kamelja
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik in Forto Turk.
Novinar: Irena Jelen-Baša
Vodja dopisništva in tajnica : Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja staneta 1,
telefon: 711-433 ali 711-451
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD.
HMEUSKE KOBULE BODO DOZORELE
Še dobrih štirinajst dni in oživela bodo slovenska hmeljišča. Hmeljarji bodo začeli pospravljati letino, ki po ocenah strokovnjakov, če le ne bo še kakšnega neurja, dobro kaže. Bolj kot prejšnja leta jih je letos sicer pestila zaščita hmelja, kajti prilagajati so se morali zahtevam kupcev, zlasti ameriških. Zaskrbljeni so bili hmeljarji tudi zaradi julijske vročine, vendar so se ji kar uspešno upirali z mrežo namakalnih sistemov, ki je že dodobra razpredena po Savinjski dolini.
Sicer pa bo avgust tudi v turističnem pogledu v znamenju hmelja. V Braslovčah bo namreč 13. in 14. avgusta vsakoletni hmeljarski praznik in kot je običaj, bodo hmeljarji dobili novega hmeljskega starešino ter njegovo spremljevalko.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1988
1119880925.7
SRJINJSKI
COBI SS ®
Leto XI
Številka 7 Julij 1988
BOMO UNIČILI SAMI SEBE?
Ekološka bilanca celjskega območja je pokazala, da je okolje
na Celjskem tako umazano,
da dodatnega onesnaževanja ne prenese več.
Dve leti sta bili potrebni, da so strokovnjaki Razvojnega centra v sodelovanju z raznimi ustanovami zaključili območno raziskovalno delo Ekološka bilanca celjske regije. Raziskava je odprla vrsto vprašanj, ugotovitve iz raziskave pa so naravnost grozljive.
Podatki kažejo, da imajo na celjskem območju najbolj onesnažen zrak v Celju in v Zavodnjah nad Šoštanjem, ki sta uvrščena v
4.	območje. Le malo manj pa je onesnažen zrak v drugih krajih, med drugim tudi v Žalcu in Preboldu, ki sodijo v 3. območje.
Prekomerno onesnaženost zraka povzroča zlasti SO*. Letno ga je v zraku, in to brez termoelektrarne v Šoštanju, okrog 10.176 ton. Samo iz termoelektrarne pa gre v zrak vsako leto 124.000 ton SO*. Poleg SO* in dima so tu še t.i. fluoridi, za katere velja, da so zdravju 60 krat bolj škodljivi kot SO*. Z njimi nas poleg tovarn v, sosednji občinah oskrbujejo tudi v Libojah. Mnoge emisije škodljivih snovi, npr. dušikovi oksidi ali V
V začetku julija so na Ločici pri Polzeli v žalski občini odprli namakalni sistem.
Le-ta obsega 408 ha, namenjen pa je predvsem namakanju hmeljišč in drugih kmetijskih površin.
Namakalni sistem so s skupni-
pa emisije, ki izhajajo iz prometa, pa niso niti raziskane.
Nič manj kot zrak niso onesnaženi posamezni odseki vodotokov, v žalski občini velja to predvsem za libojsko Bistrico.
Posledice prekomernega vpliva škodljivih snovi, dokazujejo v ekološki bilanci, se kažejo v po-škodovanosti gozdov, poškodbah dednih snovi pri rastlinah, zlasti v Mariji Reki in v Andražu. Posledice opažajo tudi na zdravju ljudi, narašča število kroničnih pljučnih obolenj.
Skratka, ugotavljajo strokovnjaki, okolje na celjskem območju je tako umazano, da dodatnega onesnaževanja ne prenese več. Zato so v študiji predlagali nekaj ukrepov, s pomočjo katerih naj bi dosegli čistejše in bolj zdravo okolje.
Na osnovi ugotovljenih podatkov so določen program aktivnosti za varstvo okolja v žalski občini pripravili v izvršnem svetu. Program so med prvimi obravnavali člani koordinacijskega odbora za stanovanjska in komunalna vprašanja. V razpravi so ugotavljali, da
mi močmi uredili Kmetijska zadruga Savinjska dolina in pa Hmezadovo Kmetijstvo, zanj pa je bilo treba odšteti 150 starih milijard dinarjev. Del denarja so za namakalni sistem prispevali v zvezi vodnih skupnosti Slovenije.
Kmetijci v Savinjski dolini si od
je program usmerjen predvsem v raziskovanje, bolj malo je konkretnih ukrepov. Nadalje so izrazili dvom, da bodo delovne organizacije izpolnile zadolžitve in jih finančno pokrile. Člani koordinacijskega odbora so omenjali tudi problem odlaganja komunalnih in posebnih odpadkov v občini, podprli so ureditev skupne deponije na celjskem območju, poleg tega pa so predlagali, naj bi v program aktivnosti vključili tudi manjše onesnaževalce, npr. zasebne obrtnike, ter DO Kmetijstvo in Kmetijsko zadrugo Savinjska dolina. Le-ti namreč odlagajo gnoj ob glavnih cestah in potokih, pogosto tudi v bližini rezervoarjev pitne vode.
Toliko za začetek o problemu ekologije. V naslednjih številkah pa bomo podrobneje predstavili ugotovitve in spoznanja strokovnjakov o onesnaženosti zraka, vode, hrupu in odpadkih v žalski občini ter posledicah tega onesnaževanja.
Irena Jelen-Baša
tega namakalnega sistema veliko obetajo. Na hektar naj bi v hmeljiščih pridelali za 400 do 500 kg več hmelja kot doslej. Skupno pa v žalski občini namakajo zdaj okrog 1000 ha kmetijskih površin.
Irena Baša Foto: Tone Tavčar
TEKMOVANJE KOSCEV IN GRABLJIC
V teh poletnih mesecih je vrsta najrazličnejših kulturnih, etnografskih in turističnih prireditev. Tudi v Gornji vasi pri Preboldu že intenzivno tečejo priprave na 10. jubilejno turistično-etnograf-sko prireditev, ki posega v čas pred vojno, ko so Društva kmečkih fantov in deklet širom naše doline organizirala tekmovanja koscev in grabljic.
Lanskoletna prireditev je dobro uspela, zato organizatorji pričakujejo, da to tudi letos veselo in zabavno. Nedelja, 7. avgusta,
bo torej v znamenju tovrstne prireditve. In če bo vreme organizatorjem naklonjeno, potem lahko pričakujemo pravi kmečki praznik, ki ga bodo popestrili člani an Sambia Cverle in povezovalec prireditve Boris Kopitar.
Kosci, grabljice, kmečki vozovi; organizator vas vabi, da pridete v čimvečjem številu in prispevate svoj delež k ohranjanju starih običajev in kmečkih opravil. Kot smo izvedeli, tudi nagrad ne bo manjkalo, pripravljajo srečolov in vrsto zanimivosti. Obeta se torej lep in zabaven avgustovski zaključek tedna.	D. Naraglav
SREČANJE
HARMONIKARJEV
Lani so v Matkah pripravili srečanje harmonikarjev. Ker jim je prireditev lepo uspela, ljudje pa takšne prireditve tudi z veseljem obiskujejo, so se letos odločili, da bodo srečanje ponovno organizirali.
Člani gasilskega društva Matke bodo prireditev letos organizirali z roko v roki s člani kulturnega društva Matke-Šešče. Prireditev bo 21. avgusta ob 14. uri na igrišču v Matkah, k sodelovanju pa so letos povabili Vinka Šimka, ki bo vodil prireditev ter poskrbel za smeh in dobro voljo. Organizatorji vabijo vse, ki igrajo na diatonično harmoniko, da se do 10. avgusta prijavijo članom gasilskega društva Matke.
Sicer pa se bo tisto nedeljo v Matkah ves dan kaj dogajalo. Že pred srečanjem harmonikarjev, ob 10. uri, bo gasilsko tekmovanje, v popoldanskih urah pa boste lahko prisluhnili ansamblu RŽ.
ib
ŽUR POD ŽVAJG0
Ponovno je leto naokrog in preboldski mladinci se že intenzivno pripravljajo na svojo največjo in najzahtevnejšo prireditev ŽUR POD ŽVAJGO, ki bo v SOBOTO, 20. avgusta, v športno rekreacijskem gaju.
Lanskoletna prireditev je dobro uspela, zato se nadejajo, da bo tudi letos tako. Na koncertu bodo nastopili predvsem lokalni ansambli, večer pa bodo zapolnile najpopularnejše slovenske skupine. Obeta se torej bogat glasbeni program, ki ga bodo popestrili z najrazličnejšimi dodatki. V soboto, 20. avgusta, torej na glasbeni žur v Prebold, ki si ustvarja tradicijo in ime.	D. N.
Ob odprtju tega velikega namakalnega sistema ja govoril direktor Kmetijstva Edi Omladič, trak pa je prerezal kmet Jani Marovt iz Ločice. Po končani slovesnosti pri črpališču so si ogledali še delovanje sistema.
ODPRLI NOVI NAMAKALNI SISTEM
Vroči julijski dnevi so v Savinjo zvabili številne kopalce. Več jih je kot leta nazaj. Savinja je za kopanje dovolj čista, tudi topla je, zato se popoldanska osvežitev v njenih valovih zares prileže.
T. TAVČAR
Samo, da sta sonce in voda
Marjan Draksler	|vo Škodnik	Vesna Škodnik
Anita Brglez
Barbara Medvešek
Marko Haver
Vročinski val, ki je v tem mesecu zajel celotno Evropo, sili ljudi, da iščejo ohladitev v vodi. Tudi v naši občini ni nič drugače. Oživeli so rečni bregovi, bregovi jezer, številnih potokov ter dveh bazenov, kolikor jih premoremo v naši občini.
V Preboldu so s kopalno sezono začeli ob dnevu borca, saj je izredno nestanovitno vreme onemogočalo obnovitvena dela. Vsekakor so z deli končali pravi čas, saj bi ob tem vročinskem valu bilo žalostno gledati bazen brez vode. Kot že vrsto let nazaj, pa bi bila kopalna sezona na preboldskem bazenu lahko vprašljiva. Lani so jo rešili mladinci s svojim delovnim zanosom, letos je bilo za ta namen le nekaj denarja, vendar dolgoročno gledano je to samo krpanje lukenj. To pa pomeni, da bi bilo enkrat potrebno reči bobu bob in stvar pripeljati tako daleč, da ne bo potrebno vsako leto trepetati za usodo tega prepotrebnega objekta v naši dolini. Kaj o bazenu, kopanju in nasploh o poletju mislijo nekateri kopalci, pa v anketi.
MARJAN DRAKSLER, kopališki delavec, Prebold:
»Vesel sem, da je bazen končno ponovno v svoji funciji, saj je bilo že skorajda nevzdržno čakati na zaključek obnovitvenih del. Mladi so iz dneva v dan prihajali sem in spraševali, kdaj bodo v njem lahko tudi zaplavali. Opravljam funkcijo kopališkega delavca in skrbim za red, čistočo in varnost kopalcev, zlasti otrok. To počitniško delo opravljam že drugo leto ter lahko združujem prijetno s koristnim ...«
IVO ŠKODNIK, zdomec iz Nemčije:
»Ne živim tukaj, sem na dopustu in danes sem pravzaprav prvič v tem prijetnem okolju. Moram reči, da je zelo prijetno in da bom poslej večkrat tu. Vreme je čudovito, voda že kar dobro ogreta, tako da si kaj več skorajda kopalec ne more želeti. Res pa je, da bi bilo vredno bolj poskrbeti za ta objekt in najti dolgoročnejšo rešitev, saj čujem od sorodnikov, da so vsako leto težave okrog tega. Vsekakor pa sem zadovoljen s tem, kar doživljam tukaj ...«
VESNA ŠKODNIK, kopalka iz Prebolda:
»Tako meni kot vsem preboldskim mladincem in drugim krajanom bazen veliko pomeni. Pa ne le nam, v njem iščejo ohladitve v vročih poletnih dneh obiskovalci iz vse naše doline in tudi od drugod. Mislim, da je preboldskim mladincem potrebno izreči vse priznanje za trud, ki ga vlagajo v delo pri obratovanju bazena. Res prijetno je tu in samo upamo lahko, da bo tako tudi v bodoče ...«
ANITA BRGLEZ, kopalka iz Ločice pri Polzeli;
»V Prebold pridem večkrat, ker je blizu. Prijetno je okolje bazena in pravi užitek je v teh vročih dneh poiskati ohladitev v njem. Od kolegov in kolegic sem izvedela, da je bilo dosti dela, da je bazen bil usposobljen za kopalno sezono. Prav bi bilo, ko bi ta pomemben objekt imel manj težav ob zagotavljanju kopalne sezone, saj je, kot slišim, to vsakoletni problem. Sicer pa, ko se kopamo, na vse to nihče niti ne pomisli...«
BARBARA MEDVEŠEK — kopalka iz Celja
»Danes sem prvič tukaj, tako da ne morem ocenjevati oziroma primerjati urejenosti bazena glede na pretekla leta. Vsekakor pa sem s tem, kar vidim, zadovoljna in zato bom sem še prišla. Mislim, da je bazen na dobri lokaciji in skupno s kampom tvori ustrezno celoto. Prav gotovo pa bi se z več denarja dalo še marsikaj izboljšati...«
MARKO HAVER, kopalec iz Prebolda:
»V vodi je čudovito, »fajn« se je kopati ob tako vročem soncu in kar težko se spravim iz vode. Na bazenu sem skoraj vsak dan in se nikakor ne morem odpovedati temu poletnemu užitku. Tudi moji sošolci so tu, tako da je res veselo. Igramo se, lovimo, tekmujemo, kod hitreje plava, res prijetno je, in če se letos ne bi mogli kopati, bi bilo kar hudo, saj deset dni morja ne bi bilo dovolj...«
Tako torej naključni ankentiranci, podobnega mnenja pa so verjetno tudi ostali obiskovalci preboldskega bazena, ki bo ob uspešni kopalni sezoni tudi prizorišče plavalnih tečajev in prijetnih sobotnih večerov
D. Naraglav
	Bitka za tri reforme
	Janez Stanovnik o aktualnih dogajanjih
Janeza Stanovnika, predsednika predsedstva SRS, so med nedavnim obiskom v Žalcu naprej seznanili z gospodarskimi in družbenimi razmerami v občini, nato pa je v skupščinski dvorani govoril o trenutnih ekonomskih razmerah in ciljih razvoja Slovenije sekretarjem osnovnih organizacij ZK, prosvetnim delavcem in drugim vabljenim. Najprej je ocenil trenutne gospodarske in družbene razmere, nato pa se zavzel
za program aktivnosti za izhod iz krize. »Pred nami je bitka za tri reforme, in sicer gospodarsko, družbeno in partijsko. Pri izvajanju sprejetih nalog je potrebna največja doslednost, angažiranost vseh subjektivnih sil, odgovornost in seveda tudi smelost. Večji optimizem, strpnost in medsebojno zaupanje, zlasti delavcev v organizacijah združenega dela, lahko veliko prispevajo k premagovanju težav, ki jih še ne bo hi-
tro konec. Nasploh pa bi se morali ukvarjati več z gospodarskimi vprašanji in manj z drugimi, čeprav so tudi ta pomembna. Pri tem mislim zlasti na primer Janša, Tasič in Borštner«, problem človekovih pravic pa postaja zelo resen, je med drugim med večurnim pogovorom, ki sta ga pripravila občinski komite ZKS in Delavska univerza, dejal Janez Stanovnik.
jk foto: L. Korber
Stalna likovna razstava v Žalcu
V okviru prireditev občinskega praznika smo v Občinski matični knjižnici odprli prvo stalno razstavo likovnih del v Žalcu. Njena posebnost je v tem, da so vsa razstavljena dela podarili likovni ustvarjalci, rojeni v naši dolini ali kako drugače povezani z njo.
Ko smo pred meseci pričeli uresničevati zamisel, h kateri nas je spodbudilo spoznanje, da v naši občini nimamo prostora, kjer bi imeli na enem mestu zbrane domače likovne ustvarjalce, ki jih je kulturna sredina doma in v tujini že davno sprejela, nismo niti slutili, da bo akcija obrodila tako bogate in plemenite sadove.
Dela, namenjena obogatitvi oddelka za odrasle bralce, so poda-
rili: Adi Arzenšek, Janez Boljka, Anton Herman, Hmezad Eksport-Import je podaril delo pokojnega Doreta Klemenčiča — Maja, Milan Lorenčak, Darinka Pavletič-Lorenčak, Borut Pečar, Bogdan Potnik, Rudi Španzel, Veljko Toman, Biljan Unkovska in Alojz Za-volovšek. Nekateri umetniki so podarili po več del, tako da je oddelek za odrasle zdaj pravo razkošje barv in sporočilnosti. Tako smo tudi v Žalcu dobili prvo stalno razstavo, tako bogato, da smemo biti nanjo resnično ponosni. Morda se v teh dneh, ko doživljamo velike gospodarske in moralne pretrese, niti dovolj ne zavedamo, kakšno veliko kulturno dejanje so z darovanjem izpo-
vedali umetniki. Občudovanje in veselje, ki ga izpovedujejo bralci in obiskovalci ob ogledu likovnih stvaritev, pa da slutiti, da je umetnost ljudem veliko bolj potrebna v kriznih časih kot v letih blagostanja.
Nasproti umetnin, na drugi steni, so sicer še vedno novi in stari madeži od zamakanja strehe. So morda dela zato še toliko bolj živa in sporočilna, prepričljiva. Zdi se mi, da so v posmeh vsem, ki pojem kulture zožujejo zgolj na umetnost in pozabljajo, da je kultura tudi odnos do dela, do družbene lastnine in še kaj.
Anka Krčmar Foto: L. Korber
Imamo hotel, če bi imeli še ponudbo ...
Praznovanja letošnjega občinskega praznika so se med drugimi gosti udeležili tudi predstavniki Športno-kulturnega društva iz Salzburga. Društva, katerega pokrovitelj je žalska obči-
Ko so tisto soboto goste iz Salzburga po enajsti uri zvečer povabili v žalski hotel, so naleteli na gluha ušesa, čepravje bila sobota in hotel uradno odprt do 24. ure. Kljub temu natakar gostom ni hotel postreči z večerjo. Z njo jim je kasneje postregel zasebni gostinec v bližini hotela.
Ni naš namen razpredati o dogodku ali o tem, s kakšnimi občutki so tujci, pravzaprav prijatelji, odšli iz te doline.
Sprašujem pa se — tokratni primer namreč ni osamljen — kaj narediti v tem hotelu, da bi resnično zaživel s krajem in pritegnil mimoidoče.
Nepravično bi bilo, če bi zapi-
sali, da se v hotelu čisto nič ne potrudijo. Če bi ocenjevali po pripravljenem programu, je ta prav pisan: ponudba coctailov na terasi v mesecu juliju, teden piva in pivski večer v avgustu, prvenstvo direktorjev Savinjske doline v tenisu in teniški ples septembra, dnevi sadja in sadnih sladic — oktobra, veseli folklorno obarvan jesenski večer novembra itd. Skratka, nepravičen bi bil očitek, da si ne
Prizadevajo pritegniti gostov.
e druge stvari kažejo na to: v kratkem bodo v nekdanjem dis-cu uredili vinsko sobo, v okviru delovne organizacije so organizirali lasten odkup živine z namenom, da njihove cene ne bodo bezljale iz dneva v dan.
Toda, kaj pomaga vse to, če gost komajda prepriča natakarja, da pride blizu, če mu namesto brizganca s šiponom na vsak način poskušajo vsiliti vir-štanjčana, če si gost naroči neko vrsto zrezka, pa je le-ta vsak dan drugačen, odvisno pač od
tega, kateri kuhar je tistega dne v službi, ali če rezerviraš sobo, pa potem ostaneš brez nje, če ...
Res je, zaslužki osebja v tem hotelu niso takšni, da bi človeka ravno spodbujali k delu. A po nekaterih podatkih so še vedno višji kot v sosednjih občinah. V družbenem sektorju, seveda.
Sicer pa star pregovor pravi, da riba pri glavi smrdi. Kaj je torej ukrenilo vodstvo delovne organizacije in sozda, razen tega, da po tekočem traku menjujejo vodje hotela? Slišati je, da so v delovni organizaciji namenili lepe denarce za tako imenovano celostno podobo. Tako naj bi po vseh enotah imeli npr. enake jedilne liste, z enakim znakom, iste velikosti, enake barve papirja. Toda kaj naj počne gost s še tako lepim jedilnim listom, če bo zatajil natakar? Turizem so ljudje, mar ne?
Irena Jelen-Baša
BRIGADIRJI V BIOGRADU
Konec junija je 21 mladih iz žalske občine sodelovalo na mladinski delovni akciji v Biogradu na moru.
Tokrat so bili žalski brigadirji z mladinci iz Subotice. Mladi v pobrateni brigadi Biograd—Subotica—Žalec so v štirinajstih dneh očistili potoke, sekali grmičevje okrog treh tamkajšnjih otokov, s čimer se v Biogradu poskušajo zavarovati pred požari in tako zaščititi turiste.
Vodja brigade je bil Igor Kloar iz Minerve, ki je akcijo takole ocenil: »Letošnja akcija se je malce razlikovala od prejšnjih, klasičnih, pomenila je novo obliko in mislim, da so bili mladi zadovoljni. Tudi ljudje v Biogradu so bili zadovoljni z našim delom, naredili smo veliko več, kot so pričakovali. Tako smo tudi opravičili denar, ki ga je bilo treba za akcijo nameniti. Takšne akcije pa so dobrodošla oblika spoznavanja mladih. Je pa ta akcija letos ena redkih akcij, ki se je udeležujejo žalski brigadirji. Načrtovana je bila sicer še skupna področna brigada za zvezno akcijo v Beogradu, vendar zanjo na Celjskem ni bilo dovolj zanimanja, čeprav je bilo zanjo v Žalcu dovolj prijav.«
I.	Baša
VIŠJE ODKUPNE CENE MLEKA
Po številnih sestankovanjih so v začetku tega meseca potrdili višje odkupne cene mleka. Le-te veljajo od drugega julija dalje, proizvajalci mleka pa bodo za liter oddanega mleka dobili 34 % več kot doslej.
Poleg tega bodo rejci za mesec junij dobili iz sredstev republiške samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane po tri stare tisočake za liter oddanega mleka. Po besedah direktorja Mlekarne bodo kmetje ta denar, ki naj bi vsaj delno ublažil razkorak med stroški proizvodnje in odkupno ceno, dobili v teh dneh.
Sicer pa je, so povedali v Mlekarni, odkup na celjskem območju trenutno normalen, skoraj za 20 % pa je po Sloveniji upadla prodaja konzumnega mleka.
Irena Jelen-Baša
ZUPANC
NEUPRAVIČENO
DISKVALIFICI-
RAN
Končano je letošnje občinsko, področno in republiško tekmovanje kovinarjev. Letos je na teh tekmovanjih prišlo do nekaterih napak in pomanjkljivosti. Tako je bil na področnem tekmovanju Anton Zupanc iz SIP Šempeter, sicer vsa leta eden najboljših tekmovalcev, diskvalificiran.
Na pobudo osnovne organizacije sindikata SIP TKS so Zupančeve izdelke še enkrat pogledali. Ugotovili so, da je bil Anton Zupanc neupravičeno diskvalificiran in da bi v resnici moral zasesti prvo mesto.
I.	Baša
GLEDALIŠKI ABONMA V ŽALCU__________________
Ob zadnji predstavi gledališkega abonmaja v pretekli sezoni smo vsem obiskovalcem obljubili povabilo k vpisu tudi v sezoni 1988/89. Kljub težavam, ki nam jih povzročajo predvsem visoke cene predstav, smo že izbrali okvirni program (SLG Celje, SNG Drama Ljubljana), ki ga bomo izoblikovali v prihodnjih dneh. Z današnjim obvestilom pa vas skušamo le spomniti, da tudi vi začnete razmišljati, ali se boste v tej sezoni odločili za nakup abonmajske vstopnice za GA Žalec. Zaradi višjih cen bomo nudili tudi možnost obročnega odplačevanja. Že sedaj vas vabimo, da nas pokličete po telefonu 712-226, vsak dan od 8,—12. ure, in si rezervirate vstopnico. S prodajo bomo pričeli po 20. avgustu.
V tej sezoni si boste lahko ogledali šest predstav, ki bodo, tako kot doslej, ob ponedeljkih. Točen program in datume predstav pa bomo objavili v prihodnji številki Savinjskega občana.
Jožica Ocvirk
PLAKETA ZZB TERITORIALNI
V ljubljanskem Klubu delegatov so na priložnostni svečanosti ob dnevu borca podelili 31 letošnjih plaket posameznikom in organizacijam iz Slovenije ter 7 plaket zamejcem. Med letošnjimi dobitniki pa je bil tudi občinski štab za teritorialno obrambo občine Žalec.
Plakete podeljuje Zvezni odbor ZZB NOV Jugoslavije za aktivnosti na področju ohranjanja in razvijanja tradicij NOB in socialistične revolucije, za prispevke pri graditvi socialistične samoupravne družbe in pri delu, razvoju ter uresničevanju ciljev organizacije ZZB NOV. V obrazložitvi za Občinski štab za teritorialno obrambo občine Žalec je rečeno, da dobiva plaketo za prispevek pri ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij, za organizacijo pohodov do spominskih obeležij NOB in v znane partizanske kraje, za vključevanje v občinske in krajevne družbenopolitične mani-
Pretekli mesec je predsednik izvršnega sveta Anton Bratuša svečano spustil v obratovanje mehanizirano lesno skladišče z lupiino napravo. Trak je prerezal najstarejši delavec Ingradove žage Martin Vitanc. Nosilec investicije je bilo Gozdno gospodarstvo, sredstva pa so prispevali Garant, Strojna in Ingrad, GO Go-
NOV
OBRAMBI
festacije, proslave, praznike in obletnice.
Letošnje plakete je podelil novo izvoljeni predsednik RO ZZB NOV Bojan Polak-Stenjka. Za Občinski štab TO Žalec jo je prevzel komandant TO Adi Vidmajer. Ela Ulrih — Atena, ki je med vojno delovala na našem območju, pa je imela kot članica Zveznega odbora ZZB NOV priložnostni govor. Poudarila je, da letos praznujemo 40-letnico borčevske organizacije, dotaknila pa se je tudi z vso ostrino sedanjih gospodarskih, političnih in socialnih problemov. Ob zaključku podelitve, ki so jo s prijetnim kulturno-ume-tniškim programom obogatili osnovnošolci iz bližnje osnovne šole, pa je sledilo še krajše tovariško srečanje, kjer so oživeli spomini nekdanjih borcev na težki čas vojne in povojne izgradnje. Izrečena je bila marsikatera trpka na račun sedanjih dogodkov, kar je dajalo neprijeten priokus njihovemu snidenju.
milsko. Vrednost investicije je štiristo milijonov dinarjev. Z lupilni-co in transportno napravo, ki bo letno predelala tudi petdeset tisoč kubičnih metrov hlodovine, so predvsem olajšali sicer težko fizično delo. Nova pridobitev, ki so ji dali ime MELES, bo precej prispevala tudi k varovanju okolja-	jk
V mesecu juniju sta bili v občini krvodajalski akciji. Prvega junija je bila organizirana v krajevni organizaciji Rdečega križa Liboje. Na odvzem krvi je prišlo 69 krvodajalcev, največkrat pa je kri daroval Vlado Adrinek.
Druga kvodajalska akcija je bila 15. junija v krajevni organizaciji Rdečega križa Petrovče. Kri je darovaio 53 krvodajalcev, med njimi največkrat Ivan Lipovšek, in sicer dvainpetdeset-krat.
Z uspehom obeh akcij smo zadovoljni, čeprav je število krvodajalcev manjše. Vendar je to posledica predhodnih krvoda-jalsih akcij v mesecu maju.
Zadnja krvodajalska akcija v poletnih mesecih pa je bila v krajevni organizaciji Prebold. Odvzem krvi je bil organiziran 13. junija, prišlo pa je 152 krvodajalcev.
Z organizacijo krvodajalskih akcij bomo nadaljevali meseca septembra. 30. septembra načrtujemo akcijo v krajevni organizaciji Polzela, in sicer od 7. do 13. ure, v prostorih Zdravstvene postaje na Polzeli.
Krvodajalcem želimo prijeten dopust, prav tako vsem našim aktivistom. Vsem želimo, da se polni moči vrnejo na svoja delovna mesta in v vrste krovodajalcev.
Občinski odbor Rdečega križa Žalec
D. Naraglav
MELES NA GOMILSKEM
PRIHODNJE LETO PRAZNIK V KS GALICIJA
TAKO SO SKLENILI NA SLAVNOSTNI SEJI VSEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE NA VRANSKEM
S slavnostno sojo zborov oMinske skupščine v Kulturnem domu na Vranskem se Je končalo letoinje praznovanje občinskega praznika.
Udeležence, med katerimi so bili častni občan Tone Bole, pomočnik sekreterja za ljudsko obrambo Slovenije Ludvik Zvonar, dosedanji nagrajenci, prvoborci,, predstavniki pobratenih občin, društva iz Salzburga, predstavniki UJV in JLA, sosednjih občin ter predstavniki krajevnih skupnosti, so najprej pozdravili mladi, nato pa predsednik skupščine občine Ludvik Semprimož-nik.
Slavnostni govornik je bil tokrat Anton Bratuša, predsednik izvršnega sveta. V svojem govoru je najprej govoril o vlogi občine med NOB, omenil je življenje in delo krajevne skupnosti Vransko, zatem pa je govoril o gospodarjenju. Med drugim je menil, da je »končni rezultat administrativnega poseganja v gospodarska gibanja neustrezna prerazporeditev družbenega dohodka. Krog samoupravnega odločanja se nenehno oži na škodo delavcev, s tem pa se pojavlja vse večja nezainteresiranost^ za doseganje ugodnejših rezultatov gospodarjenja, skratka, združenemu delu je začela pojenjati sapa. Takšno
obnašanje,« je dejal govornik, »je seveda takoj dobilo svoj odraz na področju družbenih dejavnosti, kjer je začelo primanjkovati denarja — v prosveti, zdravstvu in drugod.«
Zatem je Anton Bratuša govoril o gospodarskih rezultatih v občini: »Zadnji podatki kažejo, da so ekonomski pokazatelji kljub omejevalnim dejavnikom nekoliko ugodnejši. Tako je dohodek realno porasel za 6,6%. Ugoden je izvoz, saj se je v prvih treh mesecih letos povečal za 46,6 %, konvertibilni pa za 47,5 %. Toda na področju blagovnega izvoza je dejansko devizno likvidnostno stanje kritično, saj fizičnemu izvozu ne sledi devizni priliv, zmanjšujejo se stopnje stimulacij za izvoz, prisotno je stalno pomanjkanje sredstev za izplačilo stimulacij. Vse to vpliva, da se zmanjšuje dohodkovna zanimivost izvoza. Za prve tri mesece letošnjega leta,« je nadaljeval Anton Bratuša, »velja, da se je izboljšal obseg industrijske proizvodnje, doseženo je bilo tudi povečanje kmetijske proizvodnje.«
O posledicah sprejetih ukrepov zvezne vlade je govornik dejal, da ’ jih bodo lahko ocenjevali šele na osnovi šestmesečnih rezultatov,' zadnji dogodki pa kažejo, da bo treba precej postoriti, zlasti na
področju razjasnjevanja razvojne politike OZD in njihove preusmeritve na dohodkovno donosne programe in proizvodnje.
V nadaljevanju je Anton Bratuša kot enega največjih grehov za sedanje stanje izpostavil administriranje na vseh področjih, kar je pogostokrat privedlo do tega, da so npr. krajevne skupnosti zahtevale eno, zaradi zakonske ureditve pa upravni organi ne morejo upoštevati zahtev. Kot konkreten primer je navedel izdelavo družbenih planskih aktov, kjer je zakonodaja izdelavo dokumentov zakomplicirala do te mere, da danes nobena občina v Sloveniji nima veljavnih družbenih planskih dokumentov.
Po končanem slavnostnem govoru je zbranim govoril še predsednik skupščine krajevne skupnosti Vransko Vojko Kropivšek. Zatem je sledila podelitev plaket, priznanj, znakov in značk ter priznanj inovatorjem. Ob koncu slavnostne seje so delegati potrdili sklep, da bo prihodnje leto občinski praznik v krajevni skupnosti Galicija.
Iz kulturnega doma so se potem udeleženci preselili v trg, kjer je bilo odprtje obnovljenega trga, tam pa so pripravili tudi prisrčen kulturno-uemtniški program.
Irena Jelen-Baša Foto: Tone Tavčar
OBNOVLJENO SPOMINSKO OBELEŽJE
Letošnje srečanje borcev na Vranskem se je pričelo z odkritjem obnovljene spominske plošče 64 žrtvam NOB. Najprej je zbranim govoril Vojko Kropivšek, predsednik skuščine KS, spominsko ploščo pa je odkril najstarejši član krajevne organizacije ZB Karel Goropevšek. Srečanje se je nadaljevalo v Podgradu, kjer sta borcem in internirancem Ausch-
witza spregovorila prvoborec Rado Zakonjšek-Cankar in predsednica odbora internirancev Nina Zupančič. »Borci smo zaskrbljeni in hkrati razočarani zaradi sedanjih razmer. Bolijo nas velike socialne razlike, zgubili smo zaupanje delavcev in kmetov. Na njih pa je slonela revolucija, kar vse preveč pozabljamo. Napak v preteklosti ni mogoče popraviti čez
noč, vendar bi zanje posamezniki morali odgovarjati. Solidarnost v naši družbi bi morala imeti razumne meje,« je med drugim v daljšem govoru dejal Rado Zakonjšek. Srečanje so obogatili učenci osnovne šole Ivan Farčnik-Buč in oktet iz Prekope pod vodstvom Zvoneta Smrketa.
jk
Udeležencem slavnostne seje je govoril predsednik izvršnega sveta Anton Bratuša.
SREČALI SO SE RUDARJI V
V spomin na tretji julij, P« zasavski rudarji z glado-dan, ko so si slovenski, zlasti vno stavko leta 34 izborili
^ Vrsta športnih prireditev^)
Nogomet ima na Vranskem dolgoletno tradicijo. Igrišče je bilo v precej slabem stanju, zato so se letos lotili obnove. Do občinskega praznika so tako uredili igrišče, dokončati pa še morajo tribuno in ograjo. Otvoritveno tekmo so domači igralei odigrali z ekipo Ere iz Šmartnega, z rezultatom 5:1 pa so bili uspešnejši gostje. V okviru občinskega praznika so pripravili več športnih prireditev, med katerimi naj omenimo tek na Čreto (zmagovalec Branko Turšič—Vrbje), šahovski turnir (zmagal je Stanko Skok, igro trojk v košarki (zmagale so igralke ljubljanske Iskre), pa turnir v namiznem tenisu in malem nogometu. Na posnetku so nogometaši TVD Partizan Vransko.	ji
GRIŽAH
pravico do nekoliko boljšega življenja, praznujejo vsako leto tudi savinjski rudarji. Letos so se zbrali v začetku julija v griškem letnem gledališču. Tokrat že šestič zapovrstjo.
Najprej je bila krajša slovesnost pri spomeniku, od tam ja povorka z rudarji in drugimi udeleženci s pihalno godbo na čelu krenila v letno gledališče. Tam je zbrane najprej pozdravil predsednik organizacijskega odbora Ivan Grobelnik. Le-ta je tudi izročil varnostno svetilko — simbol rudarstva — Jakobu Vipotniku kot najstarejšemu rudarju ter Leopoldu Poljanšku, šestkratnemu udarniku. Plaketo pa je Ivan Grobelnik izročil tudi Rafku Kro-šlu za dolgoletno delo v odboru in zbiranje eksponatov bivšega rudnika Zabukovica.
Sledil je slavnostni govor, ki ga je tokrat imel predstavnik pokrovitelja: sekretar občinskega sindikalnega sveta ZSS Forto Turk. Govoril je predvsem o sedanjem gospodarskem trenutku, del govora pa je posvetil dosežkom in vlogi rudarjev v dosedanjem razvoju. Šesto srečanje rudarjev so zaključili s kulturno-umetniškim programom in družabnim srečanjem rudarjev v letnem gledališču.
I. Baša
Devet mladih — simbol devetih zaselkov v tej krajevni skupnosti — je prerezalo trak na odprtju trga.
Na Vranskem so se za občinski praznik trudili vse leto. Pa tudi tistega dne, ko je bilo tamkaj zaključno praznovanje. S stojnicami na prostem so trgu ob tej priložnosti dali poseben pečat.
Tudi KIV Vransko je tistega dne odprl vrata udeležencem slavnostne seje.
Planinski tabor za najmlajše
Tina Dolinšek
Sledil je najtežji del programa: pohod na Šmohor, Mrzlico ali Kal. Čeprav naporno za kratkohlačnike, pa vendar zanimivo in prijetno. Zadovoljstvo je premagovalo napor. In ko smo jih obiskali, so pravkar pospravili kosilo in pohvalnih besed kuharicam seveda ni manjkalo. Skratka: zadovoljstvo mladih planincev je tudi največje priznanje organizatorjem, njihovo delo pa je vzpodbuda tudi drugim. Predvsem pa to: kako se vzgaja mladi rod brez veliko besed in z velikimi dejanji.
Sicer pa tole reportažo strnimo z vtisi nekaterih udeležencev planinskega tabora na Gozdniku:
Vera Kumerc: vzgojiteljica »Ker smo planinski tabor za otroke od pet do šest let starosti organizirali prvič, nas je v začetku precej skrbelo, kako bodo otroci,
Vojko Vovk
ki so tako prvič za več dni od doma, vse sprejemali. Pa so nas presenetili, saj ni bilo nobenih težav. Domotožja ni bilo in tudi na pohodih ni bilo težav, razen manjših žuljev, ki pa so jih tudi hitro pozabili. Še bomo sodelovali v planinskem taboru.«
Tina Dolinšek: »Rada hodim na pohode v planine. Z nami so bili tudi lovci, ki so nas seznanili z nevarnostjo stekline. Hrana je odlična, imamo se lepo in kar prehitro bo minilo.«
Vojko Vovk: »Dvakrat sem že bil v planinskem taboru in tudi letos mi ni žal, da sem tu. V naravi je vedno lepo in zanimivo. Pohodi so naporni, pa tudi prijetni. Življč-nje v taboru je pestro, med drugim smo pripravili tudi taborni ogenj.«
Vera Kumerc
Lovski dom na Gozdniku in planinske poti proti Mrzlici in Šmohorju so zadnje dni junija oživele z najmlajšimi člani Planinskega društva Zabukovica. Tako se je v planinskem taboru na Gozdniku zbralo 23 malčkov iz tamkajšnjega vrtca in 34 osnovnošolcev, ki so v štirih dneh pod vodstvom mentorjev združili prijetno tudi s koristnim. In kot nam je povedal Milan Polavder, vodja tabora, so zastavljen program spoznavanja planinskih veščin, predvsem pa varovanja narave, v celoti uresničili. Skrb za naraščaj pa daje najštevilčnejšemu društvu v občini zagotovilo za uspešno nadaljnje delo. In kako je potekal njihov delovni dan? Po vstajanju najprej telovadba, nato umivanje in urejanje tabora. Tekmovalnega duha seveda ni manjkalo.
IIPMJP'WII
PO ŠTIRIH DESETLETJIH NA VIS
RADIOTELEGRAFIST ZLATKO AGREŽ JE BIL V SLUŽBI VRHOVNEGA ŠTABA
Čeprav mu je zibel tekla v Raki pri Krškem, ga ljudje v tej dolini dobro poznajo. Bodisi kot vnetega radioamaterja, bodisi kot mojstra za popravilo radioaparatov in televizorjev še iz dni, ko bi jih lahko na prste prešteli v tej dolini. Zlatko Agrež je tudi vnet planinec in pred kratkim ga je pot zanesla po planinski transverzali po Braču,
Hvaru in Visu. Tako je po štiridesetih letih znova stopil na Vis, otok, kjer je služboval kot radiotelegrafist pri vrhovnem štabu.
Tokrat je obudil nešteto spominov na tiste dni. Še sam se je čudil Titovi pečini, saj je šele sedaj videl, kako blizu je bil pravzaprav Titu. Takrat, pred štirimi desetletji, je le malokdo vedel, kje točno se je nahajal vrhovni komandant.
Sicer pa je bila Zlatkova pot do Visa dolga. Leta 43 je bila v Kolo-mu pri Kolasevu, v Sovjetski zvezi ustanovljena prva jugoslovanska partizanska brigada, sestavljali pa so jo fantje, ki so bili v Jugoslaviji nasilno mobilizirani v nemško vojsko. Njihovo poreklo in predanost so preverjali posebni delavci NKVD-ja, ki so izbrali le najboljše. Zlatko je najprej moral dokazati svoje znanje v strelski četi, izbranci so potem odšli v podoficirsko šolo. Zlatko je bil med njimi. Zatem je sledila prerazporeditev v specialne enote.
Zlatkov sen je bil: aviacija. Toda zdravje mu ni služilo, zato je opravil tečaj za radiotelegrafista in prišel v četo za zveze. Le-ta je leta 44 odšla preko Moskve v Bari, kjer so fantje opravili še radio-tehniški tečaj. In končno se jih je šest znašlo v domovini, dodeljeni so bili v spremljajočo četo vrhovnega štaba na Visu. Med to šesterico je bil tudi Zlatko Agrež.
Na Visu so potem sledili še dodatni tečaji v Češki vili, kamor so hodili na razna usposabljanja in tam so tudi večkrat videli vrhovnega komandanta. Veliko stikov pa so imeli zlasti z Mošo Pijado in Ivanom Ribarjem.
Ko je tokrat Zlatko obiskal Vis, so v muzeju še hranili nekatera sporočila iz tistih dni. Mnogih niti ni več. Tudi fotografija s tečaja se je še ohranila. Sicer pa, kot je povedal Zlatko, se tovariši iz prve jugoslovanske brigade še srečujejo in tudi pripravljajo knjigo o njej.
I. Jurhar
Zlatko Agrež po štirih desetletjih znova na Visu.
120 citrarjev
v Grižah
Srečanje slovenskih citrarjev v Grižah je postalo množično v pravem pomenu besede. Kar 120 se jih je letos zbralo, precej več, kot so pričakovali organizatorji, kar kaže na to, da je to brenkalo postalo zopet popularno oziroma, kot je dejal mojster Bojan Adamič, modno, in dodal, da si organizatorji zaslužijo priznanje za vzorno organizirano manifestacijo. Citre so očitno osvojile tukajšnjo številno publiko, ki zna sprejemati nastopajoče, je še dodal. Tudi misli, da dokler bomo spoštovali narodno pesem in vse, kar je povezano z njo, bo narodna zavest trdna, ne kaže prezreti. Organizatorji — člani Svobode Griže so srečanje speljali brezhibno, za naslednje srečanje pa kaže razmisliti, ali je večurni koncert sprejemljiv tudi za občinstvo. Morda je ena od reši-
tev delitev v kakovostne skupine, ko bi se manj kakovostne skupine lahko predstavile v dopoldanskem delu srečanja, najboljše pa v popoldanskem.
Tudi tokrat so pripravili zanimivo razstavo citer in notnega materiala, ki ga je vsako leto več, vendar za številne citrarje še vedno premalo. Razveseljivo je, da bo kmalu izšla knjižica priredb, učitelji pa se zavzemajo tudi za citrarsko šolo, za kar pa Zavod za šolstvo še nima dovolj posluha. Letošnje tretje srečanje citrarjev v Grižah lahko strnemo z ugotovitvijo, da je tudi tokrat uspelo in veliko prispevalo k ponovni oživitvi tega sicer priljubljenega slovenskega instrumenta. Griže tako postajajo središče slovenskih citrarjev, njihov zvok pa se širi tudi preko meja.
jk, foto: T. Tavčar
Taborniki ob Kolpi
Zveza tabornikov občine Žalec je tudi letos pripravila taborjenje za mlade tabornike občine. Letos so taborili od 6. do 15. julija, in sicer v Podzemlju ob Kolpi. Taborilo je 118 čebelic, medvedkov, murnov, tabornikov in tabornic ter klubovcev iz taborniških odredov Žalca, Šempetra, Polzele, Prebolda in prvič tudi z Vranskega. Življenje v taboru je bilo po besedah starešine Ivice Čretnik in taborovodje Janje Kotnik zelo zanimivo in raznoliko. Določen so imeli le osnovni urnik, in sicer so ob pol osmih vstajali, obvezna je bila seveda jutranja telovadba, umivanje in zajtrk. Pri zboru so dvignili zastavo, potem pa so se dogovorili, kaj bodo čez dan počeli. Tako so se lahko vključili v gozdno šolo, šli na orientacijo, se učili plavanja, bivakiranja in drugih spretnosti, se igrali mnoge igrice, pač letom in izkušnjam primerno. Pri tem so jih učili in spodbujali vodniki, ki jih je bilo kar dvanajst. Pomagale pa so jim mentorice iz posameznih šol, ki so se pridružile tabornikom. Popoldne so se kopali, zvečer pa po ustaljeni taborniški navadi spet imeli zbor, pri katerem so spustili zastavo, potem pa ob tabornem ognju posedeli, pripravili krajše kulturno-zabavne programe in peli. Seveda jih je tolikšna aktivnost tudi do dobra zlakotila, za želodce pa je uspešno skrbela kuharica Anka s polzelske osnovne šole.
Ob zaključku taborjenja so taborniki povabili na skupno srečanje tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij občine Žalec in vaščane Pozemlja v Beli Krajini, s katerimi so bili ves čas v prijateljskih odnosih.
Matjaž Mehtig: »Na taborjenju sem letos že tretjič, sem pa tabornik odreda Bistra Savinja iz Šempetra. O tem, kako je tukaj lahko rečem le: super!«
Petra Rotar: »Sem vodnica, sicer pa članica odreda I. Savinjske čete iz Petrovč. Vodniki imamo od sedem do dvanajst otrok, za katere moramo ves dan skrbeti.«
Uroš Golič: »Doma sem iz Prebolda, moj odred je Partizanski vrh. Letos prvič taborim in zelo všeč mi je. Danes bom ob tabornem ognju tudi nastopal, in sicer s pesmico in pantomimo.«
T. TAVČAR
Taborilo je 118 čebelic, medvedkov, murnov in tabornikov.
ŽALSKA NOC ...
Mnenja o uspešnosti največje turistične prireditve v občini, pravijo ji tudi največja slovenska veselica, so precej deljena. Še najmanj zadovoljni šo bili sicer številni obiskovalci, ki imajo precej pripomb na železni program prireditve, gostinsko ponudbo in tudi postrežbo. Za to ni odveč pobuda organizatorjem, da bo v prihodnje treba marsikaj spremeniti. Bili'bi krivični, če ne bi priznali tudi nekaterih dobrih strani letošnje prireditve. Koncert ansambla Avsenik je privabil rekordno število obiskovalcev, čeprav je bilo v dvorani športnega centra prostora vsaj še za tisoč obiskovalcev. Škoda, da se je po dolini razširila vest, da je zmanjkalo vstopnic. Otroški TINGL TANGL je sicer privabil precej mladeži, žal pa ni bilo večine najavljenih gostov. Modna revija je bila tudi tokrat zanimiva, zlasti za nežnejši spol, zabave pa ni manjkalo ob žrebanju nagrad za obiskovalce. Nogometna tekma med direkotrji in novinarji je tudi tokrat privabila precej gledalcev in seveda tudi radovednežev, direktorji pa so tudi na nogometnem igrišču dokazali premoč nad novinarji. Baje so jim novinarji že napovedali revanš prihodnje leto, raci pa sta tudi na
varnem. Obiskovalci so veliko pričakovali od večernega programa, ki pa je imel vse preveč pomanjkljivosti. V opravičilo organizatorjem naj povemo, da je izbor MISS vodil Tone Fornezzi-Tof, ki je to noč moral še v Oplotnico na koncert Avsenikov. Za zabavo bi morali poskrbeti ansambli, pravijo gostinci, vendar z letošnjo izbiro resnični niso imeli srečne roke. Sicer pa se spomnimo izreka, da je za malo denarja malo muzike. V gostinski ponudbi ni bilo nič posebej novega, razen na tržnici, kjer je bilo mogoče dobiti divjačino v omaki. Precej radovednežev in tudi kupcev pa so privabili delavci MIP Nova Gorica s 400 kilogramsko mortadelo. Morda bo prav njihovo sodelovanje spodbudilo prihodnje leto k sodelovanju domače proizvajalce hrane. Želja delavcev turističnega društva je že namreč vseskozi, naj bi se na tej prireditvi predstavili najboljši domači gostinci, ki pa, žal, za sodelovanje nikakor ne kažejo zanimanja. Najbrž pa še ne čutijo potrebe. Tudi tokrat je bilo vreme naklonjeno organizatorjem Žalske noči, saj je bila to ena redkih letošnjih prireditev, ki je ni zmotilo deževje.
foto: E. Masnec
Tale posnetek potrjuje, da je bila že v zgodnjih večernih urah na šlandrovem trgu precejšnja gneča in veliko sprehajalcev, ki pa so stojnice bolj opazovali kot oblegali.
PRIZNANJE JUNAKOM S SREBRNIMI KRILI
Z mitingom slovenskih letalcev so člani celjskega Aero kluba počastili visok jubilej: 60-letnico. Z okoliških hribov so se tedaj začeli spuščati prvi letalci s pomočjo frače in kasneje vitle. Prvi miting leta 1928 pa pomeni rojstvo kluba, ki ima 180 aktivnih članov, od tega je 74 jadralnih in 47 motornih pilotov, trinajst jadralnih in šest motornih letalcev. Danes imajo v klubu 19 letal, od tega 13 jadralnih, s katerimi so letos opravili že dva,tisoč ur. in šest motornih, ki so bili v zraku že 400 ur.
Njihovi člani so osvojili že pet zlatih značk. Poleg učenja, športnega letenja in pomoči kmetijstvu v boju proti toči v zadnjem času skrbijo tudi za razvoj turizma. Vse več je namreč tujih zasebnih letalcev, k[ pristajajo na levškem letališču. Žal pa to ne znajo najbolje izkoristiti turistične agencije, ki za to zvrst turizma še nimajo posluha. Pa tudi sicer prizadevni člani Aero kluba nimajo ustrezne družbene pomoči, saj si morajo večino sredstev za dejavnost prislužiti sami. Člani morajo namreč za to, da lahko letijo, v proizvodni delavnici opraviti določeno število udarniških ur. In ker so člani predvsem iz vrste tehniških poklicev, izdelujejo predvsem razne kovinske predmete.
Aero klub nenehno skrbi tudi za podmladek. Vsako leto včlanijo okrog trideset učencev 4. razredov osnovnih šol, med katerimi jih je tudi precej iz žalske občine. Prva leta se ukvarjajo z modelarstvom, potem pa pride na vrsto tudi letenje. Zaradi zahtevnih zdravstvenih in fizičnih sposobnosti jih kasneje uspe le polovica.
Sicer pa je med mladino za to dejavnost precej zanimanja, prizadevnost članov, ki je svojstvena le njim, pa zasluži kar največje priznanje. Miren, lep in varen let, seveda z več družbene pomoči, pa jim želimo tudi v prihodnje.
»Najlepše je leteti z jadralnim letalom,« pravi Janez 6mak eden izmed prizadevnih članov Aero kluba.
jk Za varen let je poleg znanja potrebna tudi sodobna tehnična oprema.
Pri Stergarjevih v Marija Reki negujejo stare običaje
KOSE SO ZAPELE SVOJ VSAKOLETNI SPEV
Sonce pripeka, da je kaj. Prava julijska vročina pa je priložnost za spravilo sena s strmih planin, ki jih ne manjka na obrobju naše doline. Tudi Stergarjevi, po domače Pepelčevi, iz Marija Reke, katerih domačija stoji ob cesti za Trbovlje, so ta čas izbrali za košnjo svoje okrog dva hektarja velike in strme pianine, ki se ponosno dviga proti nebu in vabi v svoj objem postavne može s kosami na ramah.
Čas košnje je pri Stergarjevih nekaj posebnega. Gre za pravi praznik, ko se kose zarežejo v njihovo strmo planino in opravijo svoje težaško opravilo. Je nekakšno obredno dejanje, spomin in tradicija nekdanjega časa. Oživljanje pozabljenega, teškega, a vendar lepega življenja hribovskega kmeta. Oni sem pravzaprav ne sodijo, saj njihova domačija stoji na ravnem v dolini potoka Reke. Planina, ki se le streljaj od domačije kaže v vsej svoji lepoti, pa je še kako hribovska in jo je mogoče obvladati in polepšati le s kosami, ki so v rokah izkušenih koscev, navajenih strmin. In takšnih tudi tokrat ni manjkalo.
KOSEC KOSO BRUSI...
Dvorišče Stergarjeve domačije je kot mravljišče. Dvanajst krepkih mož je pripravljenih na spopad s planino. Njihovo orožje so ostre kose in dobra volja. Že na začetku se je potrebno okrepčati in si dati duška, saj delo, ki jih čaka, ni kar tako. Drug za drugim stopajo s kosami na ramah do vznožja planine, še zadnjič s pogledom premerijo planino in začno s košnjo. Ura je štiri popoldan. Sonce je še visoko, vendar glede na lego planine koscev ne moti. Veselja in smeha ne manjka. Prijeten je pogled na može, ki mahajo sem ter tja, za njimi pa ostaja dvanajst redi sveže pokošene trave. V akcijo stopijo grabljice, ki rastrosijo redi in pripra-
Dvanajst mož se je spopadlo s Stergarjevo planino.
telesu in potrebno je nadomestiti izpad tekočine.
Le-te ne manjka, čeravno tudi delo točaja v tej strmini ni lahko opravilo. Potrebna je dokajšnja spretnost. Prsti na nogah so podzavestno skrčeni, kot bi skozi obuvalo hoteli prijeti zemljo in si omogočiti varnejšo stopinjo. Red za redjo Stergarjevi trije sinovi, sosedje in drugi kosci »brijejo« planino. Vsi, ki jih bo pot zanesla' mimo, teh pa ni malo, saj je promet na cesti precej živahen, bodo z veseljem zrli pokošeno košnjo planine in s tem dodajo svojevrsten prispevek k ohranjanju in negovanju starih običajev.
ZA DELOM VESELJE ...
Še zadnji metri planine so pokošeni. Štiri ure so minile, odkar so s kosami urezali vanjo. Včasih so to opravljali v zgodnjih jutranjih urah in so največkrat pričakali dan že v planini ter ob svitu že pričeli s košnjo. Danes pa pri Stergarjevih organizirajo košnjo popoldan, ker je tako laže dobiti
kosce, pa tudi večerno veselje je prijetnejše, saj se marsikdaj globoko pogleda v kozarec in je to že vseeno, saj se obeta le nekaj ur počitka. Tudi tokrat je bilo tako. Oglasila se je »frajtonarica« častitljive starosti in nedvomno velike muzejske vrednosti, ki je v rokah Tratnikovega Francija, sicer člana Reškega tria, dvignila »štimungo« še v plesno razpoloženje. Lastnica Marija, hčerka Marija ter sinovi Janez, Viki in Anton, ki imajo vsi svoje družine in ne živijo doma, so veseli, da je njihova planina ponovno pokošena. Sena imajo pravzaprav dovolj na površinah, ki jih lahko obdelujejo strojno, zato pravijo, da je ta 1 košnja bolj zaradi ohranjanja tradicije in lepšega videza planine, ki je vsakomur na očeh. Prijetna, čeravno ne poceni, pa je zaključna gostija, ki se po navadi sprevrže v pravo veselico. Smeha, petja in glasbe tudi tokrat ni manjkalo in šele pozno v noč se je druščina razšla z obljubo, da se ob letu ponovno dobijo.
D. Naraglav
vijo seno za sušenje. Kose in brusi pojejo svojo pesem. Od časa do časa kdo od koscev zavriska in dvigne delovno moralo sebi in tovarišem. Vroče je, znoj teče po
Najprej je bilo treba dobro nabrusiti koso.
NOVO GASILSKO VOZILO
GRIŽE
Pred dnevi je bila v letnem gledališču slovesnost, na kateri so gasilci iz Griž svečano predali namenu novo orodno vozilo TAM T-80. Najprej je bila povorka, v kateri so sodelovali gasilci sektorja Žalec I. in tudi drugi. Zbrane je najprej pozdravil predsednik GD Griže Janko Randl, ki je poudaril, da je vozilo stalo nekaj več kot 20 milijonov,
denar pa so zbrali krajani, obrtniki, delovne organizacije, SIS za požarno varnost, občinski štab za civilno zaščito in krajevna skupnost, ki je bila tudi pokrovitelj slovesnosti. V nadaljevanju slavja je spregovoril v imenu Občinske gasilske zveze Žalec njen predsednik Rudi Herman, ob koncu pa še predsednik sveta KS Griže Ivi Krašovec.
Podelili so tudi plakete, ki so jih prejeli SIS za požarno varnost občine Žalec Anton Blaj, KS Griže, Občinski štab civilne zaščite, Franjo Verdnik in Jože Šalej. Na sliki: S slovesnosti ob prevzemu novega orodnega gasilskega vozila.
T. TAVČAR
LETUŠ
CESTA V SLATINE
Konec minulega meseca so svoj krajevni praznik praznovali tudi v KS Letuš. Letos so prireditve potekale le dva dni. Tako je bilo prvi dan dopoldne risanje s kredo na asfalt. To akcijo je z učenci podružnične osnovne šole v Letušu pripravila krajevna organizacija Društva prijateljev mladine. Sledilo je srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let, zvečer pa je bila slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in
družbenopolitičnih organizacij, katere so se udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Osrednji govornik na seji je bil predsednik sveta KS Letuš Janko Jager, ki je poudaril, da so od lanskega do letošnjega praznika uredili štiri avtobusna postajališča in cesto v zaselek Slatine. Urejajo prostore za otroško varstvo v podružnični osnovni šoli, veliko skrb pa namenjajo vzdrževanju
objektov v krajevni skupnosti in čisti okolici.
Med pomembne naloge v letošnjem letu sodi pridobitev novih sto telefonskih priključkov. Na seji so podelili priznanje KS, ki ga je prejel Viktor Zorec, priznanja OF pa so prejeli Društvo upokojencev Letuš, Mimi Jager, Anton Kodre, Alojz Mogu in Zdravko Kores. Pripravili so tudi tekmovanie v malem nogometu.	T. TAVČAR
NOVA AVTOCISTERNA
TABOR
V naslednjih dneh — od 30. julija do 6. avgusta — bodo praznovali svoj praznik v krajevni skupnosti Tabor.
Praznovanje bodo pričeli s slavnostno sejo gasilskega društva Ojstriška vas—Tabor. To društvo namreč letos slavi 85-le-tnico svojega delovanja. Nasled-
nji dan bo v Taboru planinski pohod ter lovsko strelsko tekmovanje za pokal krajevne skupnosti. Manjkalo ne bo športnih prireditev, med drugim bodo pripravili odprti turnir v malem nogometu.
5. avgusta bo v Taboru slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih
organizacij, še pred tem pa predstavitev del na večnamenskem domu Partizana.
Praznovanje bodo v Taboru zaključili v soboto, 6. avgusta, ko bo tamkaj še parada gasilcev, predstavitev nove avtocisterne ter srečanje krajanov.
I. Baša
TELEFONI IN VODOVOD
GOTOVLJE
Krajani Gotovelj praznujejo v spomin na 22. junij leta 1941, ko se je okrožni komite KP za celjsko območje preselil iz Joštovega mlina v Joštovo zidanico nad Gotovljami.
Praznovanje je letos potekalo več dni, ob koncu pa je bila slavnostna seja skupščine KS in družbenopolitičnih organizacij s kulturno-umetniškim programom in srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Na seji je o pridobitvah v zadnjem letu govoril
predsednik skupščine KS Gotovlje Henrik Kranjc in poudaril, da so bili uspehi na naslednjih področjih: zagotovili so krajanom Zaloga večji pritisk v vodovodnih ceveh, kar so dosegli z večjo napeljavo, in zaselkom Brezova, Jedert in Zalog ustrezno napetost električne energije. Zaselek Jedert pa je dobil 16 novih telefonskih številk. Ostali denar so porabili za vzdrževanje objektov v KS.
Na seji so podelili plaketo KS kot
najvišje priznanje, ki jo je prejela sosednja krajevna skupnost Ponikva. Zlate značke KS pa so prejeli Andi Založnik, Martin Puncer in Ivan Podpečan.
V počastitev praznika je bilo strelsko tekmovanje pri lovski koči Rinka, Šahovski turnir, strelsko tekmovanje z zračno puško in turnir v malem nogometu.
T. TAVČAR
OBISK V PARUNOVCU
POLZELA
Delegacija KS Polzela je bila prejšnji teden v gosteh pri pobrateni KS Parunovac v občini Kru-ševac ob njihovem krajevnem prazniku. Sicer bi moral letos s Polzele odpeljati avtobus, vendar pa so zaradi gospodarskih raz-
mer na zadnji seji skupščine sprejeli sklep, da letos odputuje v goste le delegacija. Ob prisrčnem sprejemu in gostoljubju so se dogovorili, da se mora prijateljstvo širiti, da pa bi obisk z večjim številom krajanov omejili,
tako da bi šel avtobus v Parunovac vsako šesto leto. Vmes pa bo vsako leto šla oziroma prišla na obisk le delegacija. Tako se bodo praktično vsako tretje leto množično srečali krajani KS Polzela in Parunovca.	T. T.
ASFALTIRALI
CESTO
V soboto bodo praznovali krajevni praznik na Ponikvi. Ob tej priložnosti bodo sklicali slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, največja pridobitev pa je prav gotovo nova asfaltirana cesta na,Marofii, dolga, dva kilometra in ppl. Več o prazniku bomo poročali v naslednji številki.
•	ib
KONČNO TELEFONI
Kot kaže, bodo novi naročniki v preboldski krajevni skupnosti končno le prišli do telefona. V tem mesecu so delavci PTT Celje začeli kopati prve jarke in polagati prve metre kabla primarnega voda. Začeli so v Kaplji vasi, ki je tudi sicer pokazala največ resnosti glede na prijave, plačilo in pridobivanje soglasij od lastnikov zemljišč, po katerih bo potekal kabel. Po drugi strani pa bo v tej vasi letos praznik krajevne skupnosti in glede na nameravano preplastitev cest je bilo z deli tu tudi potrebno najprej začeti. Na fotografiji: Polaganje kabla primarnega voda telefonskega omrežja v Kaplji vasi
D. Naraglav
PREBOLD
PONIKVA
MIRNA ROKA IN OSTRO OKO
Med žalskimi strelci — republiškimi prvaki
Strelstvo sodi med najsta-rejše športe pri nas. Res da je bila Strelska zveza Slovenije ustanovljena šele pred 40 leti, vendar pa korenine tega športa segajo več kot 400 let nazaj. Prvo strelsko društvo je bilo namreč ustanovljeno v Sloveniji že leta 1562. Pobudniki razvoja strelskega športa po osvoboditvi pa so bili borci partizanskih enot in nekdanji predvojni strelci. Med njimi velja zlasti omeniti Pera Cestnika, ki ga slovenski strelci tudi štejejo za očeta sodobnega strelskega športa v Sloveniji. In kako je s strelstvom v naši občini? Na to vprašanje in vrsto drugih smo poiskali odgovor med žalskimi strelci, ki so nedvomno paradni konji tega športa v občini, o čemer pričajo rezultati letošnjega leta in preteklih.
Sedimo v delovni sobi Janka Melanška, strelskega zanesenjaka, očeta, z dušo in srcem predanega temu športu, v katerem je potrebna mirna roka, ostro oko, trdnost in vztrajnost ter predvsem natančnost. Vse te vrline nedvomno moji sogovorniki Mladen Melanšek, Alojz Klo-var in Justin Smerkolj imajo, saj drugače ne bi dosegali takšnih rezultatov, kot jih. Kot pravijo, pa znaten delež njihovih letošnjih in vseh prejšnjih uspehov sloni na Janku, njihovem tehničnem in duhovnem vodji, ki mu ni žal ča-
Predsednik skupščine Ludvik Semprimožnik je minuli konec tedna sprejel najuspešnejše športnike naše občine v zadnjem času. To so Bojan Jevševar in Nuša Hribar, ki sta v soboto odšla na svetovno orientacijsko tekmovanje študentov na Norveško, odlični strelci Žalca, ki nizajo iz dneva v dan boljše rezultate, Bojan Pevec odličen v konjeniškem športu, član KK Gotovlje. Pri tem pa je treba omeniti tudi nogometaše Žalca, ki so se uvrstili v slovensko nogometno ligo.
T. TAVČAR
sa, truda in ne denarja za strelstvo in njegov razvoj.
Strelska družina Žalec je sorazmerno mlada, saj je ustanovljena šele 6 let. Prav presenetljivo pa je, da je v tem kratkem času dosegla takšen vzpon in postala s tekmovalci — mojimi sogovorniki — ena od najboljših strelskih družin v Jugoslaviji. O tem zgovorno pričajo zlasti letošnji rezultati, in sicer osvojitev naslova republiških prvakov, ekipno in posamezno, ko so dosegli nov rekord z nastreljanimi 541 krogi. Izreden uspeh so dosegli tudi na državnem prvenstvu, kjer so bili s petim rezultatom na šestem mestu od 22 ekip iz vse Jugoslavije.
_ Ne nazadnje pa je krona njihovih uspehov še oplemenitena s prvim mestom na republiškem memori-alnem tekmovanju Pera Cestnika v Kranju, kjer so postavili nov rekord in premagali večne rivale —ekipo Celja. Zmagali so ekipno in posamezno, kjer je bil prvi Mladen Melanšek, drugi pa Justin Smerkolj. Slednji je dosegel izjemno redek uspeh, saj je v predzadnjem krogu zadel vseh pet metkov v center, kar je tudi odločalo o ekipni zmagi.
Ko ima človek pred seboj to meto, skorajda ne more verjeti, da imajo ti preprosti, skromni in tihi možje toliko energije, sposobnosti in znanja za dosego takšnih rezultatov. Moji sogovorniki tvorijo standardno ekipo, ki tekmuje v prvi republiški ligi z zračno in malokalibersko puško. Omenjeni letošnji rezultati pa so bili doseženi z vojaškimi puškami
iz druge svetovne vojne, na katerih so bile obnovljene cevi. Ta investicija jih je veljala 75 starih milijonov. Sicer pa so finančna sredstva poglavje zase, saj se dogaja, da morajo, zlasti zdaj, ko so osvojili dober rezultat na državnem prvenstvu, odpovedati sodelovanje na raznih memorial-nih tekmah po Jugoslaviji. Veliko pa morajo prispevati iz svojega žepa, saj so ligaške tekme vsak teden in to v različnih krajih Slovenije. Če pa k temu dodamo še, da v Žalcu ni ustreznega strelišča oziroma da je potrebno na treninge hoditi v Celje oz. v Braslovče, kjer je sedaj obnovljeno strelišče za vojaško puško, potem je slika še bolj črna. Doseženi rezultati tega sicer ne kažejo, ampak zaradi tekmovalcev samih, ki to nadomeščajo z voljo, poletom in osebnim odpovedovanjem. Podatek, da so imeli kar preko 50 ur aktivnega treninga na strelišču v Braslovčah pred odhodom na republiško prvenstvo je dovolj zgovoren. In če pogledamo osnovna načela Strelske zveze Slovenije, ki govorijo o krepitvi SLO, varnosti in družbeni samozaščiti ter vzgoji in usposabljanju strelcev, ter s tem tudi o razvoju strelskega športa, potem bi se tovrstne strukture v občini morale z večjo naklonjenostjo in podporo vključevati v ta prizadevanja, ki so doslej večinoma na ramenih strelskih zanesenjakov in tekmovalcev, kakršni so Janko, Mladen, Justin, Alojz in še vrsta drugih po društvih širom naše doline.
DARKO NARAGLAV
KONJENIŠKI TURNIR USPEL
Pred nekaj tedni se je v Gotovljah zbralo preko 2000 ljubiteljev konjeniškega športa. Iz različnih slovenskih klubov je merilo moči, znanje in spretnost okrog 60 konj in njihovih jezdecev, nekaj tekmovalcev pa je prišlo tudi iz Zagreba.
Tekmovalđi so se s svojimi konji pomerili v preskakovanju ovir za pokal Slovenije, tekmovali pa so tudi v kmečkih eno in dvovpre-gah, galopski dirki kmečkih ter klubskih konj ter v t.i.jolliyu, kjer tekmovalci zbirajo točke.
Kljub silnim težavam, zlasti finančnim, so člani Konjeniškega
kluba v Gotovljah dobro pripravili tekmovanje. Če se bodo v klubu dogovorili s sozdom Hmezad za pokroviteljstvo, je upati, da bodo podobni turnirji v veselje gledalcev in tekmovalcev tudi prihodnja leta.
Foto: Edi Masnec
Žalski nogometaši v slovenski ligi
Po letu 67 so se nogometaši NK Partizan Žalec ponovno uvrstili v slovensko nogometno ligo.
Uspeh je prav gotovo posledica odlične igre žalskih nogometašev v pomladanskem delu prvenstva. Nogometaši na domačem igrišču v tem času niso izgubili nobene točke, nesrečno so izgubili le v Slovenskih Konjicah.
Za uspehe Žalčanov imajo gotovo veliko zaslug dosedanji tre-
ner Stefanovič, tehnični vodja Šarlah, predsednik Božo Andolj-šek, predvsem pa igralci sami, ter kolektivi in obrtniki, ki so tekmovanja sploh omogočili. Svoj delež pa so dodali tudi gledalci, ki so redno spremljali igro žalskih nogometašev. Upamo le, da se bodo nogometaši tako kot doslej izkazali tudi v jesenskem delu prvenstva v slovenski ligi. Prvenstvo se bo pričelo že v drugi po-
lovici avgusta, vodstvo pa skrbi kako zagotoviti potrebna sredstva za sodelovanje v slovenski ligi. Razgovori tečejo s Hmezadom, ki naj bi prevzel pokroviteljstvo, pomoč pa pričakujejo tudi od tistih OZD, v katerih so igralci zaposleni. Obiskovalcem bodo ponudili sezonske karte, ki bodo seveda cenejše.
Jože Grobelnik
Četrti maraton 14. avgusta
Hribi združujejo
Potem ko so člani kolesarske sekcije TVD Partizan Žalec uspešno izvedli tradicionalni kolesarski kriterij, ki je bil v sklopu Žalske noči, se že pripravljajo na četrti Savinjski maraton, ki bo 14. avgusta. Proga bo ista kot lani, organizatorji pa pričakujejo okrog tisoč kolesarjev. O tem, da je to ena najbolj množičnih športnih akcij, seveda ni dvoma. Pokrovitelj letošnjega maratona je Loterijski zavod Slovenije.
Letošnjega petega kolesarskega kriterija se je udeležilo
fl
več kot sto kolesarjev iz številnih slovenskih klubov. V posameznih kategorijah so zmagali: Damjan Polanc iz Ptuja (pionirji B); Andrej Hauptman—Rog (pionirji A), Jure Pintarič, Rog (mlajši mladinci). Martin Hvastja, Rog (člani). Med rekreativói sta prvo in drugo mesto osvojila člana domačega društva Damjan in Drago Kitak. Zmagovalec pri veteranih pa je bil Branko Dežman, KK Kokrica.
V začetku julija je bil že tradicionalni pohod, tokrat deveti po vrsti, na Komelj na avstrijskem Koroškem. Pohoda se za zadnja tri leta udeležujejo tudi borci in planinci iz žalske občine. Letos sta sodelovanje na pohodu organizirala občinski odbor ZZB NOV Žalec ter Planinsko društvo Žalec. Udeležilo se ga je 200 žalskih občanov.
Po triurnem pohodu so se vsi udeleženci zbrali ob spomeniku na 1220 m visokem Komelju. Tam je bila osrednja proslava s kulturno-umetni-škim programom, v katerem so sodelovali pevski zbori, godba na pihala ter recitatorji z obeh strani meje. Udeležencem je govoril koroški borec in aktivist Lipej Kolenik, slavnostni govornik pa je bil znan koroški Slovenec Feliks Wieser, ki je govoril zlasti o •enotnosti vsega slovensko govorečega življa, o ločenem modelu šolstva in drugih težavah, ki jih tarejo. Med drugim je domačin Franc Korežnik prebral recital pesnika Janka Mesnerja, naslovljenega na slovenskega parlamentarca Karla Smolleta, ki pogostokrat nastopa v svojem imenu ali pa preveč dvolično.
Vseh dvesto žalskih občanov je na Komlju in med našimi rojaki preživelo lepe trenutke. A naj povedo udeleženci sami:
Tone Jurak, Kasaze: »Danes sem drugič tukaj. Tu obujam spomine na mlada leta, saj sem semkaj prihajal kot mlad partizan. Rad odhajam v hribe, na morje ne grem, raje sem si kar doma napravil bazen. Če mi bo zdravje še služilo, pa bom še prišel na Komelj.«
Ludvik Dolar, velika Pirešica:
»Tomšičevci smo izkoristili priložnost, da se zberemo tukaj, kjer smo sodelovali v zaključnih operacijah. Srečali smo se s soborci s Koroške, istočasno pa mi je pohod majhen premor med vsakodnevnim kmečkim opravilom.«
Simona Brišnik, Gomilsko: »Vesela sem, da sem se udeležila pohoda. Lepo je tukaj in bom še prišla, če se mi bo ponudila prilika. Poleg hribov imam rada tudi morje in za nekaj dni bom skočila do velike luže. Grem, dokler še lahko, saj je vsak dan vse dražje.«
Vinko Ferjuc, Juteks Žalec: »Ni
kaj. Pohod mi je všeč, prav tako so mi všeč prijazni in gostoljubni ljudje tukaj na Koroškem. Drugo leto, ko bo desetletnica, bom spet prišel. Ko bodo moji vnučki večji, jih bom prav rad popeljal v hribe. Sedaj jim jaz ubogam, pozneje bodo morda oni mene in me spremljali na potepanjih po gorah.«
IJ
jk foto: T. Tavčar
Vrsta športnih tekmovanj
Ob 40-letnici delovne organizacije Garant na Polzeli so pripravili vrsto športnih tekmovanj. Pomerili so se v kegljanju, odbojki, streljanju z malokalibrsko puško ter pripravili trim kolesarjenje. Na posnetku vidimo tekmovanje v streljanju z MK puško, kjer je bila
najboljša ekipa strelske sekcije Garanta, pred TN Polzela, Postajo milice Žalec itd. Med posamezniki pa je bil najboljši Štefan Ošep iz Garanta, sledita Franci Posedel in Zvone Povše (oba Tovarna nogavic Polzela).
T. TAVČAR
IGRE KERAMIKOV
Vsakoletno srečanje keramikov Jugoslavije je bilo letos v Vojvodini konec junija v Novem Bečeju. Na srečanju je sodelovalo 17 keramičnih tovarn. Iz Slovenije so se teh iger udeležili le iz Keramične industrije Liboje.
Pokrovitelj letošnjega srečanja je bila tovarna keramičnih ploščic in gradbenega materiala Polet Novi Bečej. Sodelovalo je 650 tekmovalcev v različnih panogah. Tekmovalci Keramične industrije Liboje so dosegli naslednje rezultate: v kegljanju so bili ekipno šesti, v košarki tretji in v streljanju
ekipno prvi. Med posamezniki je daleč najboljšo uvrstitev dosegel Bernard Martinovič, ki je v
streljanju z zračno puško dosegel prvo mesto in postavil rekord iger s 188 krogi od 200 možnih. Tretje mesto je dosegel Matjaž Avsec.
Vsi libojski udeleženci iger so povedali, da so takšna srečanja koristna in potrebna, tudi zaradi bratstva in enotnosti naših narodov. Prihodnje leto bodo tako ponovno skupaj na 18. igrah keramikov, srečanje pa bo v Kanjiži.
F. Turk
BALINARSKI TURNIR
Balinarska sekcija TVD Partizan v Žalcu je pripravila na dveh balinarskih igriščih v Žalcu meddruštveno tekmovanje. Nastopilo je deset ekip, tekmovanje pa je potekalo ves dan. Prehodni pokal je osvojila ekipa Trbovelj, sledita ekipi Žalca, GIP Ingrad, T. Velenje itd.
T. TAVČAR
400 NASTOPAJOČIH V ATLETIKI
Na stadionu v Žalcu je bilo občinsko sindikalno tekmovanje v atletiki. Nastopilo jih je kakih štiristo iz 23 organizacij združenega dela.
Zmagovalci v posameznih kategorijah: mlajše članice — daljava: Mojca Jeraj (WZ Žalec); krogla: Mojca Hrnčič (SIP Šempeter); 60 m: Renata Kramer (TT Prebold); 300 m: Nuša Kumer (SIP); ekipno: WZ Žalec. Starejše članice — daljava: Ivanka Vindiš (TN Polzela); krogla: Silva Zupanc (TN Polzela); 60 m: Ivanka Vindiš (TN Polzela). Veterani — daljava: Viktor Lešnik
(Elektro Šempeter); krogla: Adi Vidmajer (SO Žalec); 60 m: Viktor Lešnik (Elektro Šempeter); 60 m: Jože Kek (Juteks Žalec). Mlajši člani — daljava: Dragan Bojinovič (SIP Šempeter); krogla: Miran Pur (TN Polzela); 60 m: Dušan Dimič (Hmezad); 600 m: Odon Simonič (SIS Žalec). Starejši člani — krogla: Jože Kumerc (Minerva); daljava: Ivan Jakopovič (TT Prebold); 100 m: Franc Šalamon (Ingrad Gomilsko); 1000 m: Ivan Debelak (Minerva). Na sliki: Start mlajših mladincev na 100 m.	T. TAVČAR
Novo vodstvo žalskih planincev
Pred nekaj tedni je imelo žalsko planinsko društvo svoj občni zbor.
Do tako poznega obračuna lanskoletnega dela je prišlo zaradi kadrovskih sprememb v vodstvu društva, ker je staro vodstvo skoraj popolnoma zatajilo. Po daljšem iskanju novega predsednika je to funkcijo prevzel Janez Meglič, ki so ga na tem zboru tudi izvolili. Nove člane so imenovali tudi v gradbeni odbor, ki je po smrti prejšnjega predsednika tako rekoč razpadel, mnogi člani niso bili aktivni in novo nastajajoči dom na Bukovici je bil v glavnem zasluga posameznih zanesenjakov.
Na občnem zboru so o vsej tej problematiki kritično spregovorili in sprejeli nov program dela, ki poleg izletniške
dejavnosti zajema še vzgojno delo, planinski tabor pionirjev in mladine ter nadaljevanje izgradnje postojanke na Bukovici. Posebej aktivna, so menili planinci, je sekcija v krajevni skupnosti Galicija, ki se je uspešno lotila obnove mežna-rije na Kunigundi, kjer bodo uredili planinsko postojanko. Kot obljubljajo aktivni planinci iz Galicije, bo odprtje postojanke sredi oktobra, združena pa bo s sindikalnim planinskim pohodom v okviru delavskih športnih iger.
Sicer pa bo ena najpomembnejših nalog žalskih planincev oskrbovanje planinskega zavetišča na Bukovici, v mesecu juliju pa sodelovanje na pohodu po poteh Domnove čete na Komelj na slovenskem Koroškem.
I. Jurhar
I STROJNA INDUSTRIJA, n. sol. o. •mSt r* ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
STROJNA INDUSTRIJA, n. sol. o.
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
objavlja prosta dela in naloge
t. STRUŽENJE ZAHTEVNIH DELOV
(2 delavca)
Pogoja:
—	strugar
—	2 leti delovnih izkušenj
2.	REZKANJE ZAHTEVNIH DELOV
(1 delavec)
Pogoja:
—	rezkalec
—	2 leti delovnih izkušenj
3.	STRUŽENJE ENOSTAVNIH DELOV
(3 delavci)
Pogoja:
—	strugar
—	1 leto delovnih izkušenj
4.	POSLUŽEVANJE NUMERIČNO KRMILJENIH STROJEV
(5 delavcev)
Pogoja:
—	strugar, rezkalec
—	1 leto delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov SIP—Strojna industrija 63311 Šempeter v Savinjski dolini.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
Cecilije Turnšek
iz Liboj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter govornikoma KS Žalec in tovarišu Mlinariču iz Liboj za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Hvala tudi stanovalcem bloka 105/a v Kasazah in godbi na pihala iz Liboj.
Žalujoči: hčerki Elica in Cilka z družinama ter ostalo sorodstvo
«g
I
A"* ß/M
/ß
‘ 7 i
Dežurstvo na vodovodu
Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec:
od 25. julija do 1. avgusta Tone JAGER, Prebold 62 a od 1. avgusta do 8. avgusta Tone JAGER, Prebold 62 a od 8. avgusta do 15. avgusta Vlado ŠUPER, Velika Pirešica 5 e
od 15. avgusta do 22. avgusta Jakob OLIP, Pongrac 21 od 22. avgusta do 29. avgusta Bogdan PANTNER, Polzela 209
Dežurni monter se nahaja v DO Komunala Žalec od 12. ure do 12.30. Ob sobotah, nedeljah in praznikih se nahaja doma. Sporočila lahko oddaste tudi v nabiralnik.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
Adele Košec
iz Migojnic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi vodstvu krajevne skupnosti Griže, godbi, govorniku za lepe poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka
Alojza Hojnika
iz Ločice ob Savinji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala tudi osebju internega oddelka bolnišnice Topolšica, govornikom za poslovilne besede, gasilcem, pevskemu zboru za zapete žalostinke in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Milica in hčere z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
Frančiške
iz Liboj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi duhovniku iz Griž za opravljeni obred in godbi na pihala iz Liboj, kakor tudi tovarišu Mlinariču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: hčerke Danica, Vera in Tonika z družinami ter ostalo sorodstvo
Za vedno in tiho si se od nas poslovita, a ostala je globoka praznina in v srcu bolečina.
V SPOMIN
, natanko 27. julija 1983, o zapustila draga in nepozabljena mama ter stara mama
Amalija France
rojena Govirk
Vsem, ki se je še spominjate, ji prižgete svečko, se za hip ustavite pri njenem grobu ali izpulite kakšno zel, najlepša hvala.
Vedno njena: sin Marjan in vnukinja Amalija
V SPOMIN
Alojzu Jancu
27. julija bo minilo leto žalosti in bolečine, od kar nas je zapustil dragi mož in oče.
Vse mine, a bolečina za vedno ostane.
Žibret
Iz miličnikove beležnice
PROMETNE NEZGODE
Na magistralni cesti v Črnovi je 1.6. 1988 ob 11.30 voznik osebnega avtomobila CE 130-368 Jovan Karamidarevič zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti zapeljal na levo stran ceste in nato v jarek. Pri trčenju v betonsko steno se je vozilo obrnilo na streho. Voznik in sopotnik Daniel Karamidarevič sta se huje poškodovala.
Objestnost pri vožnji in vožnja pod vplivom alkohola je bila vzrok za prometno nezgodo, ki se je zgodila 3. 6. 1988 ob 17.40 na dovozni pešpoti, ki pelje k jami Pekel. Voznik kolesa z motorjem Bojan Hamar, star 20 let, iz Žalca, je kljub prepovedi vožnje na tej poti, vozil s precejšnjo hitrostjo. Ko je pripeljal do skupine otrok, mu je dvignilo prednje kolo, nakar je zgubil oblast nad vozilom in zbil Andrejo Grčar, Branko Kotar in Natašo Hostnik po nasipu. Sopotnik Bojan Levo-nik je že pred tem skočil z motorja. Andreja Grčar je dobila lažje poškodbe.
Dne 11.6. 1988 je ob 14. uri prišlo do prometne nezgode na lokalni cesti v Zg. Grušovljah. Voznik traktorja Ivan Ušen, Sp. Grušovlje, je imel na traktorju priklopljen obračalnik, ki je segal preko polovice cestišča. Nasproti je pripeljal voznik motornega kolesa Aleksander Miklavc, 29 let, ki se je v ostrem ovinku zaletel v obračalnik in zapeljal s ceste na travnik. Lažje poškodbe je dobila sopotnica na motornem kolesu Zdenka Prungl.
V križišču Šlandrovega trga in ulice Ivanke Uranjek v Žalcu je 18. 6. 1988 ob 6.40 voznik osebnega avtomobila CE 128-220 Janez Zajc povzročil prometno nesrečo zaradi izsiljevanja prednosti. V nezgodi se je laže poškodoval voznik osebnega vozila CE 194-825 Tomaž Stepišnik.
Prevelike količine zaužitega alkohola so bile vzrok za prometno nesrečo, ki se je zgodila 2. 6. 1988 ob 21.15 v Žalcu. Voznik neregistriranega vozila Franc Žgank je pri vožnji izgubil oblast nad vozilom, padel po cestišču in se huje poškodoval.
Dne 23. 6. 1988 je ob 20.15 na magistralni cesti v Levcu povzročil prometno nezgodo voznik osebnega avtomobila CE 238-149 Slavko Černe. Izsilil je prednost nasproti vozečemu vozniku osebnega vozila LJ 543-166. Pri trčenju se je teže poškodovala Vesna Vrščaj, laže pa Antonija Vrščaj in voznik Alojz Vrščaj.
25. 6. 1988 ob 3.30 se je huje poškodoval voznik kolesa z motorjem Vinko Čater, star 22 let, iz Griž, ki je zaradi vožnje pod vplivom alkohola padel po vozišču.
Alkohol in prehitra vožnja sta botrovala prometni nezgodi, ki se je zgodila 27. 6. 1988 ob 13.45 na lokalni cesti na Griže. Voznik kolesa z motorjem Franc Svet, star 37 let, iz Pongraca je v ovinku zapeljal s ceste, se prevrnil in pri tem huje telesno poškodoval.
Voznik osebnega avtomobila CE 195-623 Vinko Pančur je na Kardeljevi ulici v Žalcu izsiljeval prednost in se laže poškodoval. Vožnja po sredini vozišča je bila vzrok za prometno nezgodo, ki se je zgodila 29. 6. 1988 ob 20.15 na lokalni cesti v Studencih. V nezgodi se je huje telesno poškodoval voznik neregistriranega motornega kolesa Anton Arnšek iz Studenc. V ovinku je čelno trčil v nasproti vozeče kolo z motorjem, ki ga je upravljal Jože Povše.
Na lokalni cesti Žalec—Griže, pri odcepu za Ribjo restavracijo, je 2. 7. 1988 ob 22.45 voznik osebnega avtomobila CE 205-293 Anton Obrez ob vključevanju na prednostno cesto izsilil prednost voznici osebnega vozila CE 113-983 Jožefi Plohl. Pri trčenju sta se voznica in sopotnik Peter Plohl laže poškodovala, Obrez je pobegnil, vendar so ga kmalu izsledili.
Dne 3. 7. 1988 ob 18. uri je Igor Paveljšek iz Planinske vasi pri Trbovljah z neregistriranim osebnim vozilom na lokalni cesti v Marija Reki zapeljal s ceste, se zaletel v drevo in se huje poškodoval.
Na cesti Prebold—Marija Reka se je 10. 7. 1988 ob 17.30 Laže telesno poškodoval voznik kolesa z motorjem Dagmar Krašovec iz Marije Reke. Najprej je zavil na levo stran ceste, nato pa trčil v vozilo CE 224-983, ki ga je upravljal Aleksander Hribar.
KAZNIVA DEJANJA * V
Skupina otrok je 14. 6. 1988 vlomila v bivši objekt Zavoda za načrtovanje , Ul. Bačke Palanke Žalec. Razbili so šipo in se splazili v notranjost. Odtujili so nekaj kemičnih svinčnikov in liter vekije, ki so jo tudi popili. Vlomili so otroci v starosti 13 let.
V	noči na 18. junij je bilo vlomljeno v kiosk Dela na Kardeljevi ulici v Žalcu, storilec je odnesel cigarete in revije.
V	noči na 20. junij je bilo vlomljeno v biffe doma upokojencev v Žalcu. Storilec je odnesel predvsem pijačo.
Prodajalci Name so pri tatvini zalotili F. M. (žensko) z Vranskega.
Pri tatvini so zalotili B. D. in H. F. iz Celja prodajalci Blagovnice Agrina.
V	noči na 21. junij je neznani storilec na parkirnem prostoru pri bloku 127/G v Preboldu ukradel štiri kolesa s pnevmatikami z osebnega vozila last Antona Kvedra.
34-letni D. E. iz Janškovega sela je moral k preiskovalnemu sodniku zaradi suma, da je storil kaznivo dejanje poskusa uboja žene.
Na zabavni prireditvi Žalska noč je bilo storjenih več kaznivih dejanj. Tako je skupina objestnežev v ulici Bratov Letonja in v Preboldu prevrnila osebni avtomobil. Ukradeno je bilo motorno kolo, precej škode je bilo na osebnih avtomobilih.
V	večernih urah 2. 7. 1988 so miličniki in kriminalisti v Šeški gmajni prijeli Ra-mana R. iz Prizrena, začasno stanujočega v Sp. Grušovljah, ki je osumljen, da je pred tem storil kazniva dejanja posilstva, ropa in poskusa posilstva. Prijet je bil, ko se je pripravljal na podobno dejanje.
Po obvestilu občanov so miličniki 7. 7. 1988 prijeli K. M. iz Žalca, ki je osumljen, da je na območju občine Žalec in Mozirje vlamljal v vikende. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor.
Poleg omenjenih je bilo v občini v drugi polovici junija in v začetku julija storjenih še 90 različnih kaznivih dejanj, med katerimi prevladujejo tatvine in poškodovanja motornih vozil in kraja rezervnih delov. Zato občane ponovno opozarjamo na večjo varnost in zaščito premoženja. Na postaji milice v Žalcu je več koles neznanih lastnikov, za to prosijo vse, ki pogrešajo kolesa, da se zglasijo na postaji z ustreznimi dokumenti. Lastnik električnega skobelnika znamke makita z območja Ločice ali Brega pri Polzeli lahko stroj prevzame na postaji milice.

‘SAVINJSKI MAGAZINI ŽAI-EC
POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN DO 40 %
SRAJCE, BLUZE, HLAČE, KRILA,
ŽENSKE OBLEKE IN ŠE MNOGO DRUGEGA
OD 1.—13. avgusta 88
v blagovnicah:
SAVINJKA ŽALEC, ŠEMPETER, POLZELA, PREBOLD, DOM VRANSKO in MANUFAKTURA ŽALEC
IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA
Mnogo dela za nič denarja
v__________________________J
Mnogo dela za nič denarja-tako lahko za svoje vloženo delo zapišejo učenci podružnične osnovne šole iz Andraža, ki so zbirali odpadno steklo in steklenice.
V mesecu maju je namreč 35 učencev po vsej krajevni skupnosti zbiralo odpadne steklenice in jih v vrečah ter samokolnicah dovažalo v zbirni kontejner, postavljen pri osnovni šoli v Andražu. Pri njihovem delu so jim pomagali tudi starši, saj so z bolj oddaljenih zaselkov dovažali steklenice z avto prikolicami in s traktorji.
Rezultat dela in vneme naših najmlajših krajanov je bil viden v do vrha napolnjenem kontejnerju razbitega stekla, ki naj bi tehtal od tri do štiri tisoč kilogramov. Za kontejner in odkup zbranega stekla je poskrbel celjski Dinos.
Na vseh področjih nagrajevanja govorimo danes o nagrajevanju po vloženem delu, ki pa za ta primer še zdaleč ne pride v poštev. Delo naših učencev
je bilo namreč poplačano /z 1620-imi dinarji, kar predstavlja pravo farso, deležni pa so je bili naši najmlajši člani družbene skupnosti.
Postavlja se mi nekaj vprašanj. Ali je ekonomska cena za kg razbitega stekla res le en dinar? Ali je do vrha poln kontejner resnično znašal za naš primer 1620 dinarjev? Ali je danes še sploh vredno govoriti o ekologiji, o varstvu okolja, ki ga s podobnimi akcijami dvigujemo, opravljeno delo pa v celoti razvrednotimo? Kakšno mišljenje so o našem sistemu, o naši družbi dobili naši najmlajši, naši bodoči graditelji družbe, ki smo jim tritedensko trdo delo nagradili s 1620-timi dinarji?
Ali lahko sploh še računamo na nadaljnji razvoj, če že najvažnejšemu členu-človeku, zagrenimo bodoče delo?
Opisani primer smo obravnavali tudi na zboru krajanov. Krajani so bili ogorčeni, zato tudi zahtevamo objavo v sredstvih javnega obveščanja.
Martina Ograjenšek
KOMU MAR ČISTO OKOLJE
_ »Iščemo dobrega gospodarja«, je slogan, ki si v temle primeru zasluži več komentarjev. Delavci hmezadove delovne organizacije Kmetijstvo so namreč ob lokalni cesti Žalec—Griže navozili gnoj, ki pa bližnjim stanovalcev ne diši. In gotovo ne bi nobenemu. Še zlasti stoječa gnojevka povzroča neprijetne vonjave, pa tudi vpliv na podtalnico je vprašljiv. Da pa kvari lepši izgled okolja, najbrž ni dvoma. Nenazadnje nepokriti gnoj v veliki meri zgublja na vrednosti. Ob vsem tem je odločitev kmetijcev resnično nerazumljva, negodovanje bližnjih prebivalcev pa upravičeno.
jk foto: L. Korber
nama
od 1. do 13. avgusta
do 40%
posezonsko znižanje poletnih oblačil
— možnost plačila
s kreditnimi karticami
veleblagovnica prodajni center
nama
FOTOKRONIKA
AGRINA
Magovnka 0 'hmczod'
ŽALEC, TEL.: (M3) 713211« POSLUJEMO OD 7. DO 19. URE VSAK DELAVNIK, OB SOBOTAH OD 7. DO 13..URE
V Žalcu, Šempetru, Preboldu in na Vranskem te stojijo takšni zabojniki, kot jih kaže naš posnetek. Namenjeni so zbiranju steklovine. V teh prvih tednih zabojniki niso ostali prazni in kaže, da so dobrodošla pridobitev. Ko smo sredi julija napravili tale posnetek, je bil zabojnik poln, predstavniki Surovine pa so nam obljubili, da ga bodo »kmalu« spraznili
jk
Sk
Že pred časom smo pisali, da je Gostišče Štorman iz
Šempetra prejelo turistični nagelj. Na zadnji ponedeljek v juniju pa so se v tem gostišču zbrali vsi, ki so letos prejeli televizijske turistične nagelje ali neže na uradni podelitvi. Ob tej priložnosti je Gostišče Štorman ponudbi dodalo novost, in sicer Turist butik, v katerem svojim stalnim in tranzitnim gostom ponuja časopise, cigarete, spominke, darilca, informacije v več jezikih itd. Podpredsednik celjske turistične zveze pa je Gostišču Štorman podelil tudi Zlate vilice, ki jih najboljšim gostiščem v Jugoslaviji podeljuje beograjska revija Praktična žena.	T. TAVČAR
ŽELIMO VAM PRIJETEN IN KORISTEN DOPUST
Pri Vočkovih v Libojah so konec minulega meseca praznovali velik praznik. Oče Anton in mama Matilda sta praznovala 50-letnico skupnega življenja: zlato poroko.
Ob takih priložnostih radi obudijo spomine, tako lepe in prijetne, kot tudi tiste, ki so boleči. Anton se je rodil leta 1942 v Libojah kot sin številne rudarske družine. Izučil se je za kolarja, vendar je delal vse do leta 1944, ko je odšel v partizane, v rudniku Liboje. Bil je borec 10. ljubljanske brigade na Dolenjskem. Po vojni je ostal do septembra 1945 v JLA, potem pa se je zaposlil v državni upravi, kjer se je leta 1969 upokojil. Vsa leta pa je prizadevno, deloval tudi v društvu Svoboda Liboje, kjer je igral kar nekaj instrumentov v godbi na pihala, njegova posebna ljubezen pa je bil tamburaški orkester, pri katerem je sodeloval kar 25 let.
Matildi je komaj 68 let, v zakon pa je stopila z osemnajstimi. Rodila se je prav tako v rudarski družini na Kalu, ki sodi v občino v Hrastnik.
T. TAVČAR