LETO XXVIII — Številka 47 18. novembra 1976 Cena 4.— šil. P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Ustrahovanje slov. prebivalstva s tanki Ustrahovanje slovenskega prebivalstva pa so oblasti prakticirale tudi še na drug masiven način: v četrtek so se pojavili v Velikovcu, Štebnu ter predvsem v pretežno slovenski vasi Globasnici oklepniki (Panzer) avstrijske zvezne vojske ter orali globoke brazde po tamkajšnjih travnikih. Pripeljali so se prav blizu slovenskih hiš. Splošna vojaška strategija po svetu je ta, da služijo okiopniki tudi kot moralno orožje: pehoto na bojiščih naj bi ustrahovalo ter demoraliziralo rjovenje oklopniških motorjev. So hoteli okiopniki avstrijske zvezne vojske isto? — Po nekem pismu bralca v KTZ, kjer je avtor opozoril na oklopniške premike. Beograjska „Politika“ je nato povzela to vest. V nedeljo opoldne pa je koroški vojaški poveljnik brigadir G rund demantiral to vest, češ nobenih oklepnikov ni bilo, ampak samo tovornjaki. Popoldne pa je zvezno ministrstvo za obrambo izdalo tiskovno poročilo, v katerem sploh poskusili niso, da bi zanikali vest o tankih, temveč so dejali, da so bili premiki oklepnikov v sklopu navadnih vaj. Resnica pa je ta: ob preštevanju posebne vrste so bile na južnem Koroškem tudi vojaške vaje posebne vrste. Vršile so se pod geslom „notranji nemiri". Več o tej in podobnih vojaških akcijah v eni naslednjih številk. Predsednik ZSO dr. Franci Zwit-ter je na tiskovni konferenci izjavil, da je zvezna vojska, če že premiki tankov niso bili namerni, po- kazala le malo tankočutja. Osrednji tajnik NSKS Filip VVarasch pa je vprašal ob dementiju generala Grunda in potrditvi ministrstva, ali je koroški vojaški poveljnik povedal neresnico ali pa ne ve, kaj delajo njegovi tanki. KREISKV NA KOLENA V prvem stališču k minulem preštevanju je dejal Kreisky, da bodo sedaj zopet pogajanja s strankami. Novo v dikciji kanclerja je bilo tudi, da je izjavil, da za večino določil zakona o narodnih skupnostih niso potrebne številke preštevanja. Doslej je vedno govoril v tej zvezi le o tablah. Pri katerih drugih določnih se bo kancler še pokoril KHD? Slovenci uspeli z aktivnim bojkotom! 0 V zgodnjih popoldanskih urah 0 preštevalne nedelje so dospela 0 iz številnih krajev dvojezičnega 0 ozemlja vedno nova poročila o 0 vedno novih in originalnih obli-0 kah bojkota. Številne variacije 0 — večkrat lokalno pogojene — 0 niso le pokazale, da so rojaki 0 z navdušenjem sledili bojkotu, 0 ampak jih je to navdušenje mo-0 t'vira!o k številnim aktivnim obli-0 kam bojkota — celo bolj aktiv-0 n;m, kot sta priporočali obe 0 osrednji organizaciji. Tako šte-0 vilčnost kakor tudi intenziteta 0 teh bojkotnih akcij sta presegli 0 pričakovanja NSKS in ZSO. Vse 0 te akcije so imele en skupni 0 cilj: onemogočiti in osmešiti 0 vsako statistiko. Noben resen 0 in seriozen statistik naj ne bi 0 mogel priznati in označiti šte-0 vilke takšnega štetja kot upo-0 rabljive. Rojaki po dvojezičnem ozemlju so napram individualnemu in kolektivnemu terorju nasproti bili zelo iznajdljivi. Če so števni mogoč-njaki računali z konkretno določeno obliko bojkota ter se pripravili, da bi jo preprečili, so Slovenci v tisti vasi brž izbrali drugo metodo — in jo tudi izvedli. Zelo priljubljena metoda je bila, da so udeleženci preštevanja dalj časa ostali v celicah kot navadno. Zakaj ne? Odločitev, kateri jezik naj dotični zapiše, je napram zmedeni propagandi strank in Heimat-diensta bila dokaj težka. Šlo je za nemško Koroško, za ponovni plebiscit, za dvojezične napise, za druge manjšinske pravice, ali kakor se je izrazil Heimatdienst, za „privilege neznatne manjšinice". Kdo v tej propagandni zmedi more potem pričakovati, da pade odločitev v nekaj kratkih sekundah? Tako se je pač zgodilo, da so bile celice za dalj časa zasedene. Ker so ostali volilci bili nestrpni — mudilo se jim je domov — so komisije brž uredile nadomestne celice — ali pa so poklicale žandar-merijo. Tajnost volitev v nadomestnih celicah seveda ni bila več za-sigurana. Na Radišah je eden od udeležencev štetja ostal čezmerno v celici — kot se je pozneje izkazalo, nad pol ure. Medtem so morali urediti za točilnico — volitev je bila v neki gostilni — nadomestno celico. Tudi v njej se neko dekle ni moglo takoj odločiti. Nato so ho- teli nadaljevati preštevanje na neki gostilniški mizi. Toda neko drugo dekle je sedlo za mizo ter naročilo kavo, misleč, da je pač v navadni gostilni. Komisija je potem pustila javno glasovati — na mizi, kjer je vsak videl, kaj je dotični udeležeec zapisal. Večinoma je bila to nemščina. Tudi prvotna celica na Radišah ni garantirala tajnosti štetja, kajti ža mlečnim steklom je lahko vsak videl, ali je preštevanj zapisal križec zgoraj (nemško), ali pa bolj spodaj; predvsem pa, ali je napisal zraven kaj drugega ali vtaknil prazen list ali nekaj drugega v kuverto. Sploh se kuverte niso dale zalepiti — tako ni bilo garantirano nikjer, da ne bi komisija po končanih volitvah le pregledala, kaj je zapisano na volilnih listih. Na Radišah se volilne priče Socialistične stranke — koroški Slo- Libuce, Šmihel: stranišče kot volišče V Bilčovsu, pa tudi v drugih krajih, so udeleženci štetja bojkotirali ugotavljanje tudi s tem, da so namesto glasovnic vtaknili v kuverto roza-rdeč toaletni papir, na katerem je bilo zapisano, naj Kreis-kv, VVaoner in Bacher sami plačajo tistih 100 milijonov šilingov, ki jih je vlada porabila za štetje. V Šmihelu pri Pliberku je neki volilni upravičenec prav tako dalj časa ostal v celici. Ker se je ostalim volilcem očitno precej mudilo, so uredili rezervno celico, ki je lu zaseden, tako da se je volilna komisija umaknila v kuhinjo gostilne, kjer so bile volitve. Volišče so zasedli tudi še v Podljubelju ter v Slovenjem Plajberku. V bivši samostojni občini Slovenji Plajberk je okoli 30 oseb zasedlo volišče, trije televizijski teami; — avstrijski, zahodnonemški ter ljubljanski — pa so hoteli celotno zadevo snemati. Vodja volitev, bivši župan Slovenj ega Plajberka VValdhauser, pa je prepovedal snemanje z utemeljit- majorjem Koreimannom na čelu — navzoč je bil tudi župan — so pomirili vodjo volitev ter nadaljevali z glasovanjem. Varnostni organi pa so se prej pomešali še med tiste, ki so zasedli volilni lokal ter jih indirektno prisilili, da so se umaknili, še prej pa so Slovenci izrabili priliko ter povedali glasno volilni komisiji, za kaj gre dejansko pri teh volitvah. venci — niso mogle odločiti, da bi se štetja udeležile kot volilne priče in so ta hrabri korak, ki ga jim je narekovala vest, tudi utemeljili pred šefom koroške SPQ, deželnim glavarjem Leopoldom Wag-nerjem. V Bilčovsu je župan Hanzi Ogris dal poklicati žandarmerijo, potem ko je bila celica zasedena in je bila tudi rezervna celica — za klavirjem blokirana. Komisija se je umaknila v drug razred. Potem, ko so končali blokado, so se volitve nadaljevali tudi za klavirjem, pri čemer je volilna priča Gasser preko piana gledal na volilce, kako se pač zadržujejo. V Sinči vasi je predsednik Na- rodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc ob 9. uri dopoldne pred televizijsko kamero oddal zase in za svoja dva otroka prazne kuverte ter nato raztrgal glasovnice. (Dalje na 8. str.) V Selah so odnesli skrinjo KURIER-Karikatur: Rudolf Angerer ZAHLUNG BESONDERER ART prav tako v najkrajšem času bila zasedena. Ker tudi s tretjo celico ni bilo bolje, so si pomagali s tem, da so preložili volilno celico na stranišče. Stranišče kot volišče je bilo prav tako urejeno v Libučah, potem, ko se je nekemu volilnemu upravičencu v celici tako dobro dopadlo, da je ni hotel zapustiti. Toda v Libučah je tudi ta kraj splošne človeške potrebe bil kma- vijo, da televizija ovira potek glasovanja. Snemalci pa se niso kaj prida zmenili za županovo govorjenje ter postavili žaromete. Člani volilne komisije so nato izklopili sprva električni tok ter nato celo varovalke, samo da bi zabranili snemanje, vodja volitev pa je poklical žandarmerijo ter boroveljskega župana VVoschitza. Šele ko je dospela močna odredba žan-darmerije s sedmimi avtomobili ter V Selah je štirim slovenskim fantom ob 14.10 uri, ko je večji del tistih, ki so šli na volišče, že volilo oziroma bojkotiralo, uspelo, da so odnesli iz volilnega lokala pred očmi celotne volilne komisije skrinjo z glasovnicami. Eden od fantov, 19-letni Nante Olip, je šel na volišče. Namesto da bi svojo glasovnico vrgel v skrinjo, je zagrabil škatlo z 464 oddanimi kuvertami ter tekel z njo proti izhodu. Tam je predal skrinjo svojemu bratu, ki jo je hotel dati v prtljažnik čakajočega avtomobila. Medtem se je župan Anton Hribernik opomogel od prvega šoka ter stekel za skrinjo. Prišlo je do kratkega pretepa, nakar je župan moral skočiti vstran, ker bi si sicer zažgal hlače: fantje so namreč polili skrinjo, ki se je medtem odprla, z bencinom ter jo zažgali. Nato so se odpeljali z avtomobilom. Na cesti pa so skušali rešiti, kar se je še dalo. Približno tretjina glasov je zgorela, tretjino so odnesle s seboj razne priče tega dogodka, tretjino pa je — več ali manj osmojenih — rešil župan. Z nekaterimi listi pa so se igrali otroci, ki so prav tako začudeno strmeli, kaj se je ravnokar zgodilo. Prva analiza tistih listov, ki so jih dobile v roke priče dogodka, je pokazala, da so Selani čezmerno sledili bojkotu. Od 180 kuvert, ki jih je neka priča pobrala, je bilo 40 takih, ki so imeli volilnice z „nemško“ ter le dve z oznako „slovensko“. Ostalo je bilo neveljavno. Selški fantje so dan navrh v spremstvu odvetnika dr. Matevža Grilca šli na deželno žandarme-rijsko komando, kjer so utemeljili svoj korak. V slovenščini so poudarili, da so Sele za časa nacizma pretrpele toliko gorja — tudi sorodniki teh fantov —, da je bilo treba ukrepati. Kajti zahteva po preštevanju je zahteva istih krogov, ki so že enkrat hoteli napraviti vso deželo nemško. Osrednji tajnik NSKS Filip VVarasch pa je že v nedeljo popoldan na improvizirani tiskovni konferenci poudaril, da imajo selski fantje vso moralno, pravno in publicistično pomoč obeh osrednjih organizacij. V Ključarevacu se nihče ni dal šteti! Na Gradiščanskem je bila volilna udeležba prav tako nad poprečjem Avstrije, toda na dvojezičnem ozemlju je bilo izredno malo ljudi na volišče. Na primeru v Ključarevacu ni bilo na volišče niti žive duše ne, v Mjenovem pa od 523 udeležencev le trije. Na prstih so se dali šteti tudi udeleženci štetja v Cindrofu, kjer so morali z voliščem celo menjati hišo, ker je po telefonu prišla grožnja, da bo zletela hiša v zrak. 21. XI. 1976: SKUPNOST JUŽNOKOROSKIH KMETOV - LISTA 5 MIRKO KUMER-ČRČEJ: Zdravniki bodo za kmete dražji! Pogajanja med Zavodom za socialno zavarovanje kmetov in Avstrijsko zdravniško zbornico o podaljšanju honorarne uredbe, ki se je iztekla 31. avgusta letos, so uspešno zaključili. V ugodnem ozračju vodena pogajanja so prinesla povišanje zdravniških honorarjev poprečno za 11 odstotkov. Novi dogovor bo veljal do 31. marca 1978. Navadna ordinacija pri praktičnem zdravniku bo stala sedaj 90 šilingov (doslej je stala 80), pri nadrobni zdravniški preiskavi bo treba plačati 135, do sedaj samo 125 šilingov. Obiski praktičnega zdravnika na domu se bodo podražili od 125 na 135 šilingov, k temu bo treba dodati seveda še stroške za vožnjo. Te tarifne postavke je predstojništvo Zavoda za zavarovanje kmetov že potrdilo. Sprejeti jih morajo še organi Avstrijske zdravniške zbornice in Glavna zveza socialnih zavarovalnic. — Ni se pa posrečilo doseči pri pogajanjih, da bi tudi kmetje mogli k zdravniku z bolniškim listom kot drugi zavarovanci. Kmet bo moral tudi v bodoče plačevati zdravnika v gotovini in pošiljati V ponedeljek, 15. novembra, je prispel centralni sekretar KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev na tridnevni državni obisk v Beograd. Na letališču Surčin ga je sprejel Stane Dolanc, pred Belim dvorcem v Beogradu pa predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito. Obisk Brežnjeva v Beogradu je vsekakor izrednega pomena za enakopravno in prijateljsko sodelovanje med obema državama. Ju- saldirane račune zavarovalnici, ki mu bo del izdanega zneska povrnila. Skušnja uči, da kmečki zavarovanec le redko dobi zagotovljenih 80 odstotkov plačanega zdravniškega honorarja nazaj. goslovanski državniki se zavzemajo za neodvisnost in enakopravnost komunističnih partij in držav, nevmešavanje v notranje zadeve drugih, za popolno samostojnost pri izbiri lastne poti v boju za socializem in pri izgradnji socializma, odgovornost pred lastnim delavskim razredom in ljudstvom, vzajemno solidarnost in tovarištvo ter enakopravno sodelovanje. Načela, ki so prodrla tudi na letošnji konferenci komunističnih in delavskih partij v Vzhodnem Berlinu in ki jih je priznala SZ tudi v znani beograjski izjavi. Ne nazadnje izvirajo vsa ta načela tudi iz varnostne konference v Helsinkih. Vsa ta načela so se izkazala za pravilna tudi v medsebojnih odnosih med obema državama in v mednarodnih in meddržavnih odnosih nasploh. Predsednik Tito in Brežnjev sta se pogovarjala med drugim tudi o popuščanju napetosti v Sredozemlju, saj je Jugoslavija kot sredozemska država močno zainteresirana za mir in neodvisnost vseh držav v tem koncu sveta, o položaju na Bližnjem vzhodu, o dekolonizaciji, o gospodarskih vprašanjih in drugih problemih, ki pretresajo svet. Jugoslovanska stran se je predvsem zavzemala za takšen sistem varnosti, ki bo vse države in narode brez izjeme, ker je mir na svetu nedeljiv, trajno osvobodil vsakega pritiska in grožnje ter jim omogočil svoboden, neodvisen in nemoten razvoj. Kratke vesti Z NAPALOM NA KURDSKA NASELJA S Kot se je zvedelo iz poročil kurdskih beguncev, uničuje iraška vlada kurdska naselja z naoalom. Številna naselja so že povsem uničena, Kurde ali zverinsko pobijajo ali pa jih nasilno preseljujejo v ravninski svet v Babiloniji, v Kur-distan pa se naseljuiejo Arabci. C;li iraških šovinistov ie, za vedno zatreti upornost kurdskeoa naroda. To b' iim usnelo samo s tem, da iztrebilo ta junaški narod. Doslej se ni zganila še nrav nobena mednarodna organizacija v podnoro Kurdom. Tako je tudi razumljivo, da se ni oglasila pred OZN nobena drsava, ki bi nakazala na to tragedi'0. Iračani lahko izvaiaio politiko genoc!da „nemoteno“. Orožje in napalm dobivajo iz Sovjetske zveze. POKOLI V ANGOLI # Angolska vlada posnema v bojih proti upornikom nekdanjo juž-novietnamsko vlado. S pomočjo kubanskih vojakov uničujejo vladne čete ozemlje upornih plemen. Sled za vladnimi in kubanskimi četami zaznamujejo razmesarjena človeška trupla. Glavni boji se odvijajo v južni Angoli, kjer ima močno zaslombo Jonas Savimbi, voditelj uporniške organizacije UNITA (Zveza za popolno neodvisnost Angole). Angola dr. Agostinha Neta je popolnoma odvisna od „bratske“ pomoči, ki ji jo nudita v vojakih Kuba in v orožju in denarju Sovjetska zveza. Odnosi s Sovjetsko zvezo so se še poglobili po sklenitvi prijateljske pogodbe, ki poriva Angolo čedalje bolj na raven kolonije. KMEČKI UPOKOJENCI, POZOR! Do sedaj je bilo kmečkim upokojencem dovoljeno imeti poleg pokojnine še toliko kmetijske in gozdarske površine za lastno uporabo, da njena enotna vrednost (nemško: Einheitsvvert) ni presegla vsote 30 tisoč šilingov. S 1. januarjem 1977 bodo enotno vrednost vseh kmetijskih in gozdarskih površin zvišali za 10 odstotkov. Tako bo enotna vrednost marsikateremu upokojencu presegla mejo 30 tisoč šilingov. Takim upokojencem bodo ustavili izplačevanje pokojnine in mu spet predpisali plačevanje prispevka za bolniško zavarovanje in pokojnino. Istočasno bo s 1. januarjem 1977 znižana tudi do sedaj zavarovalnega prispevka prosta vsota od 30 na 18 tisoč šilingov enotne vrednosti. Kdor si je torej pridržal več površine kot za 18 tisoč šilingov enotne vrednosti, bo moral zato plačevati socialne prispevke in prav tako ne bo več dobival pokojnine. Kmečkim upokojencem nujno svetujemo, da še pred 1. januarjem 1977 s predajo (Uber-gabe) ali pa z zakupom (Ver-pachtung) znižajo enotno vrednost svojega zemljišča pod 18 tisoč šilingov. Upoštevajoč tudi predvideno 10-odstotno zvišanje, je zato potrebno znižanje enotne vrednosti na okroglo 16.200 šilingov. To znižanje naj vsaj do konca letošnjega leta naznanijo svojemu Zavodu za zavarovanje kmetov, sicer bodo morali pozneje vse pokojninske prejemke, ki bi jih nezakonito preveč dobili, vrniti. Gospodarsko-socialna podoba južne Koroške 1. Prebivalstvo in delovna mesta 2. Delovna mesta po gospodarskih skupinah Število Število Število Okraji / Občine prebivalcev prebivalcev razlika delovnih po stanju 1973 1961 1971 v % mest leta 1971 Koroška 495.236 525.728 + 6,2 190.981 Celovec mesto 75.684 82.512 + 9/° 48.650 Beljak mesto 47.140 50.993 + 8,0 25.080 Okraj Beljak 58.890 60.413 + 6,2 15.392 St. Jakob v R. 4-173 4-351 + 4,2 865 Rožek 1.366 1.514 + 10,7 579 Vrba 6.635 7.527 + 13-4 2.451 Vernberk 3.023 3-307 + 9/4 580 Bekštanj 6-375 7.184 + 12,7 1.932 Podklošter 6.229 6.740 + 8,2 2.211 Straja vas 1.647 1.598 - 2,9 326 Okraj Celovec 65.297 72.656 + ii,3 18.505 Sele 95i 845 -12,5 208 Šmarjeta v R. 1.127 1.126 0,0 209 Borovlje 7.282 7.680 + 5/5 2.525 Bistrica v R. 2.591 2.501 - 3/5 681 Bilčovs 1.301 1.476 + 13/4 340 Kotmara vas 1.979 2-359 + 29,1 301 Žihpolje 981 i.i37 + 15/9 212 Žrelec 3.120 4-574 + 46,6 591 Škofiče 1.705 1.858 + 8,9 346 Hodiše 1.268 1.512 + 19,2 321 Okraj Velikovec 40.461 42.653 + 5/4 11.766 Pliberk 5.844 6.053 + 3/5 1.848 Suha 1.402 1.330 - 5/i 241 Globasnica 1.673 1.613 - 3/6 269 Dobrla vas 4.639 5.278 + 13/7 1.750 Skocijan 3.007 3.604 + 23,2 856 Galicija 1.527 1.643 + 7/6 336 Žitara vas 2.067 2.208 + 6,7 374 Železna Kapla 3-834 3.712 - 3/2 1.261 Velikovec 9.838 10.519 + 6,9 3.218 Djekše 1.405 1.262 —10,2 348 Grebinj 3-679 3.803 + 3/4 972 Ruda 1.546 1.628 + 5,3 293 Okraji Število od tega v odstotkih Občine po stanju 1973 delovnih mest 1971 "S -ti «*:§■ :sT§ « Is O s s .s ti s § E-S tb r- O bo tu -ti -b 2ss &o e £?2 S 42 Cu bo Koroška 190.981 14,1 29,0 11,0 45,9 Celovec mesto 48.650 1,8 28,4 10,2 59,6 Beljak mesto 25.080 2,2 2 6,7 10,3 60,8 Okraj Beljak 15.392 15/3 32,6 11,0 41,1 Št. Jakob v R. 865 16,4 20,9 9,4 53,3 Rožek 579 16,6 16,2 50,1 17,1 Vrba 2.451 9/4 11,8 14,4 64,6 Vernberk 580 20,0 15,5 17,8 46,7 Bekštanj 1.932 12,5 42,0 5/2 40,3 Podklošter 2.211 3/5 42,7 5/5 48,3 Straja vas 326 27/9 39,9 4,0 28,2 Okraj Celovec 18.505 23,8 25,0 9,9 41,3 Sele 208 6o,6 2,4 6,7 30,3 Šmarjeta v R. 209 42,1 19,6 17,2 21,1 Borovlje 2.525 7,6 54,7 6,2 3i/5 Bistrica v R. 681 17,2 56,4 7,0 19,4 Bilčovs 340 57,1 19,1 7,9 15,9 Kotmara vas 301 50,8 20,0 1/3 27,9 Žihpolje 212 45,8 12,3 6,1 35,8 Žrelec 591 39,7 20,8 6,3 33,2 Škofiče 346 39,6 16,2 9,5 34,7 Hodiše 321 35/2 3,7 17,4 43,7 Okraj Velikovec 11.766 29,6 28,4 9,4 32,6 Pliberk 1.848 28,1 33,3 7,4 31,2 Suha 241 63/9 8,3 7,i 20,7 Globasnica 269 61,0 H/5 3,7 23,8 Dobrla vas 1.750 13/7 45,5 9,3 31,5 Škocijan 856 26,2 14/7 4,i 56,0 Galicija 336 39,9 22,0 9,8 28,3 Žitara vas 374 34,o 40,4 2,1 23,5 Železna Kapla 1.261 29,8 30,9 13,1 26,2 Velikovec 3.218 22,5 2 7,7 H/5 38,3 Djekše 348 77,3 4,9 0,9 16,9 Grebinj 972 36,9 21,4 16,5 26,2 Ruda 293 67/9 7/2 ■ 1,7 23,2 Brežnjev v Beogradu BOJKOT V OGLEDALU TISKA — BOJKOT V OGLEDALU TISKA — BOJKOT V OGLEDALU TISKA — BOJKOT V OGLEDALU TISKA — BOJKOT V OGLEDALU TISKA - Kreisity: Die Zahlen, die er rief,... Nun, da sie stattgefunden hat, scheint die Ansicht, die Sprachen-zahlung ware eine ziemliche ldio-tie gevvesen, plotzlich auch in den GroBparteien recht verbreitet. VVegen der jugoslavvischen Proteste — Osterreich revidiere ein-seitig den Staatsvertrag — hat sich die Bundesregierung sogar beeilt, bekanntzugeben, die Zahlung babe mit der Gevvahrung von Min-derheitsrechten nicht das Geringste zu tun. Das ist zwar schon an sich ein glatter Witz, wenn man gleichzei-tig die im Staatsvertrag vorge-sehenen Ortstafeln an eine 25-Prozent-Klausel bindet. Aber ver allem durfte es schvverfallen, den Karntner Heimatdienst von dieser Entkopoelung zu uberzeugen. Damit vvird sich Kreisky abfin-den miissen: Die Zahlen, die er rief, durfte er in den nachsten Jah-ren nur sehr schwer wieder los-werden. Natiirlich konnte man sich die Ansicht des Sudtiroler Volkspartei-Obmannes Silvio Magnano zu ei-gen machen, der da meinte: Bei uns sind die Minderheiten froh, wenn sie gezahlt werden. Denn wenn sich heraussteMt, sie sind seit der letzten Zahlung ge-schrumpft, dann wissen wir, dalB noch mehr ForderunosmaBnah-men getroffen vverden miissen. Genau dies ist zwar — in aller Welt — der Sinn positiver Minder-heitenoolitik, aber die Vorstellung, daB sich so etwas den Karntnern verkaufen lieBe, ist wohl eher naiv. Es ist im Grunde die alte Fehl-kalkulation der Sozialdemokratie: Sie glaubt, die Nationalen zu iiber-tolpeln, und verliert dabei die Hose. Theoretisch ist es genial: Man macht eine Zahlung, die den Heimatdienst befriedigt. Gleichzeitig weiB man, daB die Slovvenen die Zahlung sovvieso boykottieren, so daB man ihr Ergebnis mit Recht als irrelevant bezeichnen kann. Und dann setzt man sich — sozu-sagen die verniinftigen Leute — in Dreiparteiengesprachen zusam-men und macht — mit der Begriin-dung, daB die Zahlung kein ein-deutiges Resultat ergeben habe — die Minderheitenpolitik, die man vvollte. Und das ware bei Kreisky zvveifellos eine anstandige. Aber so wird es doch in der Karntner Praxis — und darin solite man mittlerweile Erfahrung haben — nicht gespielt. In einem halben Jahr, wenn die Zahlung heraus ist, wird sie eine verschvvindende Zahl von Slovvenen ergeben. Die Slovvenenorganisationen vverden zvvar darauf hinvveisen, daB es eine falsche Zahlung ist, weil sie bovkottiert haben. Aber der Heimatdienst vvird klarstellen, daB es die einzig richtige Zahlung ist, vveil sie amtlich durchgefuhrt wur-de und vveil sich offenbar so we-nige Leute als Slovvenen bekennen vvollen. „ANFANG VOM ENDE EINER AFFARE“ Der Erfolg der gestrigen Zahlung vvar jedoch enttauschend. Das Ergebnis vvird man fur die Minder-heitengesetze kaum anvvenden konnen, denn die Minderheiten selbst bovkottierten das gesamte Unternehmen und die ubrigen Osterreicher blamierten ihre Par-teifiihrer. Trotz massiver Aufrufe der OVP und der FPO und einer halbherzigen Einladung der SPO-Regierung zur Sprachenzahlung haben vveniger als ein Drittel dar-an teilgenommen. Selbst wenn es in manchen Gemeinden nicht zu Nachlassigkeiten bei der Einrich-tung von VVahllokalen gekommen vvare, hatte das nur vvenig am Ergebnis verbessert. Gerhard Neureuter, Salzburger Nachrichten Die Bundesregierung, die die Zahlung angeordnet hat, vvird ihr eigenes Werk offiziell niemals de-savourieren konnen. Wenn sie es versucht, vvird der Heimatdienst „Verrat“ schreien und Massenkundgebungen organi-sieren. Und die Bundesregierung vvird sich ihm beugen — so vvie sie sich bisher gebeugt hat. VVomit Verhandlungen uber die Durchfuhrung des Minderheiten-forderungsgesetzes einsetzen vverden, deren Ausgang vorhersehbar ist: Die Slovvenenorganisationen vverden einen vveiten Geltungsbe-reich und eine groBzugige Ausle-gung fordern. Und der Heimatdienst vvird mit dem Hinvveis, daB es laut amtlicher Zahlung fast kei-ne Slovvenen mehr gibt, das Ge-genteil durchsetzen. Jeden Versuch irgendvvelcher Krafte in der SPO, eine humanere Minderheitenpolitik zu verfechten, vvird die Karntner OVP sofort zu-nichte machen, indem sie sich — vvie in der Vergangenheit — so-gleich zum einzigen „ehrlichen“ Fiirsprecher der Nationalen auf-schvvingen vvird. Was dieser 14. November fur die vveitere Entvvicklung Karntens und seines Minderheitenkonflikts bedeutet, laBt sich in diesen Stun-den nicht annahernd abschatzen. Nur eines ist klar: dem Zusammen-leben der beiden Volksgruppen im sudlichsten Bundesland Oster-reichs vvar die Prozedur um die Sprachenerhebung ganz gevviB nicht zutraglich. Insoferne also vvar Na pobudo frakcije zveze socialističnih študentov (VSStO) je priredil pretekli petek institut za zgodovinopisje na dunajski univerzi podijsko diskusijo o položaju slovenske manjšine na Koroškem. Pred polno dvorano — udeležilo se je nad 200 študentov in zgodovinskega osebja — so pretekli petek v kratkih uvodnih referatih govorili vodja instituta univ. prof. Mitterauer ter asistenta Stuhlpfar-rer in Moritsch. NSKS je na podiju zastopal član predsedstva Karel Smolle. Profesor Mitterauer je nakazal lik koroškega zgodovinopisja, ki gre tako daleč, da že pri izkopavanju skeletov skuša po kosteh dokazati, da so v tem kraju bivali Germani. Zgodovinopisje, ki primarno skuša negirati slovensko naselitev na Koroškem. Kot višek tega zgodovinskega diletantizma je označil vodja instituta proslave okoli tisočletnice Koroške, letnice, ki izključujejo naselitev karantanskih Slovanov. Tu je opozoril govornik na veliko nalogo, ki čaka učitelje zgodovine, da revidirajo napačno sliko zgodovine, ki jo sedaj doživljajo dijaki. Asistent Moritsch je po kartah, ki ponazorujejo potek asimilacije dokazal, da je bilo naselitveno področje koroških Slovencev vedno bolj strnjeno. © Predložil je tezo, da so se Slo-f$ venci asimilirali v 19. stoletju @6 več ali manj svobodno, da bi © socialno napredovali. Prav ta #6 svobodna asimilacija pa se je © končala z organiziranim nasto-© pom nemškonacionalnih forma-© cij in paramilitarističnih orga-© nizacij, je nadaljeval asistent || Stuhlpfarrer. Dejal je, da z na-© stopom Heimatdiensta, ki se je © kmalu povezal preko Steina-© cherja z nacističnimi organiza- Denn es geht um den Sieg in Karnten. Der Vorwurf, in beiden Parteien regiere in dieser Frage der blanke Opportunismus, ist vermutlich wie-der einmal eine Ehrenbeleidigung, die der dringenden Verurteilung durch den Presserat bedarf. Ich habe an dieser Stelle schon einmal geschrieben, daB ich den Zustand der „geforderten Minder-heit“ als solchen nicht fur so er-strebensvvert halte. Er erinnert mich immer an geforderte Betriebe oder geforderte Zeitungen: Es ist der Zustand knapp vor dem Ein-gehen. Ich glaube auch nicht, daB die Karntner Slovvenen schrecklicher Unterdruckung anheimfallen (ob-wohl man die Diskriminierung, die nun durch die Emotionen der „Volksabstimmung“ entsprechend verstarkt vvurden, nicht unter-schatzen soli). Wohl aber glaube ich, daB Osterreich im Umgang mit Minderheiten endlich die Grundregeln der Zivi-lisation, der sozialdemokratischen Humanitat, des angevvandten Chri-stentums oder, vvie immer man das nennen vvill, erlemen muB. Und die die Befiirchtung der slovvenischen Minderheit, die Ermittlung laufe auf eine Art „Volkstumskampf“ hin-aus, nicht unberechtigt. Nicht, daB die Slovvenen sich aus den Pole-miken der letzten Tage und Wo-chen herausgehalten hatten, aber das Klima vvar nun einmal von den engagierten Vertretern der Minderheit gepragt. Nicht vveiter vervvun-derlich: sie sind in der erdrucken- ® cijami in velenemškim kapita-© lom, nikakor ne moremo več © govoriti o ..normalnem asimila-@ cijskem poteku". Vidni člani Heimatbunda, tako se je Heimatdienst preimenoval po izstopu socialne demokracije, so že v 20. letih pričeli vstopati v NSDAP in pripravljati zasedbo Avstrije. Zlom fašizma in boj Slovencev proti Hitlerju so za Stuhlpfar-rerja korenine nastanka člena 7, ki ga hoče sedaj avstrijska vlada revidirati. Član predsedstva NSKS Karel Smolle je zbranim razložil smisel in namen bojkota in orisal Dunajski tednik „Wochenpresse“ v svoji zadnji številki objavlja članek, ki nazorno prikazuje dvomljivo „koroško zvestobo11 nemškonacionalnih krogov. Leta 1933 namreč je NSDAP, ki je bila pravkar prepovedana, skušala doseči v pogajanjih z zastopniki koroških Slovencev, ki so tedaj v deželnem zboru imeli dva mandata, da bi glasovali proti odrekanju mandatov NSDAP v deželnem zboru. Kot protiuslugo so ponudili zastopniki NSDAP Slovencem, da bi po združitvi Avstrije z Nemčgo ..korigirali11 meje v tej smeri, da bi plebiscitno območje južno od Drave prepustili Jugoslaviji, Slovencem v ostalih krajih naselitvenega ozemlja pa bi dali kulturno avtonomijo. Pogajanja so bila tedaj tudi med NSDAP in jugoslovansko kraljevino. Neki urednik nacionalsocialističnega glasila „Vo!k'scher Beobachter11 je na pogajanjih v Ljubljani dejal: © „Wir Nationalsozialisten stehen © auf dem Standpunkt der Rein-@ rassigkeit. Im Falle eines An-© schlusses reflektieren wir nicht besagen, daB man dem Schvvachen hilft. DaB man seine Daseinsbe-rechtigung bejaht. Und daB die Diskriminierung nicht erst die Gro-Benordnung von Konzentrationsla-gern annehmen muB, ehe man ihr entgegentritt. Um es prazise zu sagen: Kreisky vvird seinen Kampf mit dem Heimatdienst, in dem er sich standig tanzelnd zuriickzieht, um Schlagen auszuvveichen, verlieren. Nicht indem die SPO VVahlen verliert — im Gegenteil —, wohl aber, indem eine Sozialdemokratie, die sich solcherart an der Macht halt, diesen Namen nicht mehr verdienen vvird: vveil ihr humaner Inhalt auf der Strecke geblieben ist. Der Heimatdienst ist nicht Karnten. So vvie die Leute, die Hitler auf dem Ballhausplatz zujubelten, nicht Osterreich vvaren. Die sogenannte schvveigende Mehrheit in Karnten ist so vvie die Mehrheit in der Zeit des Dritten Reiches manipulierbar. Derzeit nimmt nur der Heimatdienst diese Chance vvar. Man kann statt des abvvertenden Begriffes „manipulierbar“ auch den positiven vervvenden: erziehbar. Die einzige Aktivitat, durch die den Oberzahl und konnten sich deshalb besser in Szene setzen. Die Aktivitaten des Karntner Hei-matdienstes, der als Sprecher der deutschnationalistischen Kreise in Karnten agiert, spitzten das Er-eignis zu: das Schicksal Deutsch-Karntens stiinde auf dem Spiel. Gleichzeitig drangten ihre Parolen diejenigen ins unosterreichische Eck, die gegen die Sprachenzah- ob člankih iz „Ruf der Heimat", kako vzdušje vlada na Koroškem in povedal, da zakona o „pospeše-vanju" manjšine in štetje posebne vrste, kršita osnovne pravice slovenske manjšine, Po teh uvodnih besedah so se še oglasili disku-tanti iz občinstva in brez izjeme obsodili preštevanje manjšine. Zbrani so soglasno sprejeli resolucijo, ki jo je predložil odbor študentov, ponovno so potrdili pravilnost proklamiranega bojkota slovenskih centralnih organizacij in Solidarnostnega komiteja na Dunaju. © auf die Karntner Slovvenen und © auch nicht auf die Deutsch-© tiirmler (W:ndischen).“ In: „Das © ist auch der Standpunkt des ® Doktor Steinacher.11 Katoliška mladina se brani Katoliška delavska mladina Avstrije, ki je prejšnji teden podkrepila svojo odklonitev štetja, se zdaj brani proti celovškemu škofu dr. Josephu Kostnerju. Le-ta je namreč — preko škofijske tiskovne službe — pustil izjaviti svoje „za-čudenje", ker ga Katoliška delavska mladina prej ni povprašala za njegovo mnenje. V izjavi voditeljice KAJO Hildegard Mauerhofer je rečeno, da je Katoliška delavska mladina odgovorna za svoje akcije mladinskemu škofu VVeberju in je le-tega tudi obvestila. Kat. del. mladina sedaj pričakuje, da bo škofijska tiskovna služba, ki je nekorektno citirala domembo mladincev s škofi, popravila prvotno vest. die Bundesregierung diese Zahlung vvieder gutmachen kann, ist Er-ziehung. Wenn es darum geht, auch noch das verungluckteste Projekt, das uberflussigste Defizit als Arbeits-platzsicherung zu verkaufen, dann ervveist sich Bundeskanzler Krei-sky im Fernsehen als ein Meister. Es gibt nichts, das so unpopular ware, daB der Journalistenkanzler es nicht durch eine einzige Fern-sehdiskussion zur Volksmeinung machen konnte. Moge er doch einmal dieses be-gnadete Talent dazu nutzen, die Volksmeinung gegen die faschisto-ide Gesinnung und fur die Humanitat zu gevvinnen. Moge er doch einmal einen Heimatdienst-Spre-cher mit seinen deutschnationalen Parolen so fertigmachen, vvie den „Banker“ Josef Taus. Moge er doch einmal ein Schlagvvort fur die Sicherung der Menschenvvurde finden, das nur halb so einprag-sam ist vvie jenes von der Arbeits-platzsicherung. Moge er seine Partei doch einmal statt fur Friedrich Peter fur eine Minderheit vergattern. Er konnte es. Peter Michael Lingens, profil lung auftraten. Das mogen zwei Slogans, die wir in Klagenfurt auf Plakaten fanden, belegen: „Wer nicht zur Zahlung geht, nicht auf Seite Karntens steht". Oder die Beschriftung auf einem Plakat, das eine Mutter mit Kind am Arm tragt: „Karntner! Das Grenzland bittet: LaBt uns nicht im Stich!" Im Karntner Unterland, dem zvveisprachigen Gebiet also, ist die Stimmung gespannt. Auch daran tragt der Heimatdienst ein geruttelt MaB an Schuld. So vvurden noch Samstag bei einer Sternfahrt die Emotionen im sudlichen Landes-teil angeheizt. Propaganda und Ge-genpropaganda ruhrten in den letzten VVochen Gegensatze auf, d!e im taglichen Leben der beiden Volksgruppen nicht mehr zutage getreten vvaren. Die Polarisation ist unubersehbar und unuberhor-bar. Der zvveifelhafte statistische Wert, den die Ermittlung trotz der groBen Beteiligung auch in Karn^ ten hat, vviegt gering gegen die Klimaverschlechterung, die die Kampaone beider Seiten bevvirkt hat. Dieser Feststellung vvider-spricht nicht, daB der „Zahltag“ im groBen un ganzen ohne schvve-re Zvvischenfalle verlief. Gerhard Steininger, Salzburger Nachrichten TRAURIGER SONNTAG Ein verregneter, ein trauriger Sonntag ist voruber. Die VVahl, die keine vvar, vvurde geschlagen. Der 14. November 1976 kann als denk-vviirdiger Fehlgriff in die Geschichte Osterreichs eingehen. In jene Geschichte iibrigens, die auch andere denkvvurdige Tage leicht in Vergessenheit geraten laBt. Etwa den 12. November 1918. Als die Republik, „der Staat, den keiner vvollte", ausgerufen vvurde. Doch lassen wir das. Hoffen vvir lieber, daB der 14. November 1976 schon bald der Vergessenheit an-heimfallt. Sagen vvir: Die VVahl, die kaum einer vvollte, ist voruber. Wenn nun das Ergebnis dieser VVahl irgendvvann um VVeihnachten vorliegt, so vvird es sicher keine Orientierungshilfe abgeben. Nur eine Orientierung dafiir, vvie man es besser machen soli: Politik be-treiben. Mit den Menschen reden. Handeln. Es vvird gebeten, damit zu beginnen. Fritz Pešata, Kurier ... nicht auf Seite Karntens steht' Asimilacija ne more biti izraz svobode ..Domovinska zvestoba" nacistov Nova predstava lutkarjev Koroške dijaške zveze Spet so med nami! Lutkarji Koroške dijaške zveze so naštudirali novo predstavo: Rdečo kapico. Omeniti pa je treba, da je KDZ popolnoma spremenila svojo lutkovno ekipo, saj sta preostali od slovite prejšnje skupine edinole dve lutkarici: Veronika Rutar in Anica Zdovc. Okoli teh dveh so se zbrali Lutkarji KDZ Preteklo nedeljo smo se člani in prijatelji našega društva odpeljali na izlet po Sloveniji. Pri jako slabem vremenu (toda vsi dobre volje) smo se ob 8. uri zjutraj odpeljali iz Loč. Presenečenje navsezgodaj: avstrijska televizija je bila že ob 7.30 v Ločah, kjer je snemala naš odhod, ter nas zasledovala prav do Slovenjega Plajberka, kjer smo se prvič ustavili in okrepili s toplim čajem. Nato smo se odpeljali preko Ljubelja v Kropo, kjer smo si ogledali zanimivosti tega kraja. Kropa ima 600 let staro že- V veliki dvorani študentskega naselja v Ljubljani se je v sredo, 3. novembra 1976, zvečer, predstavil s celovečernim koncertnim sporedom rožanskih ljudskih pesmi v različnih priredbah kvaliteten zbor z one strani Karavank. Ubrano petje komornega zbora blizu tridesetih pevk in pevcev je vodil njihov stalni dirigent Ljubljančan Laj-ko Milisavljevič. Poln avditorij je napolnila v glavnem naša študentska mladina, med poslušalci pa smo zasledili tudi take goste, kot npr. Radovana Gobca, dr. Radoslava Hrovatina, Edija Šelhausa, novinarje, publiciste in seveda predstavnike naših osrednjih amaterskih zborov, ki so se imeli od gostujočih pevcev tudi kaj naučiti. Slovenska koroška ljudska pesem v različnih obdelavah ni nekaj novega v programih slovenskih zborov, saj je, kot pravijo pevci sami v uvodniku ličnega koncertnega lista, to prijetna osvežitev ne samo za Koroško, temveč za vse slovensko kulturno območje. Stilno lepo zaokrožen koncertni večer ali praznik slovenske koroške ljudske pesmi sredi Ljubljane so mladim zboristom pomagali oblikovati različni prirejevalci narodnega blaga. Različnim priredbam je botrovala dobra interpretacija (tako in-tonančno kot s pevsko kulturo podane linije), kar je pripisati dokajšnjemu pevskemu znanju pevcev in njihovim spontanim vezem z dirigentom. Če je bilo v pesmi JE DRO USTNO POLETI (priredil Matej Hubad) slišati preveč alte (in se kaj Pavle Zablatnik, Mili Urank, Franc Sadnikar, Tatjana Zeichen in Jože Nedved in uprizorili Rdečo kapico, ki je po Kozi Liziki in Meh za smehu že tretji edinstveni užitek za naše najmlajše. S to znano pravljico so do zdaj gostovali v 13 dvoranah, ki so vse bile polne otroškega smeha, veselja in sreče. Tako je bilo v Dobrli vasi, Selah, Slovenjem Plajberku, Vogrčah, Globasnici, Št. Lipšu, Št. Janžu, Št. Jakobu, Št. liju, Bilčovsu, Hodišah, na Obirskem in v Celovcu. Pri tem je jako zanim;vo, da so nastopili v Celovcu v Delavski zbornici tudi pred lepim številom nemškogovo-rečih otrok in mamic, ki so začudeni in sila pazljivo sledili igrici, čeprav niso razumeli slovensko. Vendar vsebina je vsakomur znana, le da so črtali lutkarji iz pravljice tiste krvoločne elemente, ki bi vzbujali pri otrocih agresije in jih vzpodbujali k posnemanju. Tako so nadomestili tisti prizor, ko naj bi skurni volk raztrgal in požrl nedolžno deklico in betežno babico, z manj krvavo varianto: volk ju le zgrabi in zmaši v vrečo. Prav tako nazadnje lovec Jaka volka ne ustreli, ampak ga le vrže v potok. Sicer je to otroke malce zmedlo, lezarsko industrijo. Posebno zanimiv in poučljiv kovaški muzej, katerega smo si ogledali pod strokovnim vodstvom. Južinali smo v Radovljici, ter se nato napotili v Begunje. Ogledali smo si sledove nacističnih grozodejstev od leta 1941/45: muzej talcev ter pokopališče. Na poti domov smo se ustavili v Kranjski gori, ter na večer spet dospeli v Loče. Lahko rečemo, da smo kljub slabemu vremenu preživeli v prijetni družbi izredno lepo nedeljo, ter si nabrali vrsto prijetnih vtisov. podobnega ni dogajalo ne prej in ne pozneje) in če je bila inicialna kitica SNUOČI SEM DOBIV PISEMCE (priredil Matija Tomc, za tenor solo in mešani zbor) malce plašna, vse to še ni skalilo izrednega prikaza amaterske pevske kulture, ki je tu pa tam že mejila na profesionalno kvaliteto. Polni dvorani so se mladi Korošci oddolžili s prenekaterim dodatkom, od katerih sta prav LIEPA URA, SONCE SIJE (priredil Luka Kramolc) in N MAV ČEZ IZARO, lepo zaokrožili oba dela koncertnega programa, ki je bil kljub koncertnemu katalogu tudi prijetno in zelo nevsiljeno komentiran (kar pa ne drži za ljubljanskega konferansjeja). V priredbi Lojzeta Lebiča (najmlajšega od prikazanih prirejevalcev slovenske rožanske ljudske pesmi) LUBA VIGRED SE RODI, pa smo bili priča ne le interpretacijski zadostitvi vsega že napisanega, marveč ena- a so vseeno z dokajšnjim odobravanjem sprejeli to spremembo. Nastopili bodo še v 15 slovenskih krajih, pri tem tudi v jezikov- Moški pevski zbor iz Štebna in mešani pevski zbor iz Globasnice sta bila v dneh od 5. do 7. novembra gosta mestne konference SZDL Beograd in občinske konference SZDL Kraljevo. 34 koroških pevcev je v petek zjutraj odpotovalo z letalom najprej v Beograd, kjer jih je sprejel predsednik mestne konference SZDL, nato pa so si ogledali glavno mesto Jugoslavije. Ustavili so se tudi na Avali, kjer so na grob neznanega junaka položili cvetje. Po vožnji skozi valovito Šumadijo in po kosilu v Kragujevcu so se odpeljali do Kraljeva, kjer je bil pravi cilj njihovega obiska. Gostitelj — SZDL Kraljevo — jih je nastanil v velikem in lepem hotelu Terminal v Materuški Banji, 6 kilometrov oddaljen od Kraljeva. Naslednje jutro so najprej obiskali spominsko grobišče, kjer so Nemci v oktobrskih dneh pred 35 leti kovrednemu pristopu k novejšemu zborovskemu jeziku. Na koncu naj dodam, da je polovica izvajanih zborovskih skladb v takih priredbah doživela krstno izvedbo, kar pomeni še nov element stilnega programa, saj prav njihova pobuda ohranja zanimanje za naše narodno blago pri skladateljih onstran in tostran državne meje, ki je slovenski kulturni prostor v resnici ne pozna. Kljub izrednemu študentskemu ambientu bi ta koncert lahko postavili vsaj v Filharmonijo, študentski kulturni organizaciji Forum pa gre zasluga, da je do tega pevskega srečanja prišlo. In kaj naj vrlim pevcem napišem v epilog? Mogoče bi povzel besede enega od nestorjev slovenske zborovske kulture Radovana Gobca: „Ljudstvo, ki ljubi svojo besedo in pesem, ne more umreti." Franc Križnar no obmejnih kot so Št. Lenart ali Djekše. Za božične počitnice pa so povabljeni na gostovanje v občino Novo mesto. ubili blizu 6000 nedolžnih žrtev. Zanimivo je, da je poveljeval enoti, ki je pobijala talce Major Oto Desch, po narodnosti Avstrijec, leta je, čeprav je bilo dokazano, da je osebno vedel za pobijanje — umrl naravne smrti pred dvema letoma na Dunaju. Na spominskem grobišču so glo-baški pevci položili venec pred spomenik, potem pa jih je v zgradbi občinske skupščine sprejel predsednik. Po sprejemu so koroški pevci obiskali tovarno vagonov in si jo ogledali. Ob 13. uri v soboto so pevci zapeli tamkajšnjim delavcem in mladini. Pevski nastop pa se je sprevrgel v veličastno protestno manifestacijo proti preštevanju Slovencev na Koroškem, ki se je je udeležilo približno 6000 delavcev in občanov Kraljeva. Slavnostni govornik je bil predsednik medobčinske konference SZDL za kraljevsko regijo Stojam Ljuca. Koroške pevce pa so prisotni pozdravili z viharnim aplavzom. Delavci tovarne vagonov so poslali protestni pismi .zveznemu izvršnemu svetu in sekretariatu za zunanje zadeve, v katerih so najodločneje obsodili teror avstrijskih oblasti nad koroškimi Slovenci. Zvečer so koroški pevci zapeli v prenapolnjeni dvorani krajevne skupnosti Vitkovac. Program pa je dopolnila folklorna skupina KUD-Abraševič. Gledalci v dvorani so znova viharno pozdravili pevce iz Globasnice, ki so se tokrat prvič predstavili v slovenskih narodnih nošah. V nedeljo zjutraj so si koroški gostje najprej ogledali samostan Zičo, nato pa muzej NOB v Kra-Ijevu. Gostitelj, občinska konferenca SZDL v Kraljevu, jim je opoldne pripravil svečano kosilo na planini Goč. Nato pa so se z avtobusom vrnili v Beograd, odkoder so z letalom poleteli v Maribor. V nedeljo pozno zvečer so se pevci iz Globasnice polno lepih in prijetnih vtisov vrnili na svoje domove. V treh dneh obiska v Beogradu in Kraljevu so se lahko na svoje oči prepričali, da stoji za koroškimi Slovenci v njihovi borbi za uveljavitev pravic in sedmega člena avstrijske državne pogodbe ne le ožja matična domovina Slovenija, temveč vse ostale jugoslovanske republike, prav posebej pa še republika Srbija. B. S. KONCERT Prireditelj: KRD v Šmihelu Kraj: Šmihel, v farni dvorani Čas: nedelja, 21. XI. 1976, ob 19.30 Gostujeta: Moški pevski zbor „VRES“ iz Prevalj Oktet „Gallus“ iz Ljubljane ZAHVALA vsem, ki ste v tako velikem številu spremili našo drago mamo. Marijo Ressmann, roj. Pečnik na njeni zadnji poti preteklo soboto na pokopališče na Pečnici. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Petru Stickru, g. župniku Tevžeju Nageletu in g. Hanzeju Dersuli za njih tolažilne besede in somaševanje, domačim in loškim pevcem za njih pesmi pri sv. maši in ob grobu ter vsem, ki so nam stali ob težki uri slovesa ob strani. PEČNIKOVA DRUŽINA SPD „JEPA“ — LOČE, BAŠKO JEZERO: Izlet v Slovenijo 14. novembra Rožanska ljudska pesem med študenti Nastop mešanega pevskega zbora iz Št. Jakoba v Rožu Prizor iz lutkarske igre „Rdeča kapica" Pevci iz Štebna in Globasnice v Srbiji „LUČ Z GORA" Prireditelj: Šentjakobska mladina Kraj: Št. Jakob, v farni dvorani Čas: nedelja, 21. XI. 1976, ob 19.30 OPERA DON PASOUALE Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku Kraj: Pliberk, pri Schvvarzlu Čas: nedelja, 28. XI. 1976, ob 15. uri Gostuje: Ljubljanska opera LUTKOVNA SKUPINA KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE IZ CELOVCA vabi na lutkovno igro RDEČA KAPICA Prireditelj: KPD „Drava“ v Žvabeku Kraj: Žvabek, v ljudski šoli Čas: petek, 19. XI. 1976, ob 14. uri Prireditelj: Otroška mladina v Kazazah Kraj: Kazaze, v župnišču Čas: petek, 19. XI. 1976, ob 15.15 Prireditelj: SPD „Košuta“ Sele-Kot Kraj: Sele-Kot, v ljudski šoli Čas: sobota, 20. XI. 1976, ob 12.30 Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah Kraj: Sveče, pri Adamu Čas: sobota, 20. XI. 1976, ob 15. uri Prireditelj: SPD „Radiše“ Kraj: Radiše, v gostilni Taver Čas: nedelja, 21. XI. 1976, ob 11. uri Prireditelj: SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah Kraj: Kostanje, v župnišču Čas: nedelja, 21. XI. 1976, ob 14. uri Prireditelj: SPD „Jepa — Baško jezero" Kraj: Loče, v gostilni Pušnik Čas: nedelja, 21. XI. 1976, ob 16. uri DOM v TINJAH V nedeljo, 21. XI. 1976, od 14.00 do 22.00 SREČANJE RIBIČEV Z IZOBRAŽEVALNIM PROGRAMOM Vodji: Lado H a j n ž i č Sepp M u c h e r Od srede, 24. ob 18.00, do sobote, 27. XI. 1976, do 14.00 DUHOVNE VAJE ZA GOSPODINJE V ŽUPNIŠČIH Vodja: p. dr. Edmund B o h m , DJ Od sobote, 27. ob 15.00, do nedelje, 28. XI. 1976, do 17.00 GOVORNIŠTVO — ZAČETNI SEMINAR Vodji: dr. Reginald Vospernik Mag. Janko M e r k a č Prireditelj: Dom v Tinjah, KKZ, KP in KM Od sobote, 27. XI. 1976, ob 15.00, do nedelje, 28. XI. 1976, do 17.00 SLIKANJE NA STEKLO Vodja: Sr. Melodija, Št. Jakob Napovedano SREČANJE PLANINCEV bo zaradi organizatoričnih težav prestavljeno na poznejši termin. Od ponedeljka, 29. XI. 1976, ob 18.00, do četrtka, 2. XII. 1976, do 14.00 STAROST — DOZORELA MLADOST Dnevi srečanja za starejše ljudi Referent: Ciril Demšar Protestna nota Jugoslavije zaradi preštevanja BEOGRAD, 12. nov. (Tanjug) — Veleposlanik SFRJ v Avstriji Gustav Vlahov je na Dunaju izročil verbalno noto SFRJ, ki se glasi: »Veleposlaništvo SFRJ v Avstriji izraža svoje spoštovanje ministrstvu za zunanje zadeve republike Avstrije in si šteje v čast, po naročilu svoje vlade zaprositi ministrstvo, da vladi republike Avstrije posreduje naslednje: Vlada Socialistične federativne republike Jugoslavije mora žal ponovno ugotoviti, da vlada republike Avstrije niti po enaindvajsetih letih, odkar je začela veljati državna pogodba o upostavitvi neodvisne in demokratič- RADIO CELOVEC SLČVEIMIMIDDAJE NEDELJA, 21. novembra: 07.05— 07.35 Duhovni nagovor — Po vaši želji. PONEDELJEK, 22. novembra: 13.45 —14.30 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo: Marija Galle, pd. Kavharica v Radni vasi. TOREK, 23. novembra: 09.30—10.00 Narodno-zabavni ansambli — 13.45— 14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Rdeče, rumeno, zeleno. SREDA, 24. novembra: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Samospevi — Koroški pesniki: Peter Ker-sche. ČETRTEK, 25. novembra: 13.45— 14.45 Celovški radijski dnevnik — Mladi o sebi. PETEK, 26. novembra: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače. SOBOTA, 27. novembra: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. TV AVSTRIJA 1. PROGRAM NEDELJA, 21. novembra: 15.30 Glej, lev iz Judeje je zmagal; k dnevu cerkvene glasbe — 16.00 Prve dolge hlače; ljubezen sanjavega mladeniča do gangsterske neveste — 17.20 Risanka — 17.30 Čebelica Maja — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Veselje ob glasbi — 19.50 Šport — 20.15 Tri poti do jezera; popis po imenski noveli Ingeborg Bachmann — 21.50 Poročila in šport. PONEDELJEK, 22. novembra: 9.00 Za cicibane — 9.30 Usmerjeno gospodinjstvo — 10.00 George VVashington (TV v šoli) — 10.30 Cesarski manever; zabavna ljubezenska zgodba iz oficirskega okolja — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport — 20.50 Ceste San Francisca — 21.35 Poročila in šport. TOREK, 23. novembra: 9.00 Za cici- ne Avstrije z dne 14. maja 1955, ni izpolnila svojih sicer jasno formuliranih mednarodnih obveznosti iz te pogodbe, ki se nanašajo na slovensko in hrvaško narodnostno manjšino v Avstriji. Vlada SFRJ je kot podpisnica državne pogodbe o upostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije od takrat, ko je državna pogodba začela veljati, nenehno opozarjala vlado republike Avstrije, da mora čimprej in čim dosledneje izpolniti svoje mednarodne obveznosti, navedene v tej pogodbi. To potrjujejo številne note in drugi dokumenti, poslani v ta namen vladi republike Avstrije. Kljub temu vlada re- bane — 9.30 Uvod v fiziko — 10.00 Formalna logika (TV v šoli) — 10.30 Topaz; vohunski film — 18.00 Spannagl & sin: Poravnava mora biti — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kdor trikrat laže; noben kviz za lahkoverneže — 20.50 Spotoma — prometni magazin — 21.35 Hiša na lepem kraju: Častni gost — 22.20 Poročila in šport. SREDA, 23. novembra: 9.00 Živordeči avtobus — 10.00 GroBglockner (Veliki Klek) — 10.30 Prve dolge hlače (ponovitev filma, nedelja, 21. 11.) — 17.30 Stroj za lovenje roparjev; lutkovna predstava — 18.00 Kdor ne plača, se mora bati — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Iščejo znanega pisatelja; predstavijo mladega pisatelja — 20.45 Panorama — 21.30 Poročila in šport. ČETRTEK, 25. novembra: 9.00 Za cicibane — 9.30 Poštena prodaja — 10.00 Kaj lahko postanem? Šolski poklic — 10.30 Zdravnikova smrt — življenje starega judovskega zdravnika — 18.00 Mladenka pade z neba (8) — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Italijanka v Alžiriji; opera v dveh dejanjih Gioac-chinija Rossinija — 22.10 Poročila in šport. PETEK, 26. novembra: 9.00 Za cicibane — 9.30 Prvih 365 dni v življenju otroka — 10.00 Egon Schiele (TV v šoli) — 10.30 Deklica in komisar — 18.00 Kuhinja v televiziji — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kung Fu: Caine in Kitajci — 20.50 Vodič skozi avstrijsko ljudsko glasbo — 21.40 Rumpo Kid prosi k dvoboju; šaljiva parodija z Divjega zapada — 23.10 Poročila in šport. SOBOTA, 27. novembra: 15.20 Halo, postrešček; glasbena zamenjalna komedija — 17.00 Otroci za otroke — 17.30 Orzovej: Beli sin malega kralja; pustolovska zgodba v afriški džungli — 18.00 Panoptikum — 18.25 ORF danes — 18.30 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.55 Šport — 20.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Škrlatnordeči suknjič; vohunski film iz ameriških vojn za neodvisnost 1776 — 23.50 Poročila. 2. PROGRAM NEDELJA, 21. novembra: 16.45 Franc Jažef I. — 18.00 Spotlight — 18.30 publike Avstrije ni ustrezno in zadovoljivo ukrepala, da bi uresničila svoje mednarodne obveznosti. Nasprotno, nenehno je zavlačevala s tem, da bi izpolnila upravičene zahteve slovenske in hrvaške narodnostne manjšine, naj popolnoma in brez postavljanja pooo-jev izpolni 7. člen državne pogodbe. Zaradi takega ravnanja vlade republike Avstrije se je resno poslabšal položaj slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji in so se omajali temelji za normalen razvoj odnosov med sosedrrma državama. Vladi SFRJ se zdi potrebno, da ponovno ooozori vlado republike Avstriie, da so ukreoi, ki jih nrav zdai želi izpeljati v zvezi s hrvaško in slovensko manjšino, povsem v nasoroVu z besedo in duhom državne pogodbe, še zlasti z določili 7. člena te pogodbe. To, da sta pogoj za pooolno izpolnitev 7. člena državne pogodbe novela zakona o poo-su prebivalstva in zakon o napredku narodnostnih skupin v Avstriji ter n»una uveljavitev, do katere naj bi prav zdaj prišlo, pomeni flagrantno kršenie državne pogodbe in njeno neposredno reviziio. Ta dva zakona, kot je vlada SFRJ že poudarila v svoiem a!de memoire z dne 1. julija 1976 in v noti vladi renublike Av-strje z dne 23. juliia 1976, nadalje ome>uieta in pogojujeta pravice ter zaščito manišme v republiki Avstriji, zožuieta območje, za katero veljajo določila iz državne pogodbe, in postavljata dodatne pogoje za njeno izpolnitev, ki v tej pogodbi ne Evropa v 20. stoletju; vojne priprave — 19.15 Zgodbe iz zgodovine — 19.30 The Munsters — 20.00 Enciklopedija; znanstvena knjiga — 20.15 Poznate melodijo? — 21.00 Kabaret, kabaret — spomini — 21.50 Pogovor. PONEDELJEK, 22. novembra: 17.30 Uvod v fiziko — 18.00 Angleščina — 18.30 Bič Nigra — 20.00 Hiša na lepem kraju: Častni gost — 21.35 Čas v sliki 2 — 22.05 Filmska satira o srčkani mladenki, ki izrablja hinavsko moralo vaščanov. TOREK, 23. novembra: 18.30 Iskanje novih energetskih virov — 19.30 Veliki Klek — 20.00 Najstarejša obrt na svetu — 21.55 Čas v sliki 2. SREDA, 24. novembra: 18.00 Francoščina — 18.30 Svet knjige — 19.30 Kaj lahko postanem? Šolski poklici — 20.00 Zdravnikova smrt — 21.30 Čas v sliki 2 — 22.05 Filmi Charla Chaplina. ČETRTEK, 25. novembra: 17.30 Prvih 365 dni v življenju otroka: Rojenček (1) —‘ 18.00 Ruščina — 18.30 Zimska priprava Eskimov — 19.30 Egon Schiele (likovna razstava) — 20.00 Mladenka in komisar — 21.50 Čas v sliki 2. PETEK, 26. novembra: 17.30 Usmerjeno gospodinjstvo — 18.00 Nemščina — 18.30 Pot k umetnosti — 19.30 Francoščina — 20.00 Znanje aktualno — 20.55 Zdravi svet televizijske družine — 21.40 Čas v sliki 2 — 22.15 Kobra, prevzemite: Hazardna igra z dvojnim tlom. SOBOTA, 27. novembra: 15.00 Igra — podlaga za življenje — 16.00 Koncertna ura — 16.55 Johann Sebastian Bach — 17.55 Vodič skozi avstrijsko ljudsko glasbo — 18.00 Orientacija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Govoriti in pustiti govoriti — 20.00 Galerija — 20.15 Ubu Roi, risanka — 21.10 Marija von Ebner Eschenbach: Muf — 21.55 Mednarodni festival jazza 1974. TV Ljubljana NEDELJA, 21. novembra: 8.25 Poročila — 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih zborov iz Zagorja — 4. del — 9.05 625 — 9.45 A. Diklič: Salaš v malem ritu — 10.40 Otroška matineja; Odprava zelenega zmaja, Beli delfin — 11.30 Ljudje in zemlja — 12.30 Poročila, nato nedeljsko popoldne — 16.45 Zlati gong — 17.30 Nogomet: Budučnost — CZ — 18.15 Moda za vas —18.25 Siva obala — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 A. Marod:č; Beli križ — 21.05 Kotor — 21.35 TV le da sploh niso predvideni, temveč so posebej zavrnjeni. Tako imenovani Jezikovni popis*, ki naj bi ga izvedli v republiki Avstriji 14. novembra 1976 in ki ima za cilj preštevanje oziroma ugotavljanje slovenske in hrvaške narodnostne manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, neizpodbitno potrjuje, da se je vlada republike Avstrije opredelila za to, da celo okrnjeno izpolnitev 7. člena državne pogodbe, oziroma pravic respek-tivnih manjšin, neposredno poveže z rezultati tega preštevanja, kar je v nasprotju z državno pogodbo. Vlada SFRJ želi tudi ugotoviti, da se dolgoletna politika vlade republike Avstrije, zasnovana na tem, da zavlačuje in pogojuje zagotovitev pravic in zaščite slovenske in hrvaške manjšine v republiki Avstriji, v praksi spreminja v prisilno asimilacijo slovenske in hrvaške manjšine, pri čemer so zlasti aktivne nekatere organizacije v avstrijski družbi, katerih dejavnost je posebej prepovedana po 5. odstavku 7. člena in 9. členu državne pogodbe. Obžalovanja vredno je dejstvo, da je vlada republike Avstrije s sprejetjem in uresničevanjem poprej navedenih zakonskih aktov za izpolnitev 7. člena državne pogodbe privolila prav v zahteve tistih sil, ki merijo na to, da odvzamejo slovenski in hrvaški narodnostni manjšini njuni manjšinski značaj in njune pravice. SFRJ kot podpisnica državne pogodbe, o ustanovitvi neodvisne in demokratične republike Avstrije ne bo dnevnik — 21.55 Športni pregled in reportaža z nogometne tekme: Partizan —• Hajduk. PONEDELJEK, 22. novembra: 8.10 TV v šoli: Pravljica, Zajedale!, Vir življenja — 9.00 TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis — 16.20 Kmetijska oddaja — 17.35 Žuželke — 18.00 Obzornik — 18.15 Nega bolnika — 18.35 Odločamo — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 A. Strindberg: Igra z ognjem — 21.15 Kulturne diagonale — 21.55 Mozaik kratkega filma. TOREK, 23. novembra: 8.00 TV v šoli: Najmračnejši meseci človeštva, Dan republike, Geometrija, Nemščina, TV vrtec, Kemija — 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk — 16.05 Šolska TV: Razpad kolonialnega sistema — 17.15 Zapojte z nami — 17.30 Debelinko — 18.00 Obzornik — 18.15 Ne prezrite — 18.45 Koroški otroški zbori — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Diagonale — 20.155 I. Silone: Vino in kruh — 22.00 TV dnevnik. SREDA, 24. novembra: 8.10 TV v šoli: Kiparska zbirka, Literatura — 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Izobraževalni filmi — 14.10 TV v šoli — 17.15 E. Peroci: Nina in Ivo — 17.30 Italijanski muzeji — 17.55 Obzornik — 18.10 Po sledeh napredka — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.30 TV dnevnik —- 20.00 Film tedna. ČETRTEK, 25. novembra: 8.55 Prenos iz skupščine SFRJ — 14.00 TV v šoli — 15.00 Šolska TV: Razpad kolonialnega sistema, ponovitev — 17.20 Beli delfin — 17.40 Obzornik — 17.55 Izumirajoči svet — 18.45 Odprava zelenega zmaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kam in kako na oddih? — 20.10 V živo. PETEK, 26. novembra: 8.55 Prenos iz skupščine SFRJ — 14.10 TV v šoli — 17.10 Križem kražem — 17.25 Morda vas zanima — 17.55 Obzornik — 18.10 Ansambel Borisa Terglava in Henčkov ansambel — 18.45 Od drevesa do hiše — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Že dobite? — 20.35 Čikaške ulice — 21.30 Dvojno zavarovanje — 22.40 TV dnevnik. SOBOTA, 27. novembra: 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV izbor — 11.05 TV v šoli: Dan republike — 12.05 TV v šoli: Književnost BiH — 15.55 Nogomet: Hajduk — Beograd — 17.50 Sporočila iz vesolja — 18.05 Obzornik — 18.25 Sirius — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 TV žehtnik — 20.30 Moda za vas — 20.40 V sončni pripeki — 22.10 TV dnevnik — 22.30 625. sprejela, tako kot tudi doslej tega ni storila, nikakršnega omejevanja oziroma revizije jasnih in preciznih obveznosti, ki za republiko Avstrijo izvirajo iz državne pogodbe in ki se nanašajo na pravice in zaščito slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji, in se tudi ne bo odpovedala pravicam, ki jih ima na temelju te pogodbe. Glede na to, da s sprejetima zakonoma, ki se nanašata na pravice in zaščito narodnostnih skupin v Avstriji in ki naj bi ju prav zdaj uresničili, kršijo določila državne pogodbe in jih revidirajo, vlada SFRJ tak poskus zavrača in izjavlja, da bo izpolnjevanje obveznosti republike Avstrije do hrvaške in slovenske manjšine v republiki Avstriji še nadalje ocenjevala le na temelju besede in duha določil državne pogodbe in drugih instrumentov, ki mednarodnopravno obvezujejo republiko Avstrijo, ter se ne bo nikoli strinjala s politiko revizije državne pogodbe kar zadeva zagotovitev pravic in zaščite slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji. Z namenom, da bi zares in popolnoma uresničili državno pogodbo, bo vlada SFRJ še naprej izkazovala vso podporo slovenski in hrvaški narodnostni manjšini v Avstriji, da bi popolnoma uresničili cilje njunega pravičnega boja za dosledno izpolnitev 7. člena državne pogodbe. Vlada SFRJ, ki izhaja iz svoje trajne zainteresiranosti za razvoj dobrih sosedskih odnosov z vsemi sosednimi državami, tudi z Avstrijo, želi tudi ob tej priložnosti opozoriti vlado republike Avstrije, da neizpolnjevanje, kršenje in enostranska revizija državne pogodbe pomenijo v odnosih Socialistične federativne republike Jugoslavije in republike Avstrije nenehno odprto sporno vprašanje, ki vpliva na stopnjo medsebojnega zaupanja in škoduje razvoju odnosov med državama. Za negativne posledice takega razvoja nosi vso odgovornost vlada republike Avstrije, ker je ureditev tega problema odvisna zgolj od pripravljenosti vlade republike Avstrije, da izpolni svoje obveznosti iz državne pogodbe. Veleposlaništvo SFRJ tudi ob tej priložnosti ponovno izraža ministrstvu za zunanje zadeve republike Avstrije svoje posebno spoštovanje." Obujajo suomine na stare čase Mladinci tržaške „Unione Istria-na“ so, kot je pisalo „Delo“, slovenski dnevnik, pisali pismo vsem avstrijskim strankam in občilom, da bi napadli jugoslovansko politiko v Istri. Pravijo, da sedaj (op.: ko ni več dobre stare Avstrije) nimajo v slovenski Istri preostali Italijani ne politične ne publicistične svobode. Prej, pravijo, da je monarhija spoštovala etnične vred- Kaj bi k temu pripomnili? Tisti note Italijanov, itd. Zato, da je danes, pravijo, v slovenski Istri oz. v vsej Sloveniji prijavljenih v italijanske šole samo 27 učencev, mladinci iz „Unione Istriana" so preblizu Istre, da bi vedeli, da imajo Italijani, ki žive v slovenskem delu Istre svojo Samoupravno izobraževalno skupnost, ki je sicer ni v nobeni skupščini v Jugoslaviji, pa tudi drugod ne, posebno ne na Koroškem in tudi ne na Tržaškem za Slovence, ne poznajo kaj podobnega. Kaj pomeni ta skupnost: kadar občinske skupščine Izole, Kopra in Pirana razpravljajo in sklepajo o zadevah, ki so kakorkoli povezane s prosvetnim in kulturnim delom občanov italijanske narodnosti in njihovih ustanov, skupaj z njimi enakopravno sklepa in odloča tudi njihova Samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti. Ta skupnost deluje nad leto dni in njeni uspehi so do-(Nadaljevanje na 8. strani) VOLILNI UPRAVIČENCI PRI NEDELJSKIH VOLITVAH • VSI NA VOLIŠČE! # GRE ZA BOLJŠE POKLICNO ZASTOPSTVO JUŽNOKOROŠKIH KMETOV IN JUŽNOKOROŠKEGA OZEMLJA SPLOH e BAUERNBUND, FREIHEITLICHE BAUERNSCHAFT IN ARBEITSBAUERNBUND SE ZA NAŠE PROBLEME NE ZANIMAJO ZATO BOMO V NEDELJO SVOJ GLAS ODDALI ZA Skupnost južnokoroških kmetov - listo 5 PODROBNEJŠE INFORMACIJE DAJEJO KANDIDATI IN PODPISNIKI LISTE SKUPNOST JUŽNOKOROŠKIH KMETOV IZ SPOMINOV MIRKA KUMRA: Moje delo v Kmetijski zbornici: naši V nedeljo bodo naši kmetje šli ponovno na volitve v občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško. V preteklosti so bile istočasno volitve v krajevne odbore in v odbore okrajnih kmetijskih zbornic. Danes pa volijo samo občni zbor Kmetijske zbornice. Naši koroški slovenski kmetje so sedaj združeni v Skupnost južnokoroških kmetov (Gemeinschaft der Sadkarntner Bauern). Kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov so v glavnem ostali, je pa tudi že nekaj novih imen. Na listi naših kandidatov ni več glavnega nosilca iz prejšnjih časov, ekonomskega svetnika Mirka Kumra, pd. Grče j a, ki je pred leti z uspehom zastopal naše slovenske interese. Ker bo naše cenjene bralce, zlasti pa naše kmete, gotovo zanimalo, kakšno je bilo delo v Kmetijski zbornici v preteklosti, dajemo besedo Mirku Kumru, ki je bil sam aktiven v tej kmečki ustanovi. Prav on nam bo iz svojih spominov „Moje delo v Kmetijski zbornici" pripovedoval in kramljal iz zgodovine koroške kmečke ustanove, ko je bil edini predstavnik koroških slovenskih kmetov in kako težko je bilo uveljaviti se v morju nasprotne večine. (Op. ured.) Leta 1966 me je Skupnost južnokoroških kmetov izvolila drugič za zastopnika naših ljudi. Na prvem občnem zboru je bila zaobljuba, v kateri smo zbornični svetniki svečano izjavili, da bomo nepristransko in nesebično delovali v prid kmetijstva in spoštovali deželne in državne zakone. Nato smo prešli na volitev prezidenta. Držal sem se navodila in šege mojega predhodnika dr. Mirta Zwit-tra, da je treba manjšini držati vedno z najmočnejšo skupino, ker le ta more manjšini kaj dati in da se mora manjšinski zastopnik ob vsaki priliki oglasiti k besedi, da frakcija govori, pa čeprav obstaja samo iz enega člana. Zato sem pri volitvi predsednika oddal glas zanj in mu to pred volitvijo tudi povedal. Po volitvi je bila priložnost podati frakcijsko izjavo. V olikani velikodušnosti so dali najmanjši frakciji najprej besedo. Šel sem k govorniškemu pultu in povedal jasno in razumljivo, da južnoko-roški kmetje sestavljamo poseben del koroških kmetov, ki imajo sicer s kmeti ostale Koroške podobne gospodarske probleme, ki pa imamo še svojo posebnost, da smo pripadniki slovenske narodnosti, katero hočemo tudi svojim potomcem izročiti. K tej ohranitvi naj pripomore tudi javna roka z izpolnitvijo vseh paragrafov člena 7 dr- žavne pogodbe. Tam je govora o slovenskem šolstvu, med drugim je mišljeno tudi strokovno šolstvo. Imamo gosoodinjske šole s pravico javnosti v Št. Rupertu pri Velikovcu in Št. Jakobu v Rožu. Fantovska kmetijska šola v Podravljah še vedno čaka na pravico javnosti. To je prava manjšinska kmetijska šola in je že skrajni čas, da ji pravico javnosti podelijo, in da vse te strokovne šole s strani dežele ali države primerno podprejo. Šole potrebujejo učila, učenci pa štipendije za nakup šolskih potrebščin. O novem predsedniku gre glas, da je strog, a pravičen. Zato je dobil tudi glas Skupnosti južnokoroških kmetov. Upamo, da nas bo Kmetijska zbornica imela za enakopravne in na južnem Koroškem še bolj pospeševala gospodarski napredek, saj se je naše ozemlie še do pred nedavnim imenovalo gospodarsko zaostalo in se je šele pred kratkim preimenovalo v razvojno vredno ozemlje (entvvick-lungsvvurdig). Tudi v južnih krajih Koroške naj Zbornica nadaljuje z ustanavljanjem preusmeritvenih skupnosti in nudi kmetom strokovne nasvete in denarno pomoč pri preusmeritvi njihovih kmetij na specializacijo v živinorejo ali pa kako drugo bolj donosno panogo kmetijstva. V ravnini je potrebna zložitev zemljišč z paralelnimi mejami parcel in dobrimi poljskimi potmi. V gorah pa je tovorna pot itak predpogoj za gospodarski obstoj tamkajšnjih kmetov. Do vsake kmetije naj pride tovornjak, v vsako gorsko naselje je treba napeljati telefon. Tega kmetje ne zmorejo sami, tu je treba izdatne pomoči javne roke. Agrarna okrajna oblast in pa Kmetijska zbornica naj delata tu z roko v roki. Izjavljam, da hočem na podlagi enakopravnosti in pravičnosti do južnokoroških kmetov konstruktivno sodelovati v Kmetijski zbornici. Razen efavpejevskih so vsi zbornični svetniki vzeli moj nagovor z zadovoljstvom na znanje, nekateri so celo ploskali. Po zboru pa je pristopil predsednik k meni in dejal: »Če boste kaj posebnega potrebovali, se obrnite naravnost name. Po možnosti vam bom ustregel." Dejal sem, da bi bil rad zastopan v živinorejskem in rastlino-gojskem odboru Zbornice, čeravno samo s posvetovalnim glasom. Ugodil je mojemu predlogu in so me potem vedno vabili na seje in izlete teh dveh odborov. Ugotoviti sem moral, da se vrši delo v Zbornici zelo strankarsko. Za predloge, ki so jih vložile manjšinske stranke, večinski svetniki niso hoteli glasovati, čeravno so bili predlogi dobri. Prav tako tudi manjšina ni hotela podpreti predlogov, ki jih je vložil Karntner Bauernbund. Le malo kdaj se je zgodilo, da je bil kakšen predlog soglasno sprejet in odposlan ali zvezni vladi ali kmetiskemu ministrstvu ali pa predsedniški konferenci Kmetijskih zbornic na Dunaju. Če so dobili kdaj od tam kakšen odgovor, nam na prihodnjem občnem zboru niso povedali. Zbornica pač daje samo pobude in predloge, sklepajo in odločajo o njih pa drugi. Ti pa seveda spet strankarsko. Ko preverijo, če bi jim to prineslo nove glasove, se za predlog odločijo, če pa je nevarnost, da bi jim ukrep utegnil simpatije volivcev zmanjšati, ga zavrnejo. Ker je kmečkega prebivalstva v Avstriji le 16—20 odstot- kov in drugih potrošnikov 80 odstotkov in več, se je bilo najlažje zameriti pač kmečkemu prebivalstvu. Te so potem lastni ministri tolažili, češ da je v Avstriji še vedno boljše za kmete kot pa na Vzhodu, celo boljše kot pa v EGS. Samo takrat, ko se je posrečilo dokazati, da je oskrba potrošnikov iz tuzemstva ogrožena in da bo potrebno uvažati živila iz vzhodnih držav in da tam cene rastejo, so se merodajni zganili in dovolili rahlo povišanje cen ali pa previdno povišanje izvoza. Jaz sem bil vedno nevtralen in glasoval za vsak predlog, ki je bil kmetom koristen. Dvakrat na leto je zasedal živinorejski odbor Zbornic. Dokler je bil v službi še stari ravnatelj živinorejskega oddelka dr. Korber, se je Zbornica držala strogo načela, da bo javna roka pospeševala samo priznane pasme. Prepovedano je bilo tudi vsako križanje pasem. Ko pa je le-ta stopil v pokoj, se je vse sprostilo. Priznali so tudi čr-nobelo pasmo, in dovolili križanja med belimi in lisastimi in zdaj tudi med lisastim in pincgavskim govedom. Potem so dovolili tudi neko rjavo, bušam podobno govedo, za rejski okraj v dolini reke Liser in sklenili delati poskus s križanjem pijemontezarjev na belo govedo. To je enostransko mesnata pasma, ki ima le toliko mleka, da se tele preživi. Zato teh krav ni treba molz-ti, teleta se pasejo zraven krav kot jagnjeta pri ovcah. Bil je govor tudi o konjih, ki še dobro gredo za izvoz v Italijo. Poskušali naj bi še z umetnim ose-menovanjem kobil, kjer pa je težava, ker se konjsko seme ne da zmrznjeno ohraniti. Zelo so pospeševali svinjerejo. V Celovcu je Zbornica zgradila poskusno pitališče, kamor vsak rejec da na pitanje štiri pujske od gnezda pasemske svinje. Šele, potem ko je zarod kontroliran in je dosegel zahtevane točke, smejo rejci prodajati od dotične svinje plemensko blago. Tako bodo našli najboljše predelovalce krme. Namesto iz štirih kilogramov ječmena, bo prašič že iz treh kilogra- mov dal en kilogram žive teže. Tako bo pitanje za eno četrtino donosnejše. Nekaj podobnega prakticirajo tudi pri bikih. Mladega bika dobrega potomstva pustijo plemeniti eno leto. Nato njegovo potomstvo preizkusijo na molznost in rast-nost. Če to oboje odgovarja, ga šele vzamejo na postajo Perkohof in dajo seme, ki so ga dotlej shranjevali zamrznjenega, v široko uporabo. K takim učenim stvarem je težko kaj prireči. Poudarjal sem samo, da je treba živinozdravnikom praktično pokazati, kako se uspešno osemenjuje. Nekaterim ostanejo krave breje, drugim pa sploh ne, in je treba včasih zelo oddaljene živinozdravnike klicati, kar je spet drago, ko zaračunajo več kilometrov. Za krotek za vzrejo in pitanje svinj v Pliberku smo zaprosili za podooro. Ravnatelj oddelka ni bil voljan kaj prispevati. Sestavili smo odposlanstvo in se prijavili za sprejem pri predsedniku Zbornice. Predsednik je bil bolj dostopen in nam je plačal stroške tetoviranja pujskov. Odkar je poslovodja krožka Blaž Sinner nameščen v tržnem oddelku Zbornice, mu dajejo na razpolago službeni čas za oskrbo krožka. Pri rastlinogojskem odboru se je dolno vleklo, kdo mu bo načelnik. To mesto so zahtevali zase socialisti — Arbeitsbauernbund. Ko ga je res dobil poslanec Po-snharnig, mnogi bauernbundlerji (OVP) niso hoteli prihajati na seje, in je bila ta večkrat neskleočna. Zato so mogli poročati samo o delu v semenogojstvu, o sadjarstvu in vrtnarstvu in o zaščiti proti škodliivcem. Temu oddelku so pripadale tudi preusmeritve skupnosti in gradnja krmnih silosov in gnojničnih jam. Tudi tukaj so nastale velike spremembe, ko je šel v pokoj stari direktor za rastlino-gojstvo. Dipl. inž. Heinzl je imel boljše zveze v naših krajih, dočim je novi dipl. inž. Kreutzer bolj znan na severu Koroške, kjer je manj žita in krompirja kot pri nas. Lani pa so ločili od tega oddel- VA*.VAW,,AW1MAW/AV.VAW.V/A,.V.V.V.V.,.WAV/;v,.V.V.,/AWWAWAV.,,V.,.V.V.VAVAV.,.V.V.,.,.,.V.,.V,,.,.,.V.,.,.,.\W.WMftAW^WAVW.W.,.V, r IVAN CANKAR: Ota klaneu k,_______y Duri bodo ostale odprte, drobno telo bo sedelo na klopi, glava bo klonila proti kolenom, oči se bodo zatiskale počasi in se bodo zatisnile za zmerom; ustnice se bodo še premikale, še bodo šepetale: „Pridi, zakaj odlašaš tako dolgo? Davno je že minila pomlad; pridi!" Šepetale bodo in bodo umolknile za zmerom ... Na stenah se bodo svetile ledene kaplje, veter bo pihal iz veže in skozi razbita okna ... »Ostani, Francka, ne hodi!" je zaklicala mati v spanju in prebudili sta se obedve. Pričelo se je že daniti in Francka je vstala. »Ali pojdeš, Francka?" je prašala mati in njen tihi glas je prosil: »Ostani pri meni, otrok, ne hodi!" »Moram, mati! Bom že dobila kakšno službo v Ljubljani," je odgovorila Francka mirno in se ni ozrla. Napravila se je in je stala sredi izbe. Bala se je pogledati materi v obraz, stiskalo jo je v prsih. »Zbogom, mati!" Dala ji je roko in šli sta proti durim. „Ce se več ne vidiva, Francka —“ je zastokala mati in jo je držala krepko za roko. »Zakaj bi se ne videli več?" Stala je s sklonjeno glavo in v srcu ji je odgovorilo razločno: »Nikoli več!" Šla je po klancu, tupatam so zaškripale duri, prihajali so ljudje na prag in so gledali za njo. Čevljar je pogledal skozi okno in jo spoznal in je zaklical: »Francka!" Ni se ozrla in je stopala hitro, oči uprte v tla. »Francka, da se kmalu spet vidimo!" Njegov glas je bil čuden, zloben in sočuten obenem, okrenila je glavo in je videla koščen, z razmršeno brado poraščen obraz pijanca; oči so ležale pod košatimi obrvmi v globokih jamah. Zapomnila si je ta obraz natanko, zakaj videla ga je pozneje, po davnem času, ko se je sklanjal nad njo in je bil poln usmiljenja ... Izpreletelo jo je nekaj nerazumljivega in hitela je navzdol proti trgu, proti kolodvoru. Slišala je, da jo je klical zadaj trepetajoč glas, ki se je izgubljal v vetru. »Francka, ostani!" Mati se je vračala v izbo in opirala se je z rokama ob steno, da je prišla do klopi, ker so se ji zibala tla pod nogami in se je strop majal in udiral... Vlil KLANEC SIROMAKOV Hladen marec je bil; dež, ki je škropil v dolgih tenkih curkih, je bil mrzel kakor snežnica; če je ponehalo za uro, je zapihal leden veter; sneg se je tajal počasi in ponoči je zmrzavalo, tako da so bili pokriti travniki zjutraj z ledeno skorjo, tako trdo, da so odskakovale in se pršile deževne kaplje, kakor da bi bile ob steklo. Lojze Mihov je romal po cesti iz Ljubljane. Roke je imel zakopane v hlačnih žepih, ovratnik kratke suknje je bil zavihal visoko do ušes in skrival je vanj kocinasto brado. Drugače pa ga vreme ni zelo zanimalo; žvižgal je polglasno, ni se mu zdelo potrebno, da bi se ogibal luž, ki so prepregale cesto; z levo nogo je malo poskakoval, ker ga je žulil čevelj na peti; menda je bil prodrl žebelj skozi podplat. Pridrdral je mimo kmečki voz in ga je oškropil. »Kanalja, če me ne vzameš gor, pa me vsaj pri miru pusti!" je zakričal za njim. Ozrl se je časih naokoli in spominjal se je študentovskih časov, ko je hodil po teh krajih z velikim upanjem in z veliko žalostjo v srcu. Spomini niso bili posebno otožni in smehljal se je. Domislil se je, kako je romal nekoč z materjo proti Ljubljani in kako je mislil vso pot o neki čudni prihodnosti, ki je bila takrat zelo blizu — bogastvo, gosposka kočija, dvoje parov konj, vse življenje tako sladko, kakor večen sveti večer... Domislil se je in še bolj veselo mu je bilo pri srcu, tako da je stresal z glavo in se smejal polglasno. Prišlo mu je nasproti dvoje žandarmov v dolgih plaščih, puške na ramah. Stopala sta krepko in naravnost, tako da se jima je moral umakniti v stran. Gledala sta ga s sumljivimi pogledi in čeprav se ni ozrl, je opazil na korakih, da sta gledala za njim. Smehljal se je in si je mislil: »če se zdajle ozrem, stopita k meni in me poprašata z moškim glasom: ,Kdo si?‘ In jaz bi jima odgovoril — no, kaj bi jima odgovoril? .Lojze Mihovi' — Hvala Bogu, ime mi je še ostalo! Imena človek nikoli ne izgubi — bodi si še tako siromašen, ime ima vendarle. Tako je na svetu vse pravično in dobro urejeno." Zvedrilo se je malo, sonce je zasijalo na luže, zalesketalo se je na travnikih, pokritih s kopnečim snegom. Lojze je zamežikal, dobro mu je dela sončna svetloba in odvihal si je ovratnik, dasi je bilo mraz in so bili sončni žarki hladni kakor v januarju. Na zahodu je bilo nebo že čisto jasno, svetla sinjina se je širila zmerom bolj, segala je zmerom više in oblaki so se pomikali počasi za vzhodne in južne gore. Komaj za ped visoko je že stalo sonce nad holmi in tako je bilo hladno in bledo, da so oči lahko gle- kmetje imajo posebne probleme ka še preusmeritvene skupnosti in jih dodelili oddelku za statistiko. Zidava gnojnih jam in silosov pa se itak več ne subvencionira in jih kmetje sami gradijo privatno. Politika ne pozna hvaležnosti. Zato vsak politik gleda, da se za časa svojega delovanja sam plača. Če je to zamudil, mu je zadaj težko kaj doseči. To se je zgodilo tudi bivšemu predsedniku Zbornice, ekonomskemu svetniku Gruberju. 25 let je deloval v Zbornici, a ko je hotel imeti po odstopu pokojnino, je imel mnogo nasprotnikov. Nekateri so dejali, da si je ni zaslužil, drugi spet, da je ni potreben, ker dobiva pokojnino kot bivši državni poslanec in ima še od doma mastne dohodke. Ko se je v Zbornici le posrečilo dobiti za pavšalno odpravnino 350.000 šilingov potrebno večino, je deželna vlada sklep razveljavila, češ da ne odgovarja ustavi. Da bi mu vendarle mogli kaj dati, je bilo potrebno spremeniti pravila Kmetijske zbornice. V novih pravilih so prevzeli o pokojnini ista določila, ki veljajo za deželnega glavarja in deželne svetnike pri koroški deželni vladi. Pet od sto od svojih prejemkov morajo vplačevati v pokojninski sklad in dobijo po desetih letih pokojnino. Ta določba velja za naprej in tudi za nazaj. Če predsednik umre, dobi vdova polovico njegove pokojnine. Zato se vsak predsednik Zbornice trudi, da bi bil dvakrat izvoljen, da bi po desetih letih dobival do smrti lepo pokojnino. S sprejemom novih pravil so utihnili zlobni jeziki. Če deželnemu svetniku po dveh zakonodajnih dobah pripada pokojnina, zakaj bi predsedniku Kmetijske zbornice ne? Zaradi tega so bila nova pravila sprejeta z veliko večino. Pravila so predvidevala, da morata vsak pismen predlog podpisati dva zbornična svetnika, da bi ga lahko obravnavali. Ker ima naša frakcija samo enega člana, sem predlagal, da bi se v pravilu vneslo tudi to, da je frakcijam s samo enim članom mogoče staviti pismene predloge. Temu prezidij ni ugodil, zagotovil pa mi je, da se bodo moji ustni predlogi po mož- nosti upoštevali, saj so vsi posneti na magnetofonski trak. Treba se mi je pač vedno oglasiti k besedi, kadar je občni zbor Zbornice, in to je trikrat na leto. Na občnih zborih pred letom 1970 je predsednik v svojih poročilih vedno hvalil vladne ukrepe o kmetijstvu, opozicija pa jih je grajala. Vedno so se prekljali med seboj, govorili bolj za one, ki so stali zunaj pri oknih, kot pa o lastnih praktičnih potrebah. Tako je bil občni zbor Koroške kmetijske zbornice največkrat le odsev politike dunajskega parlamenta. Ko so prevzeli vlado socialisti, se je list obrnil. Sedaj je Zveza delovnih kmetov začela hvaliti vlado in Koroška kmečka zveza je našla na njej vse polno pomanjkljivosti. Kar bi prej nikoli ne terjali, namreč povišanje cene mleka, to so sedaj na vso moč zahtevali. To zahtevo so združili tudi z željo po pocenitvi pogonske nafte in na posebnem občnem zboru Kmetijske zbornice naj bi se to obravnavalo, nakar bi šlo odposlanstvo k deželnemu glavarju in ga naprosilo, da bi le-ta na čelu koroškega odposlanstva posredoval pri zveznem kanclerju in dunajskemu parlamentu, da bi ceno mleka zvišali in ceno nafte znižali. Pogovora frakcij in naslednjega občnega zbora sem se udeležil tudi jaz. Tam sta obe Kmečki zvezi predlagali vsaka svojo resolucijo. Obe sta vsebovali iste zahteve, le da so socialisti v svoji resoluciji še pohvalili kanclerja Kreiskeaa, ker je uzakonil skrajšanje vojaškega roka, kar je zlasti v prid kmečki mladini. To je vzbudilo silen krik pri nasprotnikih in pri glasovanjih je bila resolucija Zveze delovnih kmetov zavržena. V imenu svoje frakcije sem podal naše zahteve: Povišanje cene mleka, znižanje cene nafte, ustanovitev industrij in obratov na južnem Koroškem in da bi dodatni rentniki dobivali polno kmečko pokojnino. Te zahteve sem ponovil še v slovenskem jeziku, kar je pri nekaterih nestrpnežih zunaj pred okni, kjer so poslušali zborovanje po zvočniku, zbudilo silno jezo, da so začeli vpiti in žvižgati. Se huie pa so vpili, ko je govoril sociali- stični zbornični svetnik Poscharnig in kljub ukoru ni hotel prenehati z besedo. Nato smo šli voditelji frakcij s sprejeto resolucijo na deželno vlado. Tam nas je sprejel deželni glavar; le-ta ni bil voljan iti z nami na Dunaj v parlament in h kanclerju. Posebno se mu je pokadilo pod nos, da je Koroška kmečka zveza organizirala tisočglavo množico, ki je nosila transparente, delno žaljive za socialiste. Dejal je, da mu nasilje ceste ne ugaja in ne bo ugodil, ker sicer bi ga tudi drugi izsiljevali. Poslal pa bo našo resolucijo na Dunaj po pošti, kjer ravno sedaj razpravljajo o ceni mleka. Cena mleka je bila pri 1. kvaliteti nato res zvišana za 25 grošev pri litru. Morda je temu sopomagal tudi prihod našega odposlanstva h glavarju Simi. Tik pred žetvijo se je letos sestal še rastlinogojski odbor in imel sejo v obliki izleta po krajih, kjer so bili razporejeni gnojilni poskusi. Po ogledu Lindenhofa smo se z avtobusi odpeljali v Labotsko dolino, da si ogledamo koruzna polja in poskusno sadjarsko postajo v Št. Andražu. Južinali smo v kmetijski šoli in pogledali še muzej starega kmečkega orodja. Nato je šla pot nazaj na Grebinj, mimo Vovber na Brucki, v dolino Goričice, mimo cementne veletovarne in nato preko gorskega sedla na Krappfeld. Občudovali smo ogromne žitne njive tamkajšnjih veleposestnikov. Posevki so bili dobro obetajoči, govorili so, da se nadejajo po 50 in več metrskih stotov zrnja na ha. Zaključek seje je bil v gostilni Knafl blizu Kaple na Grobniškem polju. Z večerjo nas je pogostil inženir avstrijskih tovarn dušika, Lobner. Dobra kapljica je razvezala jezike. Nekdo od višjih se je hotel v smešnem govoru obregniti ob našo dvojezičnost. Ker sem se čutil izzvanega, sem povzel besedo in jim predložil vso našo problematiko, osvetlieno iz našega zornega kota. Večkrat sem poudaril, da smo tudi mi Korošci (Karnt-ner), da smo dobri kmetje, ki se oklepamo naše grude, ki jo hočemo ohraniti tudi našim sinovom, čeravno je zemlja pri nas manj rodna kot tu na Krapofeldu in so velikosti posestev ,veliko manjše. Isto je z našo materinščino, ki jo ravno tako spoštujemo kot vi vašo materino govorico. Mi smo se nau-č:li vašega jezika in hočemo gospodarsko z vami sodelovati. Ne pričakujemo, da se boste vi slovenščine priučili, pač pa želimo, da nam upravičenost naše svoj-stvenosti priznate. Le na tak način bo možno ustvariti toliko zaželeno kmečko enotnost („Bauerneinig-keit“) in mirno sožitje obeh narodov na Koroškem. PRODAM HIŠO! Zaradi bolezni PRODAM PO ZELO UGODNI CENI ENODRUŽINSKO HIŠO: 2000m2 zemljišča, 5 tujskih sob, 2 kopalnici, stranski prostori, klet. Hiša je na lepem, mirnem kraju v okolici Škocijana. (Po želji tudi z vsem pohištvom.) Naslov na uredništvu NT, Viktringer Ring 26. Darujte za tiskovni sklad! I K W «1 O direktna prodaja k cenam proizvodnje • tukaj načrtuje In Izdeluje strokovnjak vašo kompletno kuhinjo • od ponedeljka do petka odprto brez odmora od 8. do 18. ure; v sobotah od 8. do 12. ure. PROSTORI ZA OGLED IN RAZSTAVLJANJE V TOVARNI: PODJERBERG/ST. KATHREIN Pošta Škofiče / Schlefllng Telefon 0 42 74-29 5518 Obiščite galerijo Wernerja Berga! NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Od govorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — iška: Tiskarna družbe sv. Mohorja v eCIovcu, Viktringer Ring 26. Friihzeitige VVeihnachtseinkaufe fjfr sichem groBte Ausvvahl, beste Beratung ^ und angenehme Atmosphare V Mohorjevi knjigarni dobite božične razglednice in lepe jaslice. RUTAR CENTER, A-9141 Dobrta vas Eberndorf, telefon 0 42 36 - 381 RUTAR- CENTER • ugodno dobavi @ in hitro na dom ® dostavi WW,AVAVU%VA,JV.V.V.WASW.W.V.VAV.VAVWA'JWAV.W.V(VMW.V.W.V.VAW.,.V.V.V.WAWAWA,^AV.W.V.WA,.WMWV/AB.ViW/AW dale vanj. Lojze je gledal naravnost v sonce in se je smehljal kakor otrok. „Glej no, še nikoli te nisem videl; ampak danes si se sleklo pred mano, ti gosposko veličastvo, in jaz te gledam, sram te bodi!" Zasmejal se je, nato je zažvižgal veselo koračnico in je stopal v taktu dalje, po cesti, ki se je že sušila, ko je komaj dež ponehal in se je ozrlo sonce nanjo z zaspanim, še trudnim očesom. Ravnina se je ožila, z desne so se bližali holmi in so zagrinjali dolino z dolgimi sencami. Lojze je ugledal od daleč samotno krčmo in se je spominjal z veseljem ljubeznivega in gostoljubnega krčmarja; pospešil je korake in ko je prišel do krčme, se je nameril naravnost vanjo. V veži ga je srečal krčmar in se je razveselil. „Kje pa sem te videl, čakaj no? ... A, ti si tisti študent, že vem. Kar noter, kar noter!" Porinil ga je skozi duri in Lojze je ugledal družbo za mizo, dvoje mladih gospodov in lepo hči krčmarjevo, ki se je ozrla nanj z velikimi očmi — tiste oči so bile kakor takrat in Lojzeta je minila razposajenost, zabolelo ga je v srcu in čutil se je plahega in nerodnega. „Študent je, Ančka, prinesi mu vina in kruha!" Gospod z drobno bradico in z naočniki se je ozrl nanj, gledal ga je pazljivo dalj časa. „Kaj niste vi Mihov?" „Seveda sem Mihov, Lojze Mihov!" „0, glej, tak sedi no sem — jaz sem Krivec, Jože Krivec ..." Ponudil mu je roko, Lojze ga je gledal začuden. ..Nobenega Krivca ne poznam ..." Nato pa se je mahoma zagrohotal in se je zavrtiI na peti. „Ah, Krivček, Krivček ... Kakšen pa si? Čemu pa imaš naočnike? In brado nosi Krivček!... Kaj pa delaš tod?" „Kaj bi delal tod?" je odgovoril Krivec bolj mirno in hladno in je premeril z dolgim pogledom Lojzetovo zanemarjeno in zakrpano obleko. ..Učitelj sem pri vas, že dve leti." Lojze je prisedel k mizi, drugi gospod, suh in kakor zelo sestradan, je bil davčni praktikant iz trga. Iz dolgega obraza so gledale velike, toda prazne in tope oči. „Kaj pa ti, Lojze? Kaj pa ti počneš?" „Nič ne počnem. Upiral sem se dolgo, pa ni bilo nič in če je brez upiranja isti vrag, čemu bi se človek po nepotrebnem mučil?" „A tako!" je odgovoril učitelj malomarno in se je ozrl še enkrat pazljivo in radovedno na Lojzetov obraz. In ta obraz ni bil čisto nič podoben veselim besedam Lojzetovim; smejal se je, kakor se reže lobanje; lica so bila sama ohlapna koža, nos je bil oster in svetel, kakor mrličev, oči so ležale v globokih jamah; redke kocine, ki so poganjale pod nosom in na bradi, so dajale obrazu celo nekaj odurnega, pijanskega. Roke je imel na mizi — koščene roke so bile in koža se je grbila na njih kakor pri starcih. Ko mu je bil dal roko, je čutil učitelj potne in spolzke dlani. „Kam si se zdaj namenil?" „Domov; mater grem pogledat, če še živi. Nisem je videl že pet let in ona misli, da se vrnem v kočiji, z dvema paroma konj..." Izpraznil je kozarec in rdečica mu je stopila v lica, čuden ogenj se je vžigal v očeh. „Ali se še spominjaš, Krivček, na naše ljubljanske čase? Ali se spominjaš, kako smo krokali? — O, Krivček, zapoj še enkrat s tankim glaskom svojim, da te slišim, preden umrjem!" „Kje so zdaj ljubljanske beznice!" je odgovarjal učitelj resno. „Druge skrbi imamo zdaj, dragi moj!" Lojze je bil vesel, smejal bi se in prepeval bi. „Kdaj pa si izginil iz Ljubljane?" ga je prašal učitelj. „Ne vem, izginil sem nekoč, ko nisem imel ne kosila, ne stanovanja... Ali veš, zakaj sem šel od gledališča? Zato ker mi je na odru želodec krulil —“ Učitelj je stresel nevoljno z glavo, praktikant se je nasmehnil. ..Pomisli, na Dunaju sem bil in sem se hotel vpisati — kam, misliš? Naravnost v akademijo! Saj sem bil dober risar." „Vraga, zakaj pa se nisi vpisal?" „Kako? Raztrgan sem bil, pa si še noter nisem upal... Nato sem grabil sneg, zaslužil sem goldinar na dan, ali to je bilo samo tri dni, dalj nisem mogel..." „Zakaj ne?“ „Zato, ker ni več snežilo." „Kako pa si prišel v domovino?" „Na državne stroške, pet dni sem se vozil — ali prijetna vožnja je bila, nobenih skrbi ni imel človek ... Večno mi bodo ostali v spominu tisti dnevi: ješ, pa ne prašaš, odkod je prišlo; spiš, in te nihče ne goni preko praga — kakor tičica pod nebom .. . Nato sem bil spet celo leto v Ljubljani." „Kaj te niso pripeljali domov?" ..Izgubili so me spotoma, kakor prazno vrečo... Ali potem, bratec, ti je bilo življenje!... Misli si, da sem kradel jabolka za vodo — to je velika umetnost in več potrpljenja in vaje je treba zanjo, kakor na priliko za šol-maštrovanje. Potem sem prišel k advokatu." „Čemu nisi ostal pri njem?" „Po prvi plači, ki mi jo je bil dal, sem se od veselja tako napil, da me dva dni ni bilo v pisarno ... potem si pa nisem več upal tja... To je bila zadnja nit, ki sem jo pretrgal; takrat se je nehalo vse... In zdaj sem čisto svoboden." „Ni bilo lepo življenje," je opomnil učitelj. (Dalje prihodnjič) Propaganda za štetje je v zadnjih dneh dosegla svoj višek z značilno izjavo urada zveznega kanclerja, da udeležba pri štetju n i obvezna. S tem je potrdil kanclerjev urad le to, kar so Slovenci vedno dejali. Prej pa so govorile stranke vedno o tem, da je „Teilnahme ist Burgerpflicht". Propaganda za štetje je šla celo Slovenci uspeli z aktivnim bo;kotom! (Nadaljevanje s 1. strani) V Globasnici je eden od volilnih upravičencev bojkotiral štetje s tem, da je pred očmi volilne komisije strgal svoje volilnice ter jih vrgel županu v obraz. Take in podobne akcije so bile še v Vrbi, Železni Kapli ter drugod. Ob desetih dopoldne se je v Celovcu pred sedežem koroške deželne vlade na Arnulfplatzu zbralo spontano 100 ljudi, ki so imeli s seboj svoje lastne glasovnice, pa tudi glasovnice drugih ljudi, ki so sicer bojkotirali štetje, toda sami niso prišli v Celovec. V naslednjih 45 minutah so udeleženci te akcije zažgali pred očmi številnih novinarjev ter televizijskih kamer okoli 600 glasovnic. Pri tem so deklamirali v zboru: KHD, ha, ha, ha! Krei-skv, ha, ha, ha! VVagner, ha, ha, ha! Bacher, ha, ha, ha! Iz palače deželne vlade pa so opazovali to akciio tajna policija ter visoki uradniki koroške deželne vlade. Na Obirskem je b'la udeležba izredno slaba, namreč samo 14 odstotkov. Pred voliščem pa so koroški Slovenci prepevali partizanske in borbene pesmi. Popoldne je naraslo število tistih, ki so na ta način izrazili svoie nezadovoljstvo nad skleoom treh strank. Nekaj minut ored 14. uro pa so dobili žandarji v okolici preko brezžičnih snreiemnikov klic na pomoč ter odhiteli na Obirsko. Zakaj, se še ne ve. Vsekakor je prispel tudi župan Lubas. Ko so tako imenovani varuhi javnega reda ter župan Lubas debatirali z domačini-Slovenci, se ie izvedelo, kaj se je zgodilo v Selah. Lubas je nato osebno nadzoroval volitve ter ob asistenci šefa kriminalnega oddelka Paverja v svojem privatnem avtomobilu odoelial skrinjo z glasovnicami. V dališi debati pa je prej slovenski občinski odbornik Franc Smrtnik nakazal nesmisel štetja, potem ko ga je župan skušal ustrahovati s ..priseno na republiko". Učitelj Miha Travnik je bil prav tako eden od vodilnih govornikov na Obirskem. Obujajo spomine ... (Nadaljevanje s 5. strani) volj jasni, da jih ni moči zanikati, preslišati ali iti mimo njih, kot gredo mladi Istrani v Trstu. Omenimo naj samo pevske zbore, folklorne skupine, ki nastopajo složno s slovenskimi ob raznih priložnostih, pa mentorstvo za študente, ki se šolajo na univerzah, itd. Kako je z italijanskimi šolami v Koprščini pa ne bi govorili, saj dovolj jasno govore osnovne šole, gimnazija, pa strokovne italijanske šole in drugo. Podatkov tu ne bi naštevali, ker ni v tem naš namen in kdor jih želi in zna brati, jih lahko dobi v uradnih biltenih Zavoda za šolstvo v Kopru ali drugje. Hoteli bi le povedati, da morda ob takih priložnostih, ko si lahko v laži in hujskanju stiskajo roke nekdanji „prijatelji" — v spominu na tiste čase, ko so bili še na oblasti in složno z avstrijskimi funkcionarji nastopali proti Slovencem in Hrvatom v Istri. - šk - Ustrahovalna kampanja KHD brez uspeha tako daleč, da so s posameznih občin prišli avtomobili po bolnike v deželno bolnico ter jih odpeljali na domače volišče. Toda ne le lahke primere. Kot je povedal neki zdravnik, so odpeljali na volišče težko bolne paciente, pri katerih je celo obstajala nevarnost, da umrejo za posledicami takega napora. Heimatdienst pa je v soboto napravil posebno propagandno vožnjo v kolonah po vsem dvojezičnem ozemlju. Z zvočniki so skušali pokazati, kako močni da so. Vendar je bil uspeh te akcije zelo slab. Kajti v Celovcu se ni zbralo niti 50 avtomobilov, v treh kolonah Da je Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu tarča najbolj nekvalificiranih in prostaških napadov, zlasti s strani koroškega časopisja, smo vajeni. Po nedeljskem podvigu selskih fantov se je zlil na našo gimnazijo še večji val napadov, tokrat so začeli trobiti napade tudi časopisi iz dugih dežel. Kaj se je zgodilo v Selah? Sloven- razdeljeni so se nato odpravili po dvojezičnem ozemlju. V Železni Kapli niso mogli nastopiti, kakor so to želeli, ker so jih Solvenci-domačini zapletli v takšne diskusije, da so se obrnili. V Sinči vasi pa je stal Heimat-dienstovski koloni napoti avtomobil slovenskega učitelja, ki je bil postavljen sredi čez cesto. Ko se voznik ni hotel izogniti, so odnesli heimatdienstovci avto s ceste. Vendar vsa propaganda ni zalegla preveč: udeležba na Koroškem je bila sicer v primerjavi z ostalo Avstrijo največja, namreč 86 odstotkov. Toda to kljub temu še ni previsoka številka, ker se je ski fantje so protestirali po svoje proti reviziji državne pogodbe. S tem, da Avstrija ruši temelje državne pogodbe, je pač sama odgovorna za vse morebitne posledice. Tega pa se razni pisarji nočejo zavedati, ker po njihovem mnenju Avstrija ni revidirala državne pogodbe, čeprav je čisto jasno, da jo je. Izvijanje in zavijanje pri delala propaganda s tem, da so razglaševali uradni in neuradni krivi preroki, da je udeležba obvezna. Na dvojezičnem ozemlju pa je bila udeležba za nekaj odstotkov pod udeležbo na ostalem Koroškem. Če ne bi bilo bojkota, bi morala udeležba biti pravzaprav na južnem Koroškem za več odstotkov višja kakor na severu dežele, kajti na zgornjem Koroškem ni tiste vsakodnevne konfrontacije s tem problemom. Tako pa je bilo narobe. Že podatki o udeležbi kažejo, da je precejšen odstotek koroških Slovencev uporabil pasivno obliko bojkota. Razne aktivne akcije, ki smo jih zgoraj opisali, pa kažejo, da so se naši ljudje predvsem poslužili možnosti aktivnega bojkota. Na sedež NSKS in uredništvo „nt“ še vedno prinašajo ljudje glasovnice, ki so jih nesli z volišča domov. tem nič ne pomagata. Dejstvo ostane, da je Avstrija revidirala državno pogodbo. In napadajo Slovensko gimnazijo. Pa so ti fantje samo protestirali proti protizakonitemu početju. Pred leti je skupina celovških nemških gimnazijcev osvinjala in izropala razna stanovanja. Pa so nekaj pisali, da so iz tiste in tiste šole, a je kmalu vse potihnilo. Primerjajmo samo ta dva dogodka, pa vidimo, kako nedolžen je bil podvig selskih fantov v primerjavi s tistim kriminalnim divjanjem v Celovcu. A napadajo samo Slovensko gimnazijo. Tisto gimnazijo, ki nam jo je morala dati Avstrija po členu 7 državne pogodbe. Državna pogodba pa je temelj avstrijske neodvisnosti in samostojnosti. BOGATA DRŽAVA Vlada kanclerja Kreiskega je znana po tem, da si neprenehno izmišlja nove ideje, kako varčevati z denarjem. Naj se brijemo s čopičem in kremo, je samo ena izmed številnih domislic. Cirkus okoli 14. novembra je stal našo državo nad 100 (sto) milijonov šilingov. Sto milijonov je vlada vrgla v nič, samo da je ugodila dolgoletni zahtevi najhujših nasprotnikov koroških Slovencev. Heimatdienst se lahko ponaša, saj je prav njegova zahteva osiroma- šila Avstrijo za približno sto milijonov šilingov. Našemu kanclerju Kreiskemu mora biti po salamensko žal za tistih 100 milijonov, saj bi lahko ta denar kot dober in pošten socialist bolje uporabil za socialno skrbstvo, za nove telefone, za zboljšanje cestnega omrežja, da bi ustvaril nova delovna mesta na južnem Koroškem, tam, kjer živijo Slovenci. ježek ..NOTRANJI NEMIRI" Nekaj dni pred 14. novembrom so se začeli pojavljati na južnem Koroškem avstrijsik vojaki v polni bojni ooremi. Oklopniki so zaorali globoke brazde v razmočeno juž-nokoroško zemljo. Pokazali so se tudi v Globasnici. V nočnih urah. Praviio, da so bile to samo take navadne voiaške vaie. In to naravnost pred 14. novembrom. Časovno je bilo gotovo dobro usklajeno. Naj so le videli uporni 8'ovenski Korošci, kdo ima okloonike. Pravijo pač, da so se odvijale te jesenske vaje pod nekim posebnim geslom. Pravijo, da se je menda glasilo „Notranji nemiri" (Innere Unruhen). Kot rečeno, tako se je čulo. Pa tudi pri raznih mostovih, čez Dravo npr., so se pokazali vojaki. Nekaj so vrtali in betonirali. Vse na levem, severnem bregu Drave. šalom TAJNO GLASOVANJE Vodje glasovanja v posameznih lokalih so tudi zelo skrbeli za pravilnost in tajnost glasovanja. Če je npr. prišel človek iz celice, ga je že čakal sam šef in mu takore-koč pomagal oddati ovojnico v škatlo. To se pravi, da je bilo treba oddati ovojnico tistemu šefu, ki je s svojimi prsti potipal, če je prazna ali ne. In glej, tako so poskrbeli za stoodstotno tajnost in pravilnost tega postopka. Katoliška prosveta v Celovcu vabi na predavanje z barvnimi slikami Vinka Zaletela JAPONSKA — DEŽELA VZHAJAJOČEGA SONCA v torek, 23. novembra 1976, ob 19.30 v dvorani Slomškovega doma, 10.-Oktober-StraOe 25. ® POZOR! ® IŠČEM STARO KMEČKO HIŠO ® NA JUŽNEM KOROŠKEM ZA ® STANOVANJE. PONUDBE NA ® UREDNIŠTVO „NT“. Kreiskys Alptraum: Sprachenzahlung ganz besonderer Art... Karikatura Kronen Zeitung, Dunaj Napadi na Slovensko gimnazijo Prvi kandidat Skupnosti južnokoroških kmetov Ignac Domej, pd. Zgonc je znan in priznan kot neumoren zastopnik problemov našega kmeta. Že nad dve desetletji je Domej aktiven v raznih organizacijah kmečkega stanu, npr. v živinorejski zadrugi, okrajni kmetijski zbornici ter kot predsednik nadzornega odbora velikovške mlekarne. Domeja ce-n:jo predvsem tudi zaradi tega, ker zna nastopiti tudi pred najvišjimi zastopniki republike. Slika ga kaže z novim ministrom za kmetijstvo in gozdarstvom, inž. Guntherjem Haidenom v pogovoru na Zgončevi domačiji v R nkolah. Minister inž. Haiden ceni Domejeve izkušnje saj je bil nosilec liste 5 — Skupnosti južnokoroških kmetov — eden od tistih mož prve ure, ki so postavili na noge prvi krožek za vzrejo pujskov na Koroškem.