno marljivo pripravljajo na slovenski kulturni praznik, do katerega naj bi naštudirali eno izmed zmag. Vrtec, vodovod, cesta - so najpomembnejše pridobitve Jože Pogačar Ivo Britovšek O življenju v krajevni skupnosti Škale — Hrastovec smo se pogovarjali z nekaterimi krajani. Takole so pripovedovali o pridobitvah, težavah in željah. VLADO REPNIK: »V krajevni skupnosti Škale — Hrastovec smo v zadnjih letih veliko naredili. Treba pa je reči, da bi lahko bil naš razvoj še uspešnejši. Mislim, da smo mladi v krajevni skupnosti aktivni. Tudi druge organizacije uspešno delajo, premalo pa je med njimi povezave. Za delo nimajo ustreznih prostorov, saj prostori v gasilskem domu niso funkcionalni. MILKA VOVK: »Krajevna skupnost Škale — Hrastovec beleži v zadnjih letih izredno lep napredek. Najbolj smo se letos razveselili asfaltirane ceste, pred dnevi pa je pričel voziti skozi Hrastovec tudi delavski in šolski avtobus. V kraju pa imamo še veliko želja. Lepo bi bilo, ko bi rešili vpraša- nje oskrbe in v tem delu krajevne skupnosti zgradili kakšno trgovino. Zelo težko pa razumemo da bodo zagradili vso zemljo,' ki smo jo dolga leta vestno obdelovali.« JOŽE POGAČAR: »Menim, da se naš kraj razvija mnogo prepočasi. Včasih so Škale pomenile na tem območju mnogo več. V kraju nimamo objektov, ki so stali tukaj pred rušitvijo. V kraju sicer beležimo vsako leto kakšno delovno zmago, vendar menim, da vse premalo. Ne razvijamo se tako hitro, kot ostale krajevne skupnosti v občini Velenje. V kraju bi potrebovali tudi trgovino. Lepo bi bilo, če bi imeli kakšno industrijo, saj bi bile tu potem boljše možnosti za hitrejši napredek.« TONČKA TAMŠE: »V Hrastovec sem prišla pred približno 25 leti. Takrat je vodila v naš kraj slaba cesta, ki ni bila prevozna niti s traktorjem. Tu je živelo tudi mnogo manj ljudi. V zadnjih letih se je kraj kar hitro razvil. Predvsem pa smo bili veseli nove asfaltirane ceste. Pomembno je tudi to, da vozi sedaj mimo nas šolski in delavski avtobus. Tako se je Milka Vovk Tončka Tamše razdalja med Velenjem in nami močno zmanjšala. Zelo pa si želimo krajani Hrastovca, da bi imeli tudi pri nas trgovino, kjer bi dobili vsaj najosnovnejše prehrambene izdelke:« Vlado Repnik IVO BRITOVŠEK: »Uspehi, ki jih je naša krajevna skupnost dosegla v zadnjem času, resnično niso majhni in kljub temu, da se vse naše želje še niso izpolnile, smo lahko zadovoljni. V zadnjih nekaj letih smo dobili nov otroški vrtec in s tem rešili vprašanje otroškega varstva v kraju. V zaselku Škale vzhod je bil zgrajen nov vodovod, v Hrastovcu pa smo uredili asfaltno cesto. Vsi že željno čakamo tudi naslednje pridobitve, telefona, ki naj bi zazvonil v naši krajevni skupnosti prihodnje leto. Tudi sicer je delo v naši krajevni skupnosti dokaj živahno, žalostno pa je, da še sedaj ni zaživelo delo vaških odborov.« Dogovarjamo se, odločamo Vprašanja delegacij za zbore skupščine občine Velenje in odgovori Izvršni svet skupščine občine Velenje nam je posredoval za objavo naslednja vprašanja delegacij za zbore skupščine občine Velenje in odgovore nanje: DELEGACIJA DSSS GORENJE SOZD • Vprašanje: Na delu pločnika na začetku Partizanske ceste (pri stari pošti) in ob odcepu za Gorenje je že od lanske zime razsut pesek za posipanje. Kdo je odgovoren za čiščenje Partizanske ceste in zakaj čiščenja in vzdrževanja nihče ne nadzoruje in ukrepa? Odgovor: KOC Velenje je predlagal za leto 1979 program čiščenja javnih površin v mestu Velenje in Šoštanju v vrednosti 4,5 milijonov din. Ker v interesni skupnosti ni bilo dovolj sredstev za izvajanje kompletnega programa. ki je zajemal tudi omenjeni plpčnik, je KOC opravljal občasno čiščenje le v ožjem mestnem predelu Šoštanja in Velenja v vrednosti 1,75 milijonov din. (Odgovor je posredoval KOC Velenje) • Vprašanje: Ali Partizanska cesta šteje med mestne ceste glede na to, da je KS Pesje na področju mesta Velenje? Odgovor Partizanska cesta je republiška cesta, upravlja pa jo cestno podjetje Celje. • Vprašanje: Ali so določene meje za vzdrževanje in čiščenje cest in če so, kar bi za področje mesta moralo biti, zakaj KOC ne čisti celotno Partizansko cesto? Odgovor: Meje za vzdrževanje cest so samo delno določene. Vzdrževanje Partizanske ceste je doslej še vedno v pristojnosti cestnega podjetja Celje. (Odgovor je posredoval KOC Velenje) • Vprašanje: Zakaj postaja milice ne opravlja redne kontrole prometa ob prometnih konicah, predvsem v jutranjem in popoldanskem času? Odgovor: Postaja milice Velenje občasno kontrolira promet s prometno patruljo na območju cele občine, pretežno pa na Šaleški, Partizanski, Kidričevi in Celjski cesti, kjer so tudi pogosti prekrški po predpisih o cestnem prometu, kakor tudi prometne nesreče. Kontrolo prometa opravljamo vzporedno z opravljanjem ostalih nalog, kot je opazovalna služba in delo na varnostnih okoliših. Kontrolo prometa na območju občine Velenje opravlja občasno tudi postaja prometne milice iz Celja, ki se prav tako najpogosteje zadržuje na relacijah, ki so najbolj kritične. Glede na kadrovske težave ni mogoče, da bi prometne patrulje stalno »pokrivale« določene relacije ali točke, pač pa lahko to opravljamo le občasno. Za ilustracijo naj navedemo še številčni prikaz ukrepov postaje milice Velenje na področju varnosti prometa za čas od 1. I. do 30.9. 1979: A. Obravnavali smo 125 prometnih nesreč, v katerih je bilo 6 mrtvih. 67 hudo telesno poškodovanih in 101 lahko telesno poškodovanih, materialna škoda pa znaša 2.288.400 din. B. Ugotovljenih prekrškov za sodnika za prekrške je bilo 833. mandatne kazni so bile izrečene zoper 1285 oseb. kar je za 125.130 din. izdanih je bilo plačanih nalogov 154. odrejenih 15 odvzemov krvi. 93 krat uporabljen alkotest, odvzetih 37 vozniških dovoljenj, odvzetih 56 prometnih dovoljenj in izrečenih 1.355 opozoril za manjše prekrške. C. Izvedenih je bilo 5 preventivnih akcij. (Odgovor je posredovala postaja milice Velenje). • Vprašanje: Ali obstaja kakšna študija, raziskava ali pobuda za enotno ureditev lokalnega prometa na področju mesta Velenje? Odgovor: Študija za enotno ureditev lokalnega prometa za področje mesta Velenje je na zavodu za urbanizem Velenje. • Vprašanje: Kdaj je predviden končni rok izgradnje pločnika na Partizanski cesti? Ce so obstajale objektivne težave za izgradnjo Šaleške ma-gistrale do predvidenega roka, teh problemov ni bilo za izgradnjo pločnika. Zakaj le-ta ni bil zgrajen, čeprav je znano, da so pešci dnevni v nevarnosti in so na tem odseku pogoste nezgode? Zakaj se izgradnja tega in podobnih objektov ne obravnava v okviru prispevka k zmanjšanju energetske krize, čeprav je znano, da se vrsta občanov dnevno vozi na delo prav zaradi pomanjkanja peš poti? Kdo je osebno odgovoren za ureditev teh vprašanj? Odgovor: SKIS ima v planu za leto 1979, in to iz kredita, ureditev peš poti do TGO Gorenje Velenje. Ker smo se zavedali nujnosti izgradnje te peš poti smo takoj po pridobitvi lokacijske dokumentacije (lokacijsko dokumentacijo je v maju pridobila TGO Gorenje sama pri ZUV) pristopili k realizaciji investicije. Iz lokacijske dokumentacije je razvidno. da bo peš pot potekala ob industrijski cesti proti TGO Gorenje mimo Veplasta in industrijske pekarne Merx in ne ob Partizanski cesti od Stare pošte do odcepa za TGO Gorenje. Takoj po pridobitvi lokacijske dokumentacije smo v juniju razpisali licitacijo za izdelavo glavnega projekta in licitacijo za izvedbo inženiringa. 20. 6. 1979 smo podpisali z zavodom za urbanizem pogodbo za izdelavo glavnega projekta izvedbe pešpoti in za javno razsvetljavo. Projekti so bili izdelani konec meseca julija. Takoj po izdelavi glavnih projektov smo oddali inženiring dela za izgradnjo pešpoti TGO Gorenje Velenje — službi za investicije po pogodbi z dne 3. 8. 1979 in to zato. ker smo smatrali, da bo služba investicij pri TGO Gorenje najbolj zaintersirana, da bo dovoljenje za izgradnjo čimprej pridobila. Pod inženiring dela po pogodbi smo oddali pridobitev vseh potrebnih soglasij k lokaciji vključno s pridobitvijo lokacijske določbe, pridobitev vseh soglasij k projektu in pridobitev gradbenega dovoljenja, strokovni in finančni nadzor nad izvajanjem del in pridobitev uporabnega dovoljenja. Takoj po izdelavi glavnih projektov je SKIS v juliju izvedel tudi licitacijo za izvajanje del in v avgustu izvajalca tudi izbral, leta bo pričel z deli takoj, ko bo pridobljeno gradbeno dovolje-nje. Iz razgovora s predstavnikom TGO Gorenje — službe za investicije, tov. Konečnikovo, je razvidno, da so v tem trenutku pridobljena vsa soglasja k lokaciji. zataknilo pa seje pri zemljiško pravnih zadevah, le-te ureja pravna služba v TGO Gorenje, ker lastniki zemljišč, po katerih bi pešpot potekala, stanujejo tudi izven občine Velenje. Vse podrobnejše informacije se lahko dobijo v TGO Gorenje Velenje, v službi za investicije. Odgovor je posredovala strokovna služba SKIS DELEGACIJA GORENJE TGO DSSS • Vprašanje: Po pogodbi za splošni vodni prispevek smo združili do 1. 10. 1979 določeno višino sredstev. Kjer je razlog zakasnitve investicije vodovoda in kako se ta sredstva uporabljajo? Odgovor: Splošni vodni prispevek se zbira za izgradnjo vodovoda Ljubija-Velenje. O gradnji vodovoda je bilo že veliko povedane-, ga in napisanega. K sami izvedbi pripravljalnih del se je pristopilo takoj, ko je bilo mogoče, in sicer že v prvem polletju 1978. Pravočasno so bile sklenjene vse pogodbe za vodnogospodarsko študijo. investicijski program, inženiring dela in izdelavo glavnega projekta. SKIS je naročil že ves vodovodni material in ga tudi plača v vrednosti 2 stari milijardi dinarjev. KOC kot nosilec inženiring poslov je že spomladi pridobil vsa soglasja k lokaciji, razen vodnogospodarskih smernic. Izdaja teh smernic pa je v pristojnosti zveze vodnih skupnosti SRS, le-te pa so v nasprotju z vodnogospodarsko študijo, ki jo je izdelal NIVO Celje pod mentorstvom ing. Bele Bukviča, ki pa je svetovalec pri območni vodni skupnosti. Drugače povedano: gre za spor med OVS in ZVS, katere rešitev pa ni v naši moči. Zaradi teh smernic ne dobimo lokacijske odločbe republiškega sekretariata za urbanizem SRS. Veliko obljub za rešitev tega problema smo že slišali s strani direktorja ZVS in pomočnika direktorja republiškega sekretariata za urbanizem. Sedaj je tudi nam dovolj in ne moremo več prenašati takšnega nevzdržnega stanja, zato prosimo delegate, dase odločijo o nadaljnjih ukrepih. V kolikor bi bile te vodnogospodarske smernice dane s strani ZVS Ljubljana v začetku poletja 1979, kar je bilo mogoče, bi bila izgradnja vodovoda že v teku. (Odgovor je posredovala strokovna služba SKIS) • Vprašanje: Kako je organiziran oziroma kakšna je organizacijska pripadnost turistično — rekreacijskega centra Golte? Kako so se uporabila sredstva, ki jih je izplačala zavarovalnica v sanacijskem programu turistično-rekreacijskega centra Golte? Odgovor: Smo v fazi reorganiziranja Rdeče dvorane Velenje tako, da bi iz enovite delovne organizacije organizirali dvar temeljna tozda, in sicer tozd ekonomska propaganda in tozd rekreacija in turizem. Zakonsko bo organizacija RD Velenje izvršena do konca leta 1979. Tozd rekreacija in turizem, ki bo delovala v okviru DO RD Velenje, bo ustvaijal del dohodka z opravljanjem svojih storitev, del dohodka pa bo pridobival na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev, ki ga bodo sprejele občine Celje, Velenje, Žalec, Mozirje. Iz navedenega sporazuma bo tozd rekreacija in turizem oziroma poslovna enota žičnice Golte (brez gostinskega dela) pokrivala: stroške investicijske izgradnje žičniških sistemov ter rekreacijsko infrastrukturo (športne objekte ...), obresti za najete kredite. OZD, druge organizacije in samoupravne skupnosti, podpisnice samoupravnega sporazuma bodo na podlagi zastavljenih ciljev združevali sredstva z vlogami lastnih poslovnih sredstev, p skupnim najetjem kreditov pri bankah, z garancijami za kredite, z odstopanjem deviz. Samoupravni sporazum in razvojni program je pripravil razvoj- . ni center Celje, sprejet je bil že na svetih občin celjskega območja ter bo v mesecu januarju dan v javno razpravo. Doslej je Rdeča dvorana Velenje uspela opraviti investicijska vzdrževanja na vseh žičniških napravah na Golteh. Predala je v upravljanje gostinski del, bife Žekovec m Mozirsko kočo Gostinstvu Velenje. Plačano je naročilo gondolske žičnice, usposobitev ene gondole za prevoz materiala in delavcev na Golte ter usposobitev druge gondole s kompletno izvršenim inženiringom ter vključitvijo vseh varnostnih naprav. Dokončna usposobitev gondolskega sistema pa bo po pogodbi s firmo Ceretti e Tahfani-Milano opravljena do konca marca 1980. Že to sezono je pripravljen na Golte dostop s cesto do Planinske Ravne, od koder je okrog pol ure do Mozirske koče. Tu je prostora za 500 avtomobilov. Od parkirnih prostorov dalje pa v teh dneh teče izgradnja smučarske poti (širina 5 m, naklon do 12 %), po kateri se bodo smučarji že v letošnji sezoni lahko pripeljali do parkirnih prostorov. Vsa dela opravlja Rdeča dvorana na podlagi spremenjenega zazidalnega načrta za Golte, ki ga je zdelal Razvojni center Celje, sprejel pa ga je izvršni svet SO Mozirje na seji dne 10. 10. 1979. (Odgovor je posredovala Rdeča dvorana Velenje) DELEGACIJA KS SKORNO—FLOR JAN • Vprašanje: Krajane zanima, če je že dokončno odločeno, ali bo čistilna naprava v Penku in kje? Odgovor: To vprašanje je že bilo postavljeno in nanj dan tudi odgovor, ki je bil objavljen v časopisu »Naš čas« v mesecu maju. • Vprašanje: Kdaj bo vodna skupnost očistila strugo reke Pake, oziroma jo poglobila, saj je bil pri zadnji poplavi njen nivo višji od potoka Florjanščice in Toplice, kar je imelo za posledico, da je na Pohrastniku, ob Toplici, kjer so gradbene parcele, nastalo celo jezero. Od leta 1954 ni Paka dosegla tako visokega nivoja pri Puharskem mostu. Ali je predvidena regulacija Pake? Odgovor: Podjetje za urejanje voda Celje bo predvidoma očistilo oziroma poglobilo nivo struge reke Pake v letu 1980. Del reke Pake, ki ni reguliran, v tem srednjeročnem obdobju ni predviden za regulacijo. DELEGACIJA KS ŠA-LEK—GORICA • Vprašanje: Po zadnjem deževju se je škarpa med Splitsko cesto in cesto štev. 8, ki jo gradi NIVO Celje, že drugič začela podirati in jo v tretjo postavljajo na novo. Vprašujemo, kdo je odgovoren za tako nesmotrno uporabo družbenih sredstev in ali novi graditelji ne plačujejo pri komunalnem prispevku davek za nesposobnost projektantov in izvajalcev teh del? Odgovor: V mesecu avgustu 1979 so se na srednjem delu opornega zidu v Bevčah pokazale deformacije, zaradi katerih je bilo potrebno ta del objekta sanirati. V mesecu novembru so se pokazale deformacije tudi na zahodnem delu objekta, na katerem bodo potrebni podobni sanacijski ukrepi. Navedba, da se je objekt »vdru-gič« začel podirati ter se v tretje postavlja na novo, je upoštevaje gornje pojasnilo, vsekakor netočna. Glede vprašanja obremenitve graditeljev z nastalimi dodatnimi stroški preko plačila komunalnega prispevka pojasnjujemo, da naša organizacija naročniku, t. j. SIKrS Velenju, ni in ne bo zaračunala stroškov sanacije deformiranih objektov, in da prevzame po pogodbi z naročnikom po zakonu določeno jamstvo za stabilnost zgrajenega objekta. (Odgovor je pripravila strokovna služba NIVO Celje). lom cest v Šentilju, ki so služile za obvoz v času zapore ceste Obirc — Velenje. Sredstva 1.500.000 din so zagotovljena. Po dogovoru bi se ta dela morala izvršiti v jeseni 1978. Leta 1980 pa ta vsota ne bo zadoščala in bo ponovno velik problem poiskati nova srestva. Uporabniki ceste pa se jezijo, zakaj je odnos ljudi, ki so odgovorni, tako neodgovoren. Ali res moramo ljudje, ki smo odgovorni za delo v KS, poslušati očitke, da smo nesposobni organizirati popravilo škode na cestah, katere so v glavnem sami naredili, poškodovali pa drugi. Dobiti hočemo podroben odgovor, ne samo tistega, v katerem ni nobenega opravičenega vzroka oziroma pravega krivca. Kdo je kriv in odgovoren, da ni prišlo do sanacije ceste. Kdo bo odgovoren za morebitno podražitev? Odgovon Predlog skupščine občine Velenje — oddelka za gospodarstvo je bil, da mora RSC Ljubljana odškodninska sredstva za sanacijo obvoznic Šentilj—Laze v višini 865.000,00 din nakazati na žiro račun KS Šentilj. KS Šentilj sme sredstva uporabiti le za rekonstrukcijo omenjene obvoznice, namensko uporabo sredstev bo nadzirala samoupravna komunalna interesna skupnost Velenje. Skupščina občine Velenje — oddelek za gospodarstvo se je obvezal, da o sklepu obvesti KS Šentilj. Po podatkih" SO Velenje so bila sredstva za sanacijo obvoznic iz RSC Ljubljana nakazana na žiro račun KS Šentilj dne 12. 4. 1979 v znesku 865.000 dinarjev, kjer so bila do 7. 9. 1979. Do 7. 9. 1979 je KS Šentilj pridobila dve ponudbi, in sicer od: Cestnega podjetja Celje z dne 13. 7. 1979 in KOC Velenja z dne 3. 8. 1979. Dne 4. 9. 1979 so se prestav-niki KS Šentilj, KOC Velenje in SKIS (Cestno podjetje je od sanacije odstopilo) sestali na sedežu SKIS-a v Velenju. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da sredstva v celoti niso zagotovljena (samo v višini 968.000,00 din) za manjkajoča sredstva bi najel SKIS kredit pri KOC Velenje — izvajalcu sanacijskih del. KOC Velenje je 13. 9. 1979 telefonsko obvestil SKIS, da zaradi obsežnosti del, obveznosti do pogodbenih strank in predvsem zaradi kasnega izvajanja del, ne prevzame sanacije ceste Šentilj — Laze (O tem so bili seznanjeni tudi predstavniki KS Šentilj). Po tem obvestilu je samoupravna komunalna interesna skupnost Velenje nadalje iskala izvajalca in prejela: dne 19. 9. 1979 predračun REK — tozd Gradbena dejavnost, katera omenjenih del v letu 1979 ne prevzame in dne 10. 10. 1979 smo prejeli odgovor od NIVO Celje, da zaradi nerealiziranih pogodbenih obveznosti v letu 1979 ne more prevzeti ponujenih del. Na podlagi teh ugotovitev se je samoupravna komunalna interesna skupnost odločila, da pomladi leta 1980 naroči sanacijo ceste Šentilj—Laze pri KOC Velenje — delovna enota vzdrževanje, manjkajoča sredstva pa pokrije z finančnega plana za leto 1980. Iz opisanega izhajajo ugotovitve, da so bila sredstva v višini 865.000,00 din pet mesecev na žiro računu KS Šentilj (KS je v tem času pridobila samo dve ponudbi — do izvajanja pa ni prišlo). Prav tako so se v tem obdobju podražile usluge za 20 %, material (asfalt) za 50 % in strojne usluge v septembru za 70%. Za navedene podražitve nikakor niso krive strokovne službe SKIS-a. Ugotovljeno je, da je potrebno večje popravilo omenjenih obvoznic, kot je bilo narejene škode zaradi obvoza (predvidena je razširitev ceste Šentilj in ureditev odvodnjava-nja). Nerazumljiv je kakršenkoli očitek SKIS-u. saj je iz navedenega razvidno, da je ukrenil takoj vse potrebno, da se pridobi izvajalca. Podatki so točni in na vpogled pri strokovnih službah SKIS-a. (Odgovor je posredovala strokovna služba SKIS Velenje) DELEGACIJA KS ŠENTILJ • Vprašanje: Zakaj se še ni začelo s popravi- DELEGACIJA VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA 1 Vprašanje: Zvedeli smo ■ ustno, da se bo dozidala depandansa k hotelu »Paka« in adaptiral oziroma dozidal objekt Ljubljanske banke. Prosimo vas, da nam odgovorite. kdaj je bila razgrnjena zazidava za ta del mesta Velenja. Opozarjamo, da bo po normativih varstvenega zavoda ni dopustno krčiti življenjski prostor predšolskim otrokom (15 m2 na otroka). Poleg tega morajo biti po požiarno varnostnih predpisih vse zgradbe, ki so v bližini VVZ, oddaljene od VVZ za dve lastni višini, pa tudi zaradi osončenja in osvetljitve. Odgovor: Pod točko 5 je bila obravnavana problematika gradnje de-pandanse hotela »Paka« in prizidka Ljubljanske banke in s tem rušenja enote Mojca ter utesnitve zunanjih površin Najdihojce. Mojca bo porušena zaradi raizši-ritve hotela Paka in gradnje pokritih parkirišč (iz aproksima-tivnega elaborata je razvidno nadomestilo v znesku 3 milijone din za objekt Mojca in privatno hišo Ojstršek). Občinska skupnost otroškega varstva Velenja zahteva nadomestno lokacijo v centru mesta. Nova lokacija za nadomestno gradnjo z novogradnjo je možna nasproti šole »Anton Aškerc«, na parceli »Skaza«, kjer bi bilo na voljo cca 5.000 m površine. Po programu OSOV bi bil objekt za 200 predšolskih otrok s centralno kuhinjo in upravnimi prostori za vzgojnovarstveni zavod Velenje. Na zavodu za urbanizem je izdelana študija možne zazidave hotela Paka s prizidkom in parkirno hišo z maksimalnimi možnimi gabariti glede na okolje. Banka ne poslabša osončenje enote Najdihojca, razen omejitve vizuelnega prostora (senca pada v smeri pošte), enako velja tudi za hotel Pako s prizidkom. Glavni »krivec« za senco je Standard. Z izgradnjo depandanse, rušenjem enote Mojca in privatne hiše Ojstršek ter dokončno ureditvijo okolja bo enota Najdihojca pridobila cca 1.600 m2 aktivne zelene površine, (iz zapisnika skupnega sestanka predstavnikov VVZ in ZVV) DELEGACIJA REK—DSSS SOZD, DS AOP, DS ZAVAROVANJE IN DS DRUŽBENI STANDARD • Vprašanje: V tedniku Naš čas so sproti objavljeni podatki o pritoku sredstev iz fererenduma. Potrebno bi bilo, da se javnost obvešča tudi o tekočem koriščanju teh sredstev za posamezne namene. Odgovon Sredstva samoprispevka, za katerega so glasovali delovni ljudje in občani aprila leta 1975 in ki poteče aprila meseca 1980, so namenjena za financiranje programov krajevnih skupnosti. Organizacije združenega dela nakazujejo sredstva za samoprispevek na poseben žiro račun pri skupščini občine Velenje in se leta potem delijo glede na število zaposlenih na žiro račune posamezne krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti na območju mesta Velenje združujejo 70 % zbranih sredstev samoprispevka za financiranje enotnega A referendumskega programa, od katerega še niso realizirane oz. dokončane naslednje naloge: V. osnovna šola, ki je v gradnji, vrtec Šalek — Gorica, ki je v gradnji, glasbena šola. ki je v gradnji in telovadnica Pesje (priprava za pričetek gradnje). Ostale naloge so že realizirane (IV. osnovna šola, osnovna šola XIV. divizije, otroški vrtec Pesje, otroški vrtec Desni breg). Vse ostale krajevne skupnosti uporabljajo celotna zbrana sredstva samoprispevka, zbrana glede na število zaposlenih v KS, za financiranje svojega lastnega referendumskega programa. Do sedaj je bilo zbranih sredstev iz samoprispevka 91.475.777,25 dim. 70 % zbranih sredstev mestnih KS znaša 36.926.800,65 din, od tega je bilo prenešeno na SIS izobraževanje 22.156.080,35 din, na SIS otroško varstvo pa 14.770.720,30 din za realizacijo referendumskega A programa. Trenutno znašajo vsa razpoložljiva sredstva na žiro računih krajevnih skupnosti 14.634.449.35 din. gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 ' telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje GOSTINSTVO VELENJE VESELO NOVOLETNO RAZPOLOŽENJE V JANUARJU 1980 HOTEL PAKA Igra ansambel STYRIA, vsak večer razen torka. RESTAVRACIJA JEZERO Igra TRIO PAKA, vsak večer razen ponedeljka. KAJUHOV DOM Šoštanj Igra ansambel RITEM, vsak petek, srboto in nedeljo. NOVO I Bife BAZEN Velenje Igra TRIO PESTNER, vsak večer razen ponedeljka, od 18. do 22. ure. GRADITELJI POZOR! Vsi, ki gradimo vemo, s kakšnim težavami se srečujemo pri nabavi zidakov, apna, cementa in drugega materiala v poletnih mesecih, ko jih najbolj potrebujemo. DO EFE Šoštanj vas želi opozoriti, da je sedaj pravi čas, ko se boste lahko brez težav oskrbeli z našimi kvalitetnimi proizvodi, ki imajo 20 letno tradicijo. Iz našega proizvodnega programa vam po zelo konkurenčnih cenah nudimo: •EFE-zidaki, trdnosti 150 in 200 kp/cm2 •EFE malte, trdnosti 100 in 150 kp/cm2 ki vsebujejo že vsa veziva, zato ne potrebujete apna in cementa, temveč samo pesek. Vse informacije zahtevajte v prodajni službi DO EFE Šoštanj, Družmirje 20, tel. (063) 852 - 442 in 881 -053. SE PRIPOROČAMO! SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO EFE Elektrofiltdrski elementi _____ p. o., Družmirje DO EFE 63325 Šoštanj ŠOŠTANJ Nočilo seje. zadnje čete Tomšičeve brigade so prehajale v strmino. Badovinec pa je ostal za vedno pri svetlih švabskih brzostrelka!. Mračilo seje, od Celja so vozili dolgi vlaki, natovorjeni z SS-četami in Gebirgsjagri. Naši minerci so hiteli minirati progo. Dolge vrste sklonjenih borcev so se spustile naprej v strmino. Vso pot so nas spremljali Švabi s težko in lahko artilerijo. S podpolkovnikom Lukom sva potegnila zasedo od Rimskih toplic. Borci so kleli, ker so izgubili svojega komandanta bataljona Badovinca in ker niso mogli pobrati v globeli brzostrelk padlih Švabov. Blizu nekega skednja je padla težka mina — vrgli smo se na tla. Komisar čete Šercerjeve brigade Janez je bil težko ranjen. Odnesli smo ga v toplo kmečko hišo, kjer je ves v vročici govoril, kod vse seje boril: »Mokre, Jelenov žleb. Gorski kotor. Istra, zdaj bom pa v štajerskih grapah poginil.« Naši zdravniki so imeli polne roke dela. Ranjencev je bilo vedno več. Vsakih nekaj ur so se zdravniki pomaknili dalje. Med nam i je bilo tudi nekaj Ukrajincev. Težka je taka vojna, so dejali, ko povsod poka in nimaš zaledja. Trinajsti februar 1944. Vso noč smo se prebijali proti Sv. Petru. Zasedli smo vrhove okrog Sv. Petra. Švabske kolone so že v zgodnjih jutranjih urah prišle za nami. Začelo je zopet mesti. V veliki kmečki sobi smo delali načrt za čimprejšnji proboj na močnejšega artilerijskega ognja smo se morali Umakniti na boljše položaje. 14. FEBRUAR. Vso noč se prebijamo skozi močne zasede. Zelo se nam pozna, da smo izčrpani. Med Štorami in Št. Jurijem smo se prebili čez železnico. Stali smo na progi, ko je privozil vlak. Bračičeva brigada še ni prekoračila proge. Skočili smo v zaklone ob progi, minerji so opravili svoje: vlak je zletel v zrak 100 metrov od nas. Ljudje na sektorju Dramlje so gledali našo vojsko in se čudili, od kod se je vzelo podnevi toliko partizanov. Trinajsta brigada je lovila Wehrmanne in jih razoroževala ter jim odvzemala obleke. Zasedli smo drameljski sektor ter Zgornje Sleme. Sneg je padal vedno bolj. Ko smo razporedili brigade po položajih, smo se nastanili v neki kmečki hiši. Major Vasja je rekel: »Mislim, da bomo vsaj nekaj ur počivali.« Kurirji so pili mošt, ki jim gaje nosil gospodar. Gedžo je prešteval obleke, kijih je pobral Wehrmannom. Efenkaje čepel v globokem snegu pri nek^m mitraljezu, Miha pa je lezel s tretjim bataljonom v strm hrib. Izčrpane mule in konji so premrli ležali v snegu. Matevž Hace S ŠTIRINAJSTO DIVIZIJO NA ŠTAJERSKO UL. Oz knjige »Spomini na partizanska leta>" ki jo je v zbirki »Prešernova knjižnica" izdat Slovenski knjižni .zavod septembra 1948} Pohorje. V sobo je hrupno stopila patrolazblokfirerjem: »In še... in še prosim.« je razburjeno govoril. Nemci imajo topove in aeroplane, vse vas bodo pobili. Ali vas ni škoda? Domov bi šli in delali!« — »Molči, stari,« mu reče Rudi. »kaj misliš, da imamo mi palice?« Zdravnik Lojze je rekel: »Saj ta človek je pijan.« — »V kamri smo ga dobili.« reče vodnik patrole, »preplah je širil med ljudmi.« »Kaj pa je rekel, kaj?« vpraša Krt. »Kaj delate revolucijo med Štajerci,« je začel. »Če nimate topov, vas bodo Nemci polovili kot zajce. Kaj vas ni škoda, Kranjci, da vas vzame vrag, 200 litrov mošta in 20 litrov žganja vam dam. samo končajte to vojno.« — »Zaprite možakarja, da se iztrezni: ob našem premiku ga izpustite.« reče Krt. Z majorjem sva odšla na položaj; mine so padale okrog hiš. Videla sva. kako se čez nekako čistino v neredu umika bataljon Šercerjeve brigade. »Kaj pa je to,« reče podpolkovnik Luka. Hitela sva na čistino in ustavila bataljon. »Kaj za vraga, se tako naglo umikate. In to bataljon ka-petana Ronka! Kje je kapetan Ronko?« »Kurirje prinesel vest, naj zasedemo z največjo naglico druge položaje.« Velela sva batalonu nazaj na stare položaje. Od nekod je prišel Ronko in iskal kurirja, kije prinesel napačno povelje. V globokem snegu so v sklonjenih kolonah rinili po strminah proti položajem Tomšičeve in Šercerjeve brigadeštirje bataljoni Gebirgsjagrov. Z dolgimi rafali so jih podirali naši mitraljezci. Švabi so padali v gručah, toda kljub temu vendar počasi napredovali pod zaščito artilerijskega ognja in mino-metalcev. »Zdi se, da nam stoje nasproti sami elitni švabski bataljoni,« je godrnjal Ronko. S podpolkovnikom Lukom sva šla na položaj Tomšičeve brigade. Tudi tam ni bila situacija dosti boljša. Efenica je po svoji stari navadi tekal od bataljona do bataljona, komisar Mišičje za nekim velikim skednjem postavil težko bredo ter dajal navodila, kako tolči po bližajoči se švabski koloni. »Toda še enkrat vam rečem,« je dejal Miha, »varčujte z jnunicijo, vsaka krogla mora zadeti.« Zdravnik Lojze je krilil z rokami za nekim hlevom, češ ranjencev je vedno več. Intendanti so kleli, ker ni bilo hrane. Zaradi prihoda vedno večjih nemških kolon in zaradi vedno »Kakor kaže, bomo morali sami nositi borce in municijo,« reče Rudi. Prvi terenci so pričeli prihajati k nam. »Eto. došla je civilna vlast,« je smehljajoč se rekel Črnogorec Miško. Del borcev je bil na položajih, drugi so dremali po hišah ali preštevali municijo. Na nekem hribčku, z drevjem obraslem, so se rvali med seboj štirje mitraljezci Tomšičeve brigade. »Spočiti ste, kaj?« jih vprašava z majorjem Vasjem. »To ne, a ker je mraz stati ob mitraljezu, se rujemo med seboj, kdo bo močnejši; na ta način se bomo ogreli.« »Samo pazite, da nas ne iznenadijo Švabi,« reče major Vasja. Po cesti so brneli tanki in kamioni. »O. še bo vroče!« reče major Vasja. Spet je začelo pokati. »Luka, vstani!« pokliče nekdo dremajočega podpolkovnika. »Gremo na položaj, Švabi so zopet tukaj!« »Ali so pred hišo?« vpraša Luka. »Ne, samo pet sto metrov so oddaljeni.« »Mitraljez na okno in udari, kadar pridejo prav blizu! Od vraga je meden naš štab, vsak dan jih imam prvi na grbi.« pravi podpolkovnik Luka. Šli smo iz hiše na bližnji griček ter polegli v sneg pri kozolcu, petdeset metrov daleč od Švabov. Nekaj smo jih potolkli, ostale pa zapodili v dolino. Kmalu so začeli spet pokati švabski mitraljezi in mine. Župnik Lampret, verski referent XIV. divizije, je hodil od brigade do brigade. »Tovariš Lampret,« ga ogovori neki študent, »ali bi ne bilo lepo. če bi imeli četo kaplanov in župnikov v diviziji? Ali veš, da je leta oseminštiridesetega ob marčni revoluciji pridigal na Dunaju neki slovenski duhoven: Za svobodo ni nobena žrtev prevelika!« »Eh, marsikateri kaplan in župnik bi od veselja poskočil, če bi zvedel, da nas je vrag vzel v štajerskih hribih,« pravi kapetan Ronko. »Da, da tovariš Lampret; še potomci bodo govorili o Lampretu. kako je bil kot edini župnik med nami ter delil z nami dobro in gorje,« reče Brkin. »Pustite te kadilnice,« ga prekine Lampret. »Aliimakateri cigareto; kadil bi rad,«. Vsi ki smo Lampreta dobro poznali smo mu rekli Jože. Včasih smo bili zelo v skrbeh, da bi nam kje ne ostal in zmrznil, kajti bilje bolehen. (Se nadaljuje) VELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj 100. Tako je bilo potrebno, denimo, nastaviti bombo sredi belega dne v jugoslovansko predstavništvo v enem od zahodno-nemških mest, premlatiti člana organizacije, ki ni »znal držati jezika za zobmi«, raztresati letake in podobno šaro pred konzulati SFRJ, minirati avtomobil policijskega inšpektorja, kije kritiziral teroriste in terorizem itd. Vse takšne in podobne naloge so Jocovi izbranci v glavnem zadovoljivo izvrševali. 101. Stankova naloga pa ni bila nič kaj lahka. Z Dinami-torjem, že ime je kazalo na njegovo strokovnost oziroma specializacijo, sta morala nastaviti tempirano mino v eni od jugoslovanskih turističnih agencij sredi mesta. Načrt je bil takle: Stanko naj bi z nakupom letalske vozovnice omogočil Dinami-torju nemoteno delo pri nastavitvi peklenskega stroja. Joco pa bi Stanka in Dinamitorja čakal v avtomobilu s prižganim motorjem, da bi lahko kar najhitreje pobegnili... 102. Vse bi bilo zelo enostavno, če ne bi bila prav nasproti turistične agencije policijska postaja, pred katero je stalo nekaj policijskih uslužbencev. Zato je bilo treba izvesti vse tako, kot je bilo predvideno. Drugače bi bil vprašljiv konec akcije. Stanku je postalo vroče, ko sta z Dinamitorjem stopila iz taksija in se napotila proti turistični agenciji. Dinamitor se je brezskrbno smehjal in Stanku spotoma nekaj pripovedoval... NOGOMET Presegli zastavljene cilje Nogometaši Gornjesavinjske selekcije Elkroj so v jesenskem delu tekmovanja dosegli več, kot so načrtovali — V prihodnji sezoni naskok na prvo mesto — Neprekinjene priprave tudi sodniki s strožjim kriterijem do novincev v ligi. Za nadaljevanje prvenstva ciljev ne bodo spreminjali. Še vedno ostaja uvrstitev v zgornji del lestvice poglavitni cilj. V sedanjem obdobju igralci trenirajo dvakrat tedensko, s temeljitimi pripravami pa bodo pričeli v sredini januarja. J. P. Pred dnevi sva se z znanko sprehajala po velenjskih ulicah. Zaželela sva si osvežilne pijače. Kar nekaj časa je minilo, preden sva se odločila za lokal. Izbrala sva velenjsko Kavarno, slaščičarno center in vstopila. Že ob . vstopu se lahko prepričaš, da je lokal lepo urejen in čist. kar je že prava redkost. Poleg čistoče pa je v kavami zelo hitra postrežba, saj je prijazna natakarica brž pristopila k najini mizi in vljudno vprašala, kaj želiva. Nogometaši gornjesavinjske selekcije Elkroj bodo v prihodnjih dneh pričeli s temeljitimi pripravami na nadaljevanje tekmovanja v vzhodni skupini slovenske nogometne lige. Ob tem skupaj z vodstvom ugodno ocenjujejo jesenski del tekmovanja. Zastavljeni cilj so dosegli in se uvrstili celo bolje kot so predvideval; pred začetkom prvenstva. Cilj je bila uvrstitev v zgornji del prvenstvene razpredelnice, na koncu jesenskega dela tekmovanja pa so pristali na drugem mestu. Poleg tega so želeli oblikovati moštvo, ga ustaliti ter zapolniti vrzeli v dojemanju nogometne igre, ki jih iz prejšnjega obdobja ni manjkalo. S tem so v tej tekmovalni sezoni želeli ustvariti pogoje za še boljše tekmovalne dosežke v prihodnjih sezonah, sem pa sodi tudi naskok na prvo mesto in uvrstitev v slovensko ligo. Predvidevanja so uspeli preseči z resnim in dicipliniranim delom, svoj delež pa so prispevali tudi tovariški odnosi med igralci in trenerjem ter med igralci samimi še posebej, čeprav so s pripravami na tekmovanje pričeli dokaj pozno so že kar na začetku tekmovanja dokazali, da bodo zastavljeni cilj zagotovo dosegli. Ce bi jim bila športna sreča nekoliko bolj naklonjena vsaj na dveh pomembnih srečanjih na domačem terenu, bi bili ob koncu prvega dela z vodilnim kladivarjcm najmanj poravnani. Vendar — žoga je okrogla, možnosti za popravni izpit pa v spomladanskem delu tekmovanja prav tako ne bo manjkalo. Ob oceni tega dela tekmovanja tudi ugotavljajo, da so si igralci prislužili preveč rumenih kartonov, k temu pa so nekoliko prispevali tudi sodniki s strožjim kriterijem do novincev v ligi. /a nadaljevanje prvenstva ciljev ne bodo spreminjali. Se vedno ostaja uvrstitev v zgornji del lestvice poglavitni cilj, seveda pa bodo skušali obdržati sedanjo uvrstitev. J. P. STRELJANJE Velik uspeh velenjskih strelcev Velenjski strelci osvojili 4 zlate, 3 srebrne in 2 bronaste kolajne 12 strelcev se je uvrstilo na državno prvenstvo V Ptuju je bilo 5. in 6. januarja republiško prvenstvo v streljanju. Velik uspeh so dosegli velenjski strelci prvi dan, saj so osvojili kar štiri prva mesta. V konkurenci članov v streljanju s standardno zračno pištolo so premagali ljubljansko Olimpijo kar za 11 krogov. Velenjčani so nastreljali 1482 krogov. Omeniti je treba da Olimpija ta primat drži v svojih rokah od samega začetka streljanja s vrsto orožja. Za velenjsko I. ekipo so nastopili: Janez Štuhec 379, Hinko Bola 373, Rajko Srdič 365, Ivan Benko 365 krogov. II. ekipa pa je osvojila . odlično tretje mesto, streljali pa so: Draško Durdevič 374, Jure Magilnicki 369, Franjo Žučko 360 in Miran Svetina 351 krogov. V posamezni konkurenci članov v streljanju s pištolo je pripadel naslov republiškega prvaka velenjskemu strelcu Janezu Štuhcu s 3/9 krogi. Enak uspeh so dosegli velenj- , ski mladinci v streljanju s pištolo, osvojili so prvo mesto pred Ptujem s 1086 krogi. Za ekipo pa so nastopili: Miran Svetina 374, Bogdan Slanšek 361 in Hinko Petek 351 krogov. Pri posameznikih je tudi pripadlo prvo mesto velenjskemu Miranu Svetini s 374 krogi Drugi dan republiškega prvenstva v streljanju s standardno zračno puško so velenjski strelci osvojili dve srebrni in bronasti kolajni. Najbolj uspešna je bila Saška Bola, ki je osvojila drugo mesto med mladinkami in tretje mesto pri članicah. Med posamezniki v konkurenci mladincev je Bogdan Slanšek osvojil bronasto kolajno, v ekipni konkurenci pa so velenjski mladinci osvojili drugo mesto, le člani so osvojili peto mesto. REZULTATI - ČLANI EKIPNO: 1. Olimpija Ljubljana 1491, 5. Velenje 1424 krogov, za ekipo so nastopili: Mirko Jurna-čko 367, Bogdan Slanšek 364, Dušan Perkač 364 in Hinko Petek 330 krogov. MLADINCI - EKIPNO: 1. Olimpija 1054 krogov, 2. Velenje 1057 krogov za ekipo so nastopili: Bogdan Slanšek 373 krogov in osvojenim tretjim mestom med posamezniki, Hinko Petek 349 in Matjaž Šentjurc 335 krogov. Pri članicah v posamezni konkurenci je nastopila Saška Bola in nastreljala 329 krogov in osvojila 3. mesto. Pri mladinkah pa je nastreljala 343 krogov in osvojila 2. mesto. II. republiško kontrolno strelsko tekmovanje Na drugem republiškem strelskem tekmovanju v mednarodnem programu, ki je bilo 23. decembra v Ptuju, so velenjski strelci (pištolarji) tudi tokrat osvojili obe prvi mesti, in sicer v članski in mladinski konkurenci. Pri članih je največ nastreljal član SD Mrož Janez Štuhec 382 krogov. S tem rezultatom je izenačil občinski rekord in le za dva kroga zaostal za državnim rekordom. Drugi je bil Franc Peternel mlajši s 373 krogi (Kranj), ostala mesta pa so pripadla velenjskim strelcem. Pri mladincih je zmagal Miran Svetina (Velenje) s 359 krogi, pred klubskim tovarišem Hinkom Petkom (344 krogi). Pri streljanju s puško je mladinec Hinko Petek osvojil četrto mesto s 361 krogi, Matjaž Šent-pirc je nastreljal 337 krogov. Pri mladinkah je Saška Bola osvojila peto mesto s 346 krogi. F. Zučko GORNJESAVINSKI NOGOMET Preveč rumenih kartonov Vodstvo in igralci Gornjesavinjske selekcije Elkroj ugodno ocenjujejo jesenski del tekmovanja v vzhodni skupini slovenske lige. Zastavljeni cilj so dosegli in se uvrstili celo bolje kot so predvidevali pred začetkom prvenstva. Cilj je bila uvrstitev v gornji del prvenstvene razpredelnice, na koncu jesenskega dela tekmovanja pa so pristali na drugem mestu. Poleg tega so želeli oblikovati in ustaliti moštvo ter zapolniti vrzeli v dojemanju nogometne igre, ki jih iz prejšnjega obdobja ni manjkalo. S tem so v tej tekmovalni sezoni želeli ustvariti pogoje za še boljše dosežke v prihodnjih sezonah, sam pa sodi tudi naskok na prvo mesto in uvrstitev v slovensko lig°- . Predvidevanja so uspeli preseči z resnim in discipliniranim delom, svoj delež pa so prispevali tudi tovariški odnosi med igralci in trenerjem ter med igralci samimi še posebej. Čeprav so s pripravami na tekmovanje pričeli dokaj pozno, šele 20. julija, so že kar na začetku prvenstva pokazali, da bodo zastavljeni cilj zagotovo dosegli. Če bi jim bila športna sreča nekoliko bolj klonjena, vsaj na dveh pomembnih srečanjih na domačem igrišču, bi bili ob koncu prvega dela z vodilnim Kladivarjem najmanj poravnani. Vendar — žoga je okrogla, možnosti za popravni izpit pa v spomladanskem delu prav tako ne bo manjkalo. Ob oceni minulega tekmovanja tudi ugotavljajo, da so si igralci prislužili preveč rumenih kartonov, k temu pa so nekoliko prispevali Prvi zmagovalec leta Strelska družina Mrož Velenje je izvedla tradicionalno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem za' naslov »PRVI ZMAGOVALEC LETA«. Tekmovale so vse kategorije strelcev, največ udeležencev pa je bilo v pionirskih kategorijah. Naslove PRVI ZMAGOVALEC so osvojili: v pionirski konkurenci Renato Šterman s 160 krogi, pri pionirkah Mirjana Žučko s 171 icrogi, pri mladincih Hinko Petek 352 krogov, mladinke Saška Bola 346, pri članih Franjo Žučko s 357 krogi, v pi-štolski disciplini pa Hinko Bola s 374 krogi. Pionirji: 1. Renato Šterman 160, 2. Janez Hiršel 159, 3. Sandi Jovanovič 153 krogov. Pionirke: MirjanaŽučko 171,2. Denis Bola 167, 3. Tanja Pečovnik 160 krogov. Mladinci: 1. Hinko Petek 352, 2. Matjaž Šentjurc 341, 3. Milan Krk 325 krogov. Mladinke: 1. Saška Bola 346. Člani: 1. Franjo Zučko 357,2. Dušan Perk č 351,3. Zlatko Rošče 350 krogov. SMUČARSKI SKOKI Tekmovanje na Ljubnem Marljivi delavci pri Smučarsko skakalnem klubu na Ljubnem ob Savinji so minulo nedeljo pripravili regijsko tekmovanje za starejše mladince in člane, mlajši mladinci pa so se pomerili na meddruštvenem tekmovanju. Skupno je nastopilo 35 skakalcev iz Maribora, Šmartnega na Pohorju, Frama, Mislinje, Velenja, Andraža, Braslovč in Ljubnega. REZULTATI - mlajši mladinci: 1. Kralj (Braslovče) 136,0 (47, 44), 2. Ačko (Fram 130,9 (41,5. 45). 3. Orešnik (Ljubno) 130.6 (39,44), 4. Kranjc (Mislinja) 113.7 (39, 38,5), 5. Trnovšek (Velenje) 97,9 (38,5 33); starejši mladinci: 1. Koželj (Velenje) 176,7 (51,5, 51), 2. Novak (Maribor) 159,0 (47,49), 3. Turnšek (Oljka) 115.8 (39,5, 40), 4. Tostovršnik (Ljubno) 111,5 (36,5,42)" člani: 1. Čeh 209,3 (56, 56), 2. Čepelnik oba (Velenje) 193,3 (54,53), 3. Naveršnik (Mislinja) 180,9 (53,51), 4. Škoflek (Velenje) 179,9 (53,5, 48), 5. Murko (Ljubno) 162,0 (48, 48). J. P. Tudi nekaj gledalcev se je zbralo Odisejada v priredbi turistične agencije Rdeče dvorane ŠOŠTANJ Prireditev za starejše občane Krajevna skupnost Šoštanj je pripravila ob koncu leta v Kaju-hovem domu sprejem za krajane, stare nad 70 let. Ko smo stopili v hotel, so nas že čakala mlada dekleta oblečena v belokranjsko narodno nošo in vsakemu podarila nagelj. Občani smo se prireditve udeležili polnoštevilno. Po uvodni recitaciji učenca osnovne šole Biba Roeck, nas je ob letošnjem srečanju pozdravil predstavnik krajevne skupnosti Branko Primožič in nam ob tej priložnosti povedal nekaj besed o bodočih nalogah, ki čakaio krajevno skupnost v naslednjem srednjeročnem obdobju. V programu so poleg recitatorjev osnovne šole Biba Roeck sodelovali še folkloristi šoštanjskih šol in Šaleški oktet. Trio Pestner iz Celja pa je zaigral nekaj domačih polk in valčkov, ob katerih smo se zavrteli prav vsi. Menim, da ob takšnih prireditvah starejši človek čuti, da družba še vedno ni pozabila nanj. V imenu vseh prisotnih občanov — hvala. Ivan Šoln Če bi začel to nehomersko zgodbo z 28. junijem leta 1979, bi bilo vse skupaj zaman. Tega dne smo namreč maturanti šole za prodajalce že »drveli« z vlakom proti Splitu in maturantskemu križarjenju naproti. Vsa odiseja se je začela že takrat, ko smo se dogovarjali s predstavnikom turistične agencija Rdeče hale iz Velenja, tovarišem Bojanom Ho-janom, prevsem pa na dan odhoda, ko nam je potrdil, da je opravil vse, kar je bil dolžan storiti. Privolili smo, da bo z nami na ladji še šest tujih turistov. Ladja Adria je imela 24 dvoposteljnih kabin in resnično bi bilo nesmiselno, da bi sredi turistične sezone zganjali svoje muhe in puščali neizkoriščene kapacitete. V Split smo prispeli sredi popoldneva, kjer nas je čakalo že prvo presenečenje. Adrie ni bilo nikjer. Predstavnica Unis turista nam je povedala, da ladje še ni v luki in da se bomo vanjo vkrcali šele naslednji dan. Na voljo pa imamo samo 14 kabin, ker bo z nami potovalo še deset tujih turistov. Kako? Čemu? Zakaj? Zahtevali smo telekse, ki sta sijih pošiljala predstavnik Unisa in tovariš Hojan. Znašli smo se pred neprijetno odločitvijo: ali 42 odraslih ljudi v štirinajst kabin ali pa odpovedati križarjenje in ogoljufati mlade ljudi za njihovo najbrž zadnje, predvsem pa najlepše srednješolsko doživetje. Odločili so se dijaki sami, seveda za. Prespali smo v hotelu B kategorije. Še isti večer smo v splitskem pristanišču ugledali Adrio, na kateri seje že prijetno zabavalo dvajset tujcev. Naslednje jutro smo se lahko vkrcali. Že pol leta je od te odisejade, toda tovariša Hojana še vedno ni (kljub številnim telefonskim pozivom in obljubam) na spregled, da bi se lahko pogovorili in pravočasno poravnali obveznosti. Morda pričakuje, da bomo mi prišli k njemu. Mu je morda nerodno in -ga peče vest? Vse to pa dejansko kaže na njegov odnos do strank, do dela in družbenih sredstev. Profesorski zbor šole za prodajalce pri ŠČ Slovenj Gradec Tudi to se dogaja č1 k; Naročila sva napitek, poleg pa še zavojček cigaret, ki pa jih nisva dobila, saj jih v kavarni ne irodajajo. V tem lokalu je sedaj ajenje prepovedano. To sva povsem razumela. Nisva še izpila napitka, ko so v lokal vstopili štiije mladeniči, stari okoli dvajset let in na vso moč puhali cigaretni dim. Eden izmed njih je sedel celo na točilno mizo. Ko je natakarica, kije delala za točilno mizo, to opazila, je fante prijazno opozorila. Toda kljub opozorilu so še naprej kadili. Natakarica se je pričela jeziti, toda tudi to ni pomagalo. Fantje so trmasto vztrajali. Zaikaj sem opisal ta, upajmo, da ne vsakdanji dogodek? Žato, ker so fantje kljub odnosu do osebja kavarne dobili željeno pijačo. Mnogo je vidnih napisov po lokalih, ki opozaijajo na to, komu pijače ne strežejo. Kaj pa če bi taki skrajno primerni odnosi tudi sodili mednje? Premislimo! Bogdan Mugerie SPREJEM ZA GASILCE — VETERANE — Občinska gasilska zveza Velenje je zadnje dni decembra povabila na tovariško srečanje gasilce — veterane iz Šaleške doline. Ob tej priložnosti so se jim zahvalili za njihov prispevek k razvoju gasilske organizacije ter jim zaželeli v novem letu obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. (Foto: L.O.) EDO PRITRŽNIK Edo — zibelka tvojega življenja je bila Graška gora, kjer si uzrl luč življenja 16. marca 1952 leta v prijazni Poševnikovi domačiji. Težka, a vendarle lepa je bila tvoja mladost, v kateri je bilo še vedno čutiti ostanke minule vojne, in to še posebej na Graški gori — gori jurišev. Odraščal si med kopico otrok ob črnem kmečkem kruhu, ob žuljih od dela na kmetiji. S prvo pisano besedo si se srečal v osnovni šoli Plešivec, nadaljeval in končal si osemletko v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Bil si zdrav kmečki fant, odraščal si med ljudmi, ki so v minuli vojni dokazali, kako se je treba boriti za boljši jutri, za boljše in humanejše odnose med ljudmi. Tudi ti nisi odnehal, pot te je vodila naprej, da bi kasneje z večjim znanjem lahko pripomogel k še večji razvitosti domačega kraja. Končal si elektro — poklicno šolo na RŠC, a pri tem nisi ostal. Po dolgih letih težaškega dela v rudniku, si se vpisal na delo-vodsko šolo, a prerana smrt ti je preprečila, da bi skupaj s sošolci slavil maturo, tik pred katero si že bil. Edo — vedno si bil dober in iskren tovariš, dober delavec. Kljub temu, da nisi bil iz KS Plešivec, si v mladinski organizaciji te krajevne skupnosti dolga leta opravičeval svojo prisotnost, nazadnje kot predsednik te organizacije. Dosti in dobro si delal na raznih delovnih akcijah, večjih prireditvah, v ostalih družbenopolitičnih organizacijah te krajevne skupnosti. Nazadnje si bil tudi član delavskega sveta in sindikata v tvoji delovni organizaciji, zato je toliko bolj nenadomestljiva tvoja izguba za nas vse. Edo — tvoje oči so zadnjikrat zrle svoj domači kraj, ko si kot tolikokrat poprej skupaj s svojimi prijatelji preživljal sobotni večer v veseli družbi. Ta usodni sobotni večer, 24. novembra, je bil začetek tvoje borbe za lastno življenje, katero si na žalost enajst dni zatem izgubil. Edo — zakaj si moral umreti... S svojo smrtjo si vsem pokazal, da se še vedno moramo boriti za duhovno bogatejše življenje. KRAJANI PLEŠIVCA Petek, 11. januar 1980 — Pavlin Sobota, 12. januar 1980 — Tatjana Nedelja, 13. januar 1980 — Veronika Ponedeljek, 14. januar 1980 -r Srečko Torek, 15. januar 1980 — Pavel Sreda, 16. januar 1980 — Marcel Četrtek, 17. januar 1980 — Anton W benciner HOMELlTE. Jože Jelen. Mozirje n.h. GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Velenju vzamem v najem. Naslov v uredništvu. PRODAM vlečno kljuko za prikolico. zimske gume oboje za Amija. Diano in sadno stiskalnico (prešo) na obes, uporabna, primerna tudi za okras. Jože Pibernik, Trg Svobode 8, Šoštanj. PRODAM precej rezervnih delov za AMI 8 in za — 4. Mihael Potočnik. Glavni trg 2, Šoštanj. 13. 1. — nedelja ob 1330 — OTROŠKA MATINEJA -MAČEK NA DIVJEM ZAHODU — ameriška risanka 15. 1. — torek ob 19. uri — KARATE IZ HRAMA ŠAOLIN — japonski karate ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 11.1.1980 dr. M. Seher (dnevni), dr. Gino Prenc (nočni) 12.1.1980 dežurni: dr. Gordana PRENC 12.1.1980 pom. dežurni: dr. Branko ZINAIČ 13.1.1980 dežurni: dr. Gordana PRENC 13.1.1980 pom. dežurni: dr. Branko ZINAIČ 14.1.1980 dr. J. POLES (dnevni), dr.M. LEŠNIK ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 12.1.1980-dr. Božo JEVŠEK, Kidričeva 17, Velenje 13.1.1980 — dr. Božo JEVŠEK, Kidričeva 17, Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE od 11.1.1980 do 17.1.1980 -Ivo ZAGOŽEN, dipl. vet., ul. Vrnjačke Banje 7, Velenje PRODAM pralni stroj Gorenje — odlično ohranjen. Mišo Skornšek, Kraigherjeva 2, Velenje, telefon 851-108. NUJNO iščem žensko za varstvo dveh deklic v dopoldanskem času. Nudim stanovanje in hrano v hiši. Ogled možen popoldan. Marjana Remenih, Šentjanž 61, Nazarje. PRODAM otroški voziček (globok moder žamet), informacije popoldan po telefonu 852-267. PRODAM papige — mladičke, Novak — Ulrihova 11 — Pesje (pri šoli). GARAŽO iščem v Velenju ali okolici. Naslov v upravi lista ali po telefonu 850-955. PRODAM NSU 1000 C, letnik december 1971, dobro ohranjen. Informacije po telefonu 778-089. PRODAM agregat 900 W, 220 REDNI KINO VELENJE 11.1. — petek ob 18. in 20. uri — - BLAGO ŠPANSKE LEGIJE - ameriški 12. 1. — sobota ob 18. in 20. uri - KARATE IZ HRAMA ŠAOLIN — japonski karate; režija: Hideo Nanbu, igrajo: Ken Kaza-ma. Junko Iragashi 13.1. — nedelja ob 18. in 20. uri - KARATE IZ HRAMA ŠAOLIN — japonski karate 14.1. — ponedeljek ob 18. in 20. uri — KRALJ MAMIL — ame-riško-mehiški avanturistični; režija: Larry Spiegel, igrajo: Peter Graves, Ray Miland 15.1. — torek ob 18. in 20. uri — ZADNJI VALČEK - ameriški; režija: Martin Skorsiz. igrajo: Rick Danko, Erick Clapton 16.1. — sreda ob 18. in 20. uri — ZADNJI VALČEK - ameriški 17.1. — četrtek ob 18. in 20. uri - ORKA KIT - MORILEC -ameriška grozljivka; režija: Mi-chael Anderson, igrajo: Richard Harris, Charlotte Rampling KINO DOM KULTURE VELENJE 13. 1. — nedelja ob 9. uri — OTROŠKA MATINEJA -MAČEK NA DIVJEM ZAHODU — ameriška risanka 14.1. — ponedeljek ob 20. uri — FILMSKO GLEDALIŠČE -PTIČI — ameriška Hitchcockova srhljivka; režija: Alfred Hitchock, igrajo: Rod Taylor, Tippi Hedren KINO ŠOŠTANJ 12. 1. — sobota ob 1530 — OTROŠKA MATINEJA — MAČEK NA DIVJEM ZAHODU — ameriška risanka 12. 1. — sobota ob 1930 — PTIČI — ameriška Hitchockova srhljivka 13.1. — ponedeljek ob 1930 — KARATE IZ HRAMA ŠAOLIN — japonski karate 16.1. — sreda ob 1930 — BLAGO ŠPANSKE LEGIJE — ameriški KINO ŠMARTNO OB PAKI 11. 1. — petek ob 19. uri — JAVNA HIŠA št. 8 - japonski MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Poroke: Vidoje TOŠIČ, delavec, Šoštanj. Glavni trg 9, roj. 1942 in Nada LATINOVIČ. delavka, Šoštanj, Glavni trg 9, roj. 1958; Darko NAPOTNIK, roj. 1957, orodjar, Gaberke 39 in Alenka Ravljan, med. sestra, roj. 1959, Gaberke 77. Smrti: Anton KOŽELJNIK, upokojenec, Sv. Florjan pri Šoštanju, star 72 let; Pavel ZATLER, kmet. Skedenj pri Slov. Konjicah, star 56 let; Franc PLANINŠEK, kmet. Paška vas 1, star 74 let; Valentin POVALEJ, kmet, iz Zlateč pri Šentjurju, star 67 let. MATIČNI URAD VELENJE Poroke: Aleksander JOŠAR, roj. 1951, rudar iz Velenja in Kristina JEŽOVNIK, roj. 1944. delavka iz Velenja; Stanislav KMETIČ, roj. 1954, ključavničar iz Velenja' in Ana PETROVIČ, roj. 1955, delavka iz Velenja; Mirko OBRA-DOVIČ, roj. 1951, varilec iz Velenja in Ljubica DOBIČ, roj. 1956, pletilja iz Novega Sada; Jože DETLBACH, roj. 1956, inštruktor iz Velenja in Marija JAKOP, roj. 1961, prodajalka in Škal; Zdravko ZAPUŠEK, roj. 1958, strojni tehnik iz Podkraja pri Velenju in-Marjana GOLOB, roj. 1954, komercialni tehnik iz Velenja, Stanislav KLANČNIK, roj. 1951, elektrotehnik iz Velenja in Liljana KR1ŽNIČ, roj. 1960. vzgojiteljica iz Slovenskih Konjic; PETRAS ARELIH An-tonio, roj. 1950, dipl. ekonomist iz Velenja in Sanda CENTRIH, roj. 1956, ekonomski tehnik iz Velenja; Drago BUČ, roj. 1955, RTV mehanik iz Mislinje in Irena JELEN, roj. 1958, delavka iz Velenja; Ivan KELC, roj. 1957. elektrotehnik iz Velenja in Vesna ZRNA, roj. 1956. knjigovodja iz Velenja; Alojzij TRATNIK, roj. 1947, ključavničar iz Laz in Antonija STRAVS. roj. 1947. medicinska sestra iz Lokovice; Branko MRAZ, roj. 1958, elektrotehnik iz Velenja in Jožefa LESKOVŠEK, roj. 1959. tehnična risarka iz Zavodenj; Stojan DŽUKIČ, roj. 1957. delavec jz Sitneša in Mladjenka BEKIČ. roj. 1960. delavka iz Velenja; Branko NAPOTNIK, roj. 1956, mizar iz Raven in Jožica ZUN-TAR. roj. 1961 prodajalka iz Velenja; Stanko KRIŠTOF, roj. 1955. uslužbenec iz Velenja in Majda ZAGORIČNIK, roj. 1960, prodajalka iz Topolšice; Peter KOŽELJNIK, roj. 1957, elektrotehnik iz Topolšice in V SPOMIN Pretekli sta dve leti, Odkar je odšel od doma nasmejan, poln življenja, star komaj 22 let in preminil v prometni nesreči naš preljubi sin, brat in stric JANKO KOVACEC iz Šmartnega ob Paki 26. decembra 1979 je minilo drugo leto, odkar tavamo v težkem mraku in bolečini, ki nas je zagrnila ob tvoji tragični smrti. Ostala pa je otožna bridkost, ki nas spremlja na vsakem koraku. Tvoje neslišne in nežne besede nas vedno, kadar stojimo ob tvojem preranem grobu, bodrijo in prosijo ne jočite, vrnite se v resnično življenje. Težko je življenje brez tebe naš najdražji. Praznine ki je nastala po tvojem odhodu ni mogoče nadomestiti. Hvala vsakomur, ki se pomudi ob njegovem mnogo preranem grobu in počasti njegov spomin. Z bolečino v naših srcih: mama, ate, sestra Majda, mala Andreja, sestra Greti z družino ZAHVALA Ob izteku življenjske poti našega dragega, dobrega moža, očeta, starega očeta in strica KARLA ŽAKA Pečovnikovega ata iz Lokovice 78 — borca za severno mejo v letih 1918/19 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam nudili pomoč, darovali < cvetje in vence, nam izrazili sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Bogdanu Menihu za dolgoletno skrb in zdravljenje. Hvala organizacijam zveze borcev za severno mejo, zveze borcev NOB, društvu upokojencev Šoštanj, gasilskemu društvu Lokovica in govornikom. Hvala nečaku Francu Dermolu za opravljen obred in tople poslovilne besede. Žalujoči: žena Ana, hčerke Ana, Matilda in Cvetka z družinami, hčerka Marija in ostalo sorodstvo. Karolina MUREN, roj. 1957, tehnična risarka iz Velenja. Smrti: Jernej BOROVNIK, strojni ključavničar iz Velenja, Vrnjačke Banje 2. rojen 1955; Marija ZAPUŠEK, roj. 1901, družinska upokojenka iz Podkraja pri Velenju 65; Jožefa HRUSTE1, družinska upokojenka iz Velenja, Gra-škogorska 31. roj. 1895. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Poroke: Miroslav KLANFER, roj 1954, električar, Šoštanj, Metleče 18 in Zdenka MESARIČ, roj. 1958, študentka, Topolšica 202; Miran PLAZNIK, roj. 1954, rudar. Ravne 88 in Dragica RAJŠTER, roj. 1955, sestavljalka. Ravne 85 Smrti: Kari ZAK, prevžitkar, Lokovica 78, star 84 let; Marija HUDEJ, gospodinja. Skorno pri Šoštanju 45. stara 78 let; Marija NARA-LOČNIK. gospodinja, Topolšica 17 stara 72; LET; Emil DOLI-NŠEK, delavec. Laze 4, star 35 let; Fortunat POTOČNIK, upokoj. rudar iz Prevalj star 74 let; Le-opoldina KOBULA, upokojenka iz Celja, stara 79 let; Avgust OBLAK, upokoj, rudar, Velenje, Kidričeva 9, star 73 let; Emilijan G ROS, upokojenec iz Dobletine 8, star 59 let; Anton RUDNIK, upokojenec iz Kaplje vasi 67, star 70 let; Jožefa DROBEŽ, druž. upokojenka. Jeronima 29, stara 79 let; Ana PERSOLJA, druž. upokojenka. Breg pri Polzeli, stara 85 let. Obvestilo Koristnike pogrebnih storitev na območju občine Velenje obveščamo, da ima POKOPALIŠČE PODKRAJ ODSLEJ TELEFONSKO ŠTEVILKO 850-473. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega ' očeta in starega očeta ANTONA KOŽELJNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, sosedom in' znancem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem zdravnikom zdravstvenega doma Šoštanj, posebej pa še dr. Menihu, KOC-u Velenje, DOM-u Velenje, DES-u Velenje, Izletniku Velenje, Sadežu Maribor, REK-u, osnovna dejavnost REK-a, sindikatu Jama Škale, Rudarski godbi ter vsem govornikom in duhovniku za opravljen obred. ŽALUJOČA žena s sinovi in hčerkami ZAHVALA Prenehalo je biti ljubeče srce dobre žene, skrbne mame, stare mame in sestre MARIJE NARALOCNIK rojene Šerdoner Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin, jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sočustovali z nami, nam izrekli sožalja ter nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje in zdravstvenemu osebju bolnišnice v Topolšici. Zahvaljujemo s&govorniku, častitemu duhovniku in pevcem za zapete pesmi, katere je vedno ljubila. Njeni: mož Pavel, sin Vlado z ženo Hildo, hčerki Greti z možem Ivanom in Jelka z možem Rudijem ter vnuki Nataša, Maja, Janko, Tatjana, Andrej in Matjažek, sestre Pepca, Elica in Slavka in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame. žene in sestre MARIJE HUDEJ se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo za pomoč sosedom, znancem, prijateljem, sorodnikom, skupnim službam DO ERA Velenje. TOK kmetijstvo Šoštanj, DO RLV — TOZD jamska mehanizacija, TGO Gorenje Velenje, krajevni organizaciji ZB Skorno — Florjan, zdravniku dr. Lazarju, vsem govornikom, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Martin, brat Ivan, sinovi in hčere z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, tasta, starega očeta in strica SLAVKA GERATICA posestnika z Lovrenca na Pohorju se iskreno*zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sorodnikom in sosedom, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali ter nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni izreči številnim prijateljem iz Gorenja, ki so nam ob izgubi našega ljubega očeta stali ob strani ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša iskrena hvala! ŽALUJOČI: hčerka Štefka ter sinova Milan in Slavko z družinami ter drugo VELEBLAGOVNICA Velenje ■ ' Pravo ime, ki vas reši skrbi pred odločitvijo o nakupih za družino in dom. Vse blago v eni hiši! Komunalci opravili svojo dolžnost ,,Komunalci" cestišč niso dobro očistili. Letos so svojo nalogo opravili mnogo bolje. Tudi stano- Nov cenik Zbor delavcev Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje je na seji 9. decembra 1979 sprejel nov cenik plačanih objav, ki velja od 1.1. 1980 naprej. Osnovna cena malega oglajsa (do 10 besed) je od novega leta naprej 50 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda 6 dinarjev. Pribitek za ,,naslov v upravi lista" pa znaša 25 dinarjev. 1 cm stolpca za osmrtnice in zahvale velja 100 dinarjev. Zasebni naročniki Našega časa s plačano celoletno naročnino imajo tudi poslej pri malih oglasih 20 % popusta, pri uokvirjenih osmrtnicah in zahvalah pa 50 %> popusta. UPRAVA Deset let ženskega rokometa v Velenju Rudarski dedek Mraz Ho pozdravu predsednika konferenco (X)S rudnika lignita Velenje, I ranca Krivca, ki je zatrdil, da bodo tako, kot so doslej, tudi v prihodnje velenjski rudarji skrbeli zanje, je prišel med otroke dedek Mraz. Tako kot vsako leto je bil tudi tokrat velenjski rudarski dedek Mraz kar precej radodaren, saj jim jc zraven velikega zavitka slaščic in sadja prinesel tudi darilne bone v vrednosti po 2.000 dinarjev. 1 ako so se otroci, katerih očetje so končali mnogo prezgodaj svojo življenjsko pot v jami šaleškega podzemlja, znova lahko prepričali, da niso sami, da velenjski rudarski kolektiv nanje ni in ne bo pozabil. Pred začetkom novega leta 1980 je tako rudarski dedek Mraz prinesel \ srca 47 otrok in njihovih mater \cdrino in novo veselje do življenja in ustvarjanja. Perujski ansambel v Velenju V sredo 16. januarja bo ob 19. uri v Rdeči dvorani Velenje gostoval svetovno znani folkolrni ansambel »PERU FOLCLORICO«. Vstopnice po 60,- din lahko dobite v Rdeči dvorani. za sindikate pa so vstopnice po 40,- din. Srečni reševalci V uredništvo Našega časa smo do 8. januarja prejeli 193 rešitev ,,Novoletne nagradne križanke Našega časa" Žreb je razdelil nagrade takole: I. nagrada — 400 din: Matjaž Podvratnik, Šaleška 2 c, Velenje ; 2. nagrada — 300 din: Rudi Stante, Tomšičeva 10, Velenje; 3. nagrada — 150 din: Milka kočevar, Prisojna 10 Velenje; 4. nagrada — 150 din: Demetra Čuden, Šaleška 2 b, Velenje; 5. nagrada — 150 din: Olga Siljar, l.uče ob Savinji; Knjižna darila: Minka Bubik, Jenkova 15, Velenje; Boris Kališek, Mali vrh 14 a, Šmartno ob Paki; Margita Mraz, Tomšičeva 39, Velenje; Bojan Karče, Mozirje 114 in Jože Č as. Cesta na vrtačo 10 Velenje. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE NAŠEGA ČASA Srečno novo leto, novoletna jelka, kamp, Aleksa, oro, Sinj, Tana, paleta. Po, IV, plsuni, Kvi-rinal. VP. spis. naklada, kaliber, lan. GK. Alonža, galeb, loj, EMO, kariera, noema. avla, naslon, NP, lisi, nos. Romeo, IE, til, tonalit, JG, UNIS, Anja, Aida, Ivar, Leon, dentist, taster. nomadi, VJ, Ag, Ana Karenina. Rado Simoniti, Sa, Ac. rediš, EV, balerina, ledina, Oka, mako, ic:ek, Prevoje, Sm, Ane. At, Atlamta, anatema, ko-njarna. Lao, IL. Nan, Ostende, veka. Laert, LT, emir. Ar, Emona. erar. čistina, Np, JR, Si- j birija. MJ. Rdeča, anemona, Peer, Duero, ral, Ka. Tan. Maledivi, Elba. Alo. kalodont", Nin, nova, Aden. Rank. RK, Amati, agora, rota, talent, Ivana, Asir, Gorenje, Katalonija. GS, Caen, Ina, kaj-man. Sneg nas ni presenetil splužene in dobro soljene, tako da so že dan po tem, ko je zapadel sneg, kopne. Se več volje pa bodo morali pokazati stanovalci blokov. Tudi ti bi morali še hitreje in bolj številčno očistiti sneg." T. K; M. 7. Iz miličnikove beležnice Med novoletnimi prazniki velenjski miličniki niso zabeležili nobene večje prometne nesreče, pa tudi ne večjega kršenja javnega reda in miru. Seveda je njihova velika želja, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Prvo večjo prometno nesrečo so zabeležili 6. januarja. Tega dne je peljal voznik osebnega avtomobila CE 610—02 po cesti iz Velenja proti Plešivcu. V Škalah je na mostu čez Sopoto zapeljal prek sredine ceste, od koder ga je vrglo v strugo Sopote. Pri tem se je hudo telesno poškodoval. Lažje telesno sta se poškodovali tudi sopotnici Sonja Kopitar in Zdenka Araus. V letošnjo akcijo čiščenja snega so se poleg delavcev Komunalnega centra vključili še delavci DOM Velenje Zapadel je prvi sneg, z njim pa so prišle tudi težave. Največji problem so prav gotovo naše vsakdanje poti, ki jih ,,komunalci" včasih dobro, včasih pa slabo očistijo. No, pa ne le ,,komunalci" tudi ostali med nami, ki so zadolženi za ureditev okolice hiš in poslovnih prostorov. Za letošnji prvi sneg pa vendarle menimo, da lahko rečemo, da nas ni presenetil. Nanj so se temeljito pripravili na- Komunalnem centru Velenje. V zimskih dneh imajo stalno dežurno službo, ki poskrbi, da v primeru, ko začne snežiti, obvesti delavce, da prično nemudoma z delom. V kolikor prične snežiti do 22. ure, se morajo šoferji sami javiti na delo. Nedavni sneg jc pokazal, da so se na Komunalnem centru resnično dobro organizirali. Vodja zimske službe pri Komunalnem centru v Velenju Branko Nagode je povedal, da so se akcije temeljito lotili in jo uspešno opravili. £al ne morejo očistiti vseh cest hkrati, zato morajo nekateri, krajani nekoliko potrpeti. Za letos so si zagotovili tudi dovolj soli. In kako so se v akcijo vključili stanovalci blokov in poslovnih zgradb? Posebej se je zavzelo podjetje Dom Velenje. Vključili so kurirje, vodje služb in obvestili stanovalce v družbenih stanovanjih, naj očistijo dohodne poti, parkirišča in okolico,stanovanjskih hiš. Pri ponedeljkovem pregledu so ugotovili, da so z akcijo v glavnem uspeli. Težave so se pojavile pri večjih stanovanjskih blokih, kjer se stanovalci niso organizirali in je ostala okolica neočiščena. To so že naslednji dan očistili delavci doma, seveda pa so račun poslali hišnemu svetu. V ponedeljek zjutraj tudi še ni bila očiščena okolica poslovnih prostorov. To pa morajo po odloku očistiti uporabniki poslovnih prostorov do 7. ure delovnega-dne. Tudi ti so v ponedeljek dopoldne ,.poskrbeli" za sneg. In kaj menijo o tem krajani našega mesta? MARTIN KR1ČEJ: „Doslej smo vsako leto tarnali, da Gorenja, Rudnika lignita Velenje pa tudi Rdeče dvorane ne bi uspeli priti tako daleč kot smo," je dejal med drugim predstavnik kluba. Jubilejno leto. je ženskemu rokometnemu klubu prineslo naj-\cč uspehov. Prva ekipa se je kot smo že zapisali uvrstila v II. zvezno rokometno ligo-sever, kjer so po jesenskem delu tekmovanja z 10. točkami na 6. mestu. Poleg Rudarska solidarnost ni pozabljena ponoči, zjutraj pa so bile ceste, pa tudi pločniki že počiščeni. V akcijo smo se uspešno vključili tudi stanovalci Prešernove 6. Na pobudo hišnega sveta smo očistili dohod do hiše, pa tudi parkirne prostore." BORIS STEMBERGER: „Z letošnjo akcijo čiščenja snega smo povsem zadovoljni. Ceste so Rokometašice Velenja so ^adnje dni preteklega leta proslavile 10-obletnico-Žal. niso bile deležne skorajda nobene pozornosti Za velenjske rokometašice je bilo preteklo leto nadvse uspešno saj so dosegle enega svojih največjih uspehov z uvrstitvijo v II. zvezno rokometno ligo-Sever. Obenem je bilo preteklo leto za dekleta jubilejno, saj je v letu 1979 preteklo deset let, odkar je bil ustanovljen ženski rokometni klub Velenje. la jubilej so dekleta skupaj s člani uprave in strokovnim vodstvom proslavile zadnje dni leta. Na slovesnosti je najprej spregovorila igralka Milena Džordževič, ki je še posebej izrekla zahvalo prvim igralkam in trenerjem ter odbornikom, ki so najbolj zaslužni — kot je dejala — zato, kar danes so. Besede zahvale je izrekel tudi sedanji upravi, ki z veliko mero požrtvovalnosti skrbi za to, da lahko dekleta nemoteno tekmujejo in igrajo v zvezni ligi. Slavnostni govor ob 10-obletnici kluba je imel -predsednik Viki Pistotnik. ,,Ženski rokometni klub je prehodil dolgo pot, ki ni bila vedno gladka. Igralke, ki so pričele igrati pred desetimi leti, si gotovo niso predstavljale, da bo iz skromnih začetkov zrasla ekipa, ki je v jubilejnem letu osvojila republiški naslov in' se uvrstila v zvezno tekmovanje in s tem verjetno poslala ena najuspešnejših ekip v občini. V desetih letih je imel klub registriranih okrog 150 igralk, kljub temu pa so bili tudi časi, ko srno na tekme odhajali s sedmimi ali osmimi igralkami.To jc tudi kluh, ki je zamenjal največ trenerjev in predsednikov v tako kratkem času. Vse kaže, da smo ' imeli v klubu vselej velike težave, le so se zlasti izražale v mačehovskem odnosu do ženskega športa v občini. Finančna pomoč klubu je bila skromna, kljub temu, da smo. vseskozi delali načrtno. Ko danes ocenjujemo vse to, lahko upravičeno trdimo, da je generacija, ki je opravila pionirsko oelo, naredila zelo veliko. Vendar p;i brez razumevanja predstavnikov Velenjski rudarji so, kot je že vrsto let običaj, zadnje dni decembra povabili v delavski klub otroke in žene ponesrečenih stanovskih tovarišev na že tradicionalni novoletni sprejem. valei našega bloka, smo takoj po obvestilu Doma, pričeli čistiti okolico hiše. Menim, da smo svojo nalogo dobro opravili." dobro očistili ceste. Tudi stanovalci našega bloka smo se hitro organizirali in očistili okolico. Menim, da je čiščenje snega pred blokom ter parkirnih prostorov naloga vseli stanovalcev." najvažnejši uspehi velenjskih deklet v jubilejnem letu, ki dovolj zgovorno kažejo, da je sedanje strokovno delo kot delo članov uprave resnično zelo dobro, pa čeprav se soočajo s številnimi težavami: od finančnih, še vedno nimajo primernega klubskega prostora, opremljene garderobe, do premajhnega števila trenerjev oziroma ljudi, ki hi delali v upravnem odboru. Zato je tudi v tem v naslednjih letih pred klubom še vedno veliko dela. Njihova želja lega so se dekleta prvega moštva uvrstile tudi v finalni del tekmovanja za pokal Slovenije, Mladinke so republiške prvakinje za leto 1979, s čimer so si priborile pravico nastopa na klubskem državnem prvenstvu, kjer bo nastopilo osem najboljših mladinskih ekip iz vse države. Pionirke so na polfinalnem turnirju osvojile prav tako prvo mesto in si priborile pravico nastopa v finalu. To so le je, da klub postane še močnejši in da ostane vodilni in najštevilnejši klub v občini pa tudi izven nje.in da bi čez določen čas zaigrale tudi v prvi zvezni rokometni ligi. Na slovesnosti ob 10-obletnici kluba je Viki Pistotnik podelil v imenu upravnega odbora priznanja in posebne medalje igralkam, ki so se pred desetimi leti prvič zbrale na rokometnem igrišču in '.ako prispevale, da je klub dosegel prvenstva v sredini lestvice; torej enakovredne drugim ekipam. Ob vsem tem se zdi nerazumljivo, da na njihovi jubilejni proslavi ni bilo nobenega predstavnika Zveze telesnokulturnih organizacij, ne občinske te1esnoku11urne skupnosti, kot tudi ne drugih, kajti menimo, da so si dekleta ob jubileju skromno čestitko in pozornost resnično zaslužile. S. V. DRAGIC A ŽOHAR: ,,l etos se res ne smemo pritoževati. Delavci Komunalnega centra so hitro in JOŽE STRAHOVN1K: ,,Komunalni center se je letos zelo potrudil. Snežiti jc začelo pozno današnji uspeh. Enako dekletom, ki so v jubilejnem letu osvojile naslov republiških prvakinj. Posebne plakete pa so podelili tudi nekaterim posameznikom in ustanovam za njihovo požrtvovalno delo in pomoč pri razvoju ženskega rokometa v Velenju. Predsednik kluba Viki Pistotnik podeljuje priznanja nekdanjim igralkam Preden končamo poročilo o proslavi naj zapišemo še naslednje. Dekleta so v preteklem letu dosegla enega svojih največjih uspehov in so po jesenskem delu