CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE OB PRAZNIKU ORGANOV VARNOSTNE SLUŽBE 20 LET V SLUŽBI SOCIALIZMA Letos praznujemo pomemben jubilej — 20. obletnico ustanovitve varnostne službe, 20 let dela varnostnih organov v službi ljudstva, njihovih naporov, uspehov in težav, ki so jih imeli v tem dolgem obdobju. 13. maja 1944 je vrHovni komandant NOV in POJ maršal Jugoslavije to- variš TITO izdal sredi najtežjih borb Odločbo o ustariovitvi odseka za na- rodno zaščito pri Poverjeništvu za na- rodno obrambo. S tem je bila ustanov- ljena enotna organizacija za borbo pioti notranjim in zunanjim sovražni- kom revolucije, ki je čuvala pridobitve narodnoosvobodilne borbe, pomagala oboroženim enotam na bojiščih, varo- vala zaledje pred sovražnikovim stra- hovanjem, zlasti pa se je borila proti vohunom, diverzantom in drugim pri- padnikom protiljudskih združb. Rojena in prekaljena v ognju na- rodnoosvobodilne borbe je varnostna služba veliko prispevala tako za osvo- boditev naše države kakor za poznejšo utrditev in čuvanje njene ljudske oblasti in socialističnega razvoja. Po- udariti moramo, da varnostna služba nikoli ni izgubila tesne povezanosti z ljudstvom in da se je njena dejavnost ves čas življenjsko prepletala z nalo- gami in cilji naše družbe. Pri opravljanju nalog je veliko uslužbencev notranjih zadev dalo svo- je življenje in zdravje ter so tako v korist skupnosti in za zmago socializ- ma žrtvovali največ kar so imeli. Vsi ti nam bodo ostali v spominu kot pri- meri heroizma in ljubezni do sociali- stične domovine in delovnega ljudstva. Vsa povojna leta se je služba no- tranjih zadev prilagajala družbenemu razvoju in vedno z uspehom reševala pred njo postavljene naloge. Brez spoštovanja temeljnih načel socia- listične demokracije, spoštovanja za- konitosti, osebne svobode, dejanske resnice, socialistične humanosti, nika- kor ne bi mo z namenom, da bi še izboljšali živ- ljenjsko raven delovnih ljudi. Zato bodo tudi nosivci revolucije v na- slednjem obdobju prav gotovo de-' ležni še več materialne in moralne opore kot doslej. -rra- Delegali in gostje med razpravo NAROUM HEROJ PETER STANTE-SKALA PETDESETIETMK Četrtega maja je bil narodni heroj, znan revolucionar, generalni major JLA Peter Stante-Skala star 50 let. Heroj Skala se je rodif v Celju v delavski družini. S sedemnajstimi leti je kot kovinarski delavec začel sode- lovati v napredni sindikalni organiza- ciji, dve leti pozneje, v času preporo- da KPJ pa je bil sprejet v članstvo Zveze komunistov. Leta 1934 je bil prvi aretiran. Udeležil se je pokrajin- ske konference KP v Medvodah, takoj za tem pa ponovno aretiran in poslan na robijo v Sremsko Mitrovico za dve leti. Da bi se izognil kofiskaciji v Bi- lečko garnizijo, se je Stante po vrnitvi iz robije umaknil v ilegalo, toda bil je prijet in ponovno obsojen na leto dni zapora. Tik pred razsulom Jugoslavije je bil izpuščen. Tokrat se je z vsemi silami lotil ilegalnih priprav na boj s fašizmom in julija 1941 postal koman- dir prve celjske čete. Njegova pot med NOV je posejana s številnimi ju- naštvi in zmagami na čelu enot, ki jih je vodil. Ob -koncu vojne je bil ko- mandant IV. operativne cone, vodil boje med zadnjo nemško ofenzivo, podpisal v imenu JLA kapitulacijo nemškega komandanta von Leera ter na čelu svojih enot osvobodil večji del slovenske Koroške. Po vojni se je heroj Staate-Skala posvečal izgradnji jugoslovanske ar- made in socialistične družbene ure- ditve na zelo odgovornih in visokih položajih. Bivši borci in vsi delovni ljudje celjskega okraja kličemo jubilantu — še na mnoga leta, tovariš Skala! SEJA SKUPŠČIN V KRŠKEM Včeraj je bila v Krškem osma seja obeh zborov občinske skupščine Vi- dem-Krško. Na skupni seji obeh zbo- rov so odborniki med drugim razprav- ljali o predlogu odloka občinske doklade na dohodek od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja, o skrajšanju postopka pri izdaji do- voljenj za graditev in o določitvi gradbenih objektov ter del. Po raz- pravi so odborniki sprejeli in potrdili več predlogov in sklepov. a. šE VEDNO NAŠE SLABOSTI: Organizacija dela, kooperacija, integracija OKRAJNA SKUPŠČINA O GIBANJU V GOSPODARSTVU Okrajna skupščina je na zadnji seji ocenila gibanje gospodarstva v prvem tromesečju kot zadovoljujo- če. Na prvi videz je to vsekakor skromna ocena, saj je industrija presegla dinamični plan za 4,1 od- stotka in dosegla 100-odstotno letni plan za to obdobje. Proizvodnost pa je porasla kar za 13,5 odstotkov — kar je, kljub dokajšnjim vlaganjem v osnovna sredstva, v veliki meri odraz večjih naporov proizvajalcev. Prav tako nam več kot za__dobro petino povečan fizični obseg indu- strijske proizvodnje daje optimistič- na pričakovanja v naslednjih ob- dobjih, vendar pa ne smemo poza- biti, da moramo dajati vse od sebe, da ohranimo to ugodno gibanje. Vsekakor je izvoz še vedno prema- lo orientiran (letos so zasledili večja nihanja kot lani) in čeprav je v celj- skem okraju porasel od lani za 4,6 odstotkov, je bil dinamični plan tro- mesečja izvršen le s slabimi 90 od- stotki. Bržčas je to v veliki meri posledica zakasnelo izdelanih opera- tivnih planov, v katerih tudi mar- sikje niso v dovoljni meri upošte- vali razne vplive: pomanjkanje su- rovin, sezpnska nihanja, izpad elek- trične energije in podobno. Stanje je zadovoljujoče, vendar pa imajo v slehernem podjetju teža- ve, ki se začno s pomanjkanjem re- produkcijskega materiala v nepra- vočasni dobavi le-tega, v pomanj- kanju uvoznih surovin, v kopičenju nedovršene proizvodnje ipd. Tu pa nujno stojimo pred oceno med sub- jektivnimi in objektivnimi vzroki. Cestokrat niso komercialne službe dorasle nalogam, tehnični kader se tu in tam preveč zanaša na dolgo- letno prakso in čutiti je pomanjka- nje dobrih operativnih planov, prav tako še mnogokje šepa organizacija in priprava dela. Žal te ugotovitve le redko sreču- jemo v problematiki naših podjetij, čeprav vemo, da so prav tu še in še rezerve, ki bi ob pravilni izrabi oce- no »zadovoljujoče« vodile k oceni »odlično«. Prav večja pozornost do teh problemov bi dokazala, da ni akumulativnost le v spremembi pri- marne delitve dohodka ali v večjih investicijskih vlaganjih, temveč da jo moramo iskati še bolj kot doslej v izboljšavi organizacije dela, v ko- operaciji in utemeljeni integraciji. Žal pa prav na tem torišču v zad- njem času v našem okraju nismo storili kaj prida, čeprav vemo, da so le-ti procesi nujni kvalitetni sko- ki in stalna naloga raznih družbenih organov. Pri teh procesih žal danes še vse prečesto naletimo na odpor, kajti subjektivni prav je mnogokrat preozek in ne vidi širših družbenih ciljev. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: # Zagotoviti borcem njihove pravice # Pogled po svetu % Turistični dolar enak go- stinskemu # Pred devetnajstimi leti % Požar na Vinskem vrhu

6. jiinfija — kraj bodo doloičiLi kaisneje — vaibijo vse nek- danje sošolke in .sošolce. Pripravljalni odlx)r pa prosi vse. ki se IkkIo val>i)lai odzvalii. da čim.prej polšlijeijo svoje polne naslove VILIJU ROJCU, TOVARNA >AERO c CELJE. st. 18 — 8. maja 1964 CELJSKI TEDNIK Slran 3] TURISTIČNI DOLAR «nak mDCSTRIJSKEMlJ Tudi gostinci naj dobijo premije za ustvarjene devize! Prometni davek na alkoholne pijače naj se obračunava od prodane količine, ne pa od prodajne cene! Postrežnina ni dosegla svojega namenal Najprej preskrbeti z mesom domače tržišče! Uredi naj se položaj počitniških domovi To so glavni sJklepi, ki so jih spre- jeli udeleženci razširjene konference gostinskih in turističnih delavcev s področja celjskega in mariborskega okraja pretekli torek in sredo v Ro- gaški Slatini. Konferenca je bila skli- cana na pobudo občinskih odborov sindikata delavcev storitvenih dejav- nosti Celja in Maribor-center. Vablje- nih je bilo nad 300 zastopnikov delov- nih lin sindikalnih organizacij. Od teh pa se je je prvi dan udeležilo komaj nekaj nad 100 delegatov, drugi dan pa se je njihovo število še zmanjšalo. To je mogoče posledica tega, kot je dejal eden od diskutantov, da so gostinci že mnogokrat razpravljali o proble- mih, ki jih tarejo in sprejeli tudi do- ločene sklepe, ki pa niso bili upošte- vani. V referatih in diskusiji so ugotovili, da dobijo druga podjetja za vsak ustvarjeni dolar visoke premije, med- tem ko gostinska podjetja ne dobijo stimulacije, pač pa le pravico do na- jetja kredita iz zveznega sklada, ki je največkrat ne izkoristijo, ker nimajo potrebne soudeležbe. Zaito bi bilo nuj- no, da bi dobili tudi gostinci premije za ustvarjena devizna sredstva, kar bi precej izboljšalo njihov položaj. Sedanji ,nacin obračunavanja 25 % prometnega davka na alkoholne pija- če ne ustreza, ker je osnova za njegov obračun končna prodajna cena. Ta pa vključuje poleg materialne vrednosti tudi stroške za način ter kvaliteto po- strežbe. Vpliv takega obračunavanja je najbolj občuten prav v obratih z višjim nivojem uslug. Tako predstavlja tudi davek na kvaliteto usluge in ne le ina kvaliteto pijače. Zato bi bilo nujno, da se sedanji način obračuna- vanja spremeni tako, da bi bila osno- va za obračun prodana količina, ne pa cena. Tudi postrežnina ni dosegla svojega namena, ker ne stimulira kvalitetnej- še postrežbe. Referent mariborske gospodarske zbornice je v svojem re- feratu predlagal, da bi se postrežnina .(katere procent naj bi bil nižji) razde- lila gostinskim delavcem, prispevke zanjo pa naj bi plačale gospodarske organizacije. V razpravi so ugotovili kritičen po- ložaj v^ preskrbi z mesom. Ker priča- kujejo v letošnjem letu rekorden obisk tujih gostov, so izrazili zaskrb- ljenost nad tem, kako bodo ustregli njihovim zahtevam, zlasti še v zdravi- liškem turizmu, kjer je recimo telečje meso ena od glavnih sestavin dietne hrane. Pomanjkanje bi lahko imelo hude posledice, ker bi gostje odšli. Zato bi bilo urediti izvoz tako, da bodo zadovoljene tudi potrebe domačega tržišča. Urediti bi bilo treba tudi organiza- cijo, položaj in poslovanje počitniških domov. Ti bi morali služiti namenu, za katerega so ustanovljeni in se vklju- čiti v enoten organizem turistično- rekreativne dejavnosti. Tudi poslovali naj bi pod enakimi pogoji kot vse to- vrstne delovne organizacije. Razpravljali so še o višini osebnih dohodkov po katerih je gostinstvo na predzadnjem mestu (nižji so edino v kmetijstvu;, čeprav- je kvalifikacijski sestav kadrov v gostinjstvu višji kot marsikje drugod. V sezoni odhajajo kadri na boljše plačana delovna mesta v raznih turističnih centrih ob morju in drugod. Tudi vprašanje izobraže- vanja ni urejeno in bi mu bilo potreb- no posvečati več pozornosti. Referati in razprava je pokazala kako potrebno je bilo tako posveto- vanje še pred pričetkom sezone in škoda je, da je bila udeležba tako slaba. Lojze Stepančič Prosta sobota v ŽALSKI NARODNI BANKI Služba družbenega knjigovodstva pri Narodni banki Jugoslavije je že pred dnevi priporočila svojim po- družnicam," naj prilagodijo delovni čas tako, da bodo sobote dela pro- sti dnevi. O tej možnosti so razpravljali tu- di pri pK)družnici Narodne banke v Žalcu, kjer je začasni svet delovne- ga kolektiva sprejel takle sklep: že v maju bodo začeli delati po novem urniku. Namesto ob sedmih bodo z delom začeli ob 6.30, končali pa ob 14.30. Tako bo delavnik trajal osem ur, razen ob sredah, ko bodo delali od 6.30 do 12. ure, pa od 13. do 17.30 ure. Dvainštirideseturni delav- nik bo tako ostal neokrnjen. Proste soboto^ so nedvomno naj- bolj vesele zaposlene žene — in te so v bankah v večini — saj si bodo tako lahko privoščile vsaj malo ne- deljskega počitka, ki so ga doslej ponavadi porabile za gospodinjska opravila. M. K. V TRETJI IZMEM SAMO 7 o/o ZAPOSLENIH Ko so na občinskem sindikalnem svetu v Slovenskih Konjicah pred kratkim razpravljali o porastu živ- Ijcnskega standarda, so navedli ne- kaj zanimivih ugotovitev. V občini jc v zadnjih letih narodni dohodek na prebivalca izredno hitro naraš- čal. Še v letu 1956 so zabeležili ne- kaj nad 113- tisoč dinarjev, letos pa bo dohodek na prebivalca že prese* gcl 277 tisoč diriarjev. jManj ugodni pa so podatki, ki govorijo o delu v izmenah. Lani je v povprečju delalo v prvi izmeni kar 83 odstotkov zapo- slenih, v drugi 14 odstotkov in le 3 odstotki zaposlenih v tretji izme- ni. Čeprav se je v prvem tromcseč- ju letošnjega leta to stanje že po- pravilo, je odstotek, ki govori o šte- vilu zaposlenih v prvi izmeni, še vedno visok — 72. V drugi izmeni dela 21 odstotkov, v tretji pa 7 od- stotkov vseh zaposlenih delavcev. Te številke povedo, da je možnosti za zaposlitev novih delavcev še ved- no precej. Veliko strojev in naprav obratuje namreč samo eno tretjino dneva. Kako pa je z osebnim dohodkom? Le-ti rahlo naraščajo. Še v letu 1962 je bilo med zaposlenimi največ ta- kih, ki so zaslužili mesečno med 20 in 30 tisoč dinarjev; letos v prvem tromesečju pa v konjiški občini ve- čina zaposlenih prejema 30 do 40 ti- soč dinarjev osebnih dohodkov. To povprečje še vedno zaostaja za povprečjem republike in okraja, zato bo treba v konjiški komuni po- iskati nove možnosti za upravičen porast osebnih dohodkov. V. L. V ponedeljek smo ujeli v naš objektiv vrsto ljudi, ki so čakali na pre- mog pred skladiščem »Kuriva«. Eden od čakajočih je dejal: »In to se dogaja dvajset let po vojni!« Pridružujemo se njegovemu mnenju VOLKSSTIMME O TURISTIČNIH MOŽNOSTIH V ZGORNJI SAVINJSKI IN ŠALEŠKI DOLINI Glasilo KP Avstrije »Volksstim- me« je pred kratkim objavilo celo- stransko reportažo svojega reporter- ja Ernesta EPLERJA pod naslovom: SLOVENIJA — ne samo za dopust- nike. Ves sestavek je pisan izredno ži- vahno, v njem pa pisec ne skriva svojih prijateljskih čustev do Jugo- slavije. Navdušili so ga kraji, ki jih je obiskal, še posebej pa ljudje, s katerimi je prišel v stik. časnikar Epler, ki je obiskal Mozirje, Ljubno, Luče, Logarsko dolino, Matkov kot in Velenje, ni videl samo lepot na- ših krajev, tankočutno je prisluhnil tudi utripu gospodarskega, politič- nega in kulturnega življenja,,, Zato ima drugi del naslova »Ne samo za dopustnike« svoj pomen. Povsod vi- di prizadevanja in tudi obilo uspe- hov. Kljub vsemu obeta avstrijskim turistom dober pKJČitek daleč od vr- veža in slabih plati civilizacije. V nekaterih odstavkih Epler pre- seneča! ' Ko odkriva našo gostoljubnost, pravi takole: — Če pride tujec, da bi si ogledal tujsko sobo v privatni hiši, mora najprej sesti v stanovanjsko izbo in popiti kozarček domače slivovke. Potem sledi razgovor, počasi in vljudno. Ti ljudje ne sprašujejo tuj- ca, ne zaslišujejo ga, kajti to bi bilo. nevljudno. Govorijo o vremenu, o hribih. Smehljajo se in čakajo, da bo gost kaj povedal... — Rekli smo, preseneča: Zakaj: Ni- so namreč redki primeri, ko ljudje nevljudno silijo v tujca, kakor da bi hoteli zvedeti vse o njem, iz če- sar bi lahko razbrali, kako daleč ga lahko »ožmejo«. Ali še več, iščejo svoje stične točke z dogodki iz dni, ki jih Epler obsoja, saj govori o žrtvah NOV z globokim spoštova- njem. Pisec opisuje lepote naših krajev, navaja tudi zgodovinske znameni- tosti, hkrati pa opozarja, da si je treba ogledati tudi spomenike naše socialistične rasti. V reportaži je v posebnem okvirju še notica: DOPUSTNIŠKA POTOVANJA V LJUBNO Od 20. junija bo odprta av- tobusna proga iz Dunaja v Ljubno. Avtobus bo vozil vsa- kih štirinajst dni. Javite se v upravi časopisa, »Volksstim- me«. Ljubno in drugi kraji pričakujejo turiste. Ni treba poudariti, da bodo to delovni in napredni ljudje. Bodo imeli vsi take vtise, kot jih jc imel njihov »oglednik« — novinar Epler? Prazniki SO minili V lepem razpoloženju Letošnji prvomajski prazniki so pre- bivalcem celjskega okraja verjetno kar prehitro minili. Tisti trije dnevi v platninah, na morju, ali, kamorkoli smo se, že podali — so bili v dneh, polnih dela, skrbi in vsakdanjosti namreč ne- dvomno prijetno doživetje. Pričako- vali bi, da bo Celje v prazničnih dneh zapuščeno, pa ni bilo tako. Po ulicah, v gostinskih lokalih, v kinodvoranah, v parku in drugod se je pretakal pravcati praznični vrvež. Nedvomno je k temu pripomoglo razmeroma ve- liko število gostov, ki so ob praznikih obiskali mesto ob Savinji. . Tiidi vse prireditve so bile dobro obiskane — izjema je bila edinole slavnostna aka- demija, ki jo je posebej za prebivalce Celja pripravila skupina mladih ljudi iz Čuprije, ki so s tem vrnili obisik celjskim mladincem im mladinkam. Največ družin je preživelo praznike v naravi. Celjska koča in Svetina sta imeli polne rake dela, pa tudi oddalje- nejše planinske in izletniške postojan- ke — kot so Mozirska p^lnina, Smo- hor, Gora Oljka in druge so bile pre- natrpane. Rekorden promet so zabe- ležili tudi v Zgornji Savinjski in se- veda v Logarski dolini, ki' so joi obiskali tudi gostje iz sosednjih okra- jev in republik. Zanimivo pa je, da je bilo letos ne- koliko manj kolektivnih izletov — mislimo'takih, ki so jih za svoje člane pripravili delovni kolektivi. Nekateri so prepustili organizacijo Kompasu in Izletniku, ki sta pripravila skupaj 22 avtobusnih izletov v inozemstvo in 16 izletov po domovini. Polni so bili tudi počitniški domovi ob morju in v planinah, to pa velja tudi za hotelsike kapacitete naših bliž- njih tuHstičnih krajev. Turistični in gostinski delavci so imeli torej čez praznike polne roke dela; opravili so ga kot je v takih dneh tudi navada — ponekod več, drugod spet manj zado- voljivo. OKRAJNA DRAMSKA REVIJA V ŠEMPETRl' Po uspešno zaključenih občinsliih in sektorskih dramskih revijah bo okraj- ni Svet kulturno prosvetnih organiza- cij priredil okrajno dramsko revijo. Na reviji, ki bo predstavljala izbor najboljših del z občinskih in- sektor- skih revij ter hkrati prikazala priza- devanja in rast amaterske dramske ustvarjalnosti, bo nastopilo 7 skupin Tako se bo celjski Delavski oder pred- stavil z delom Naši ljubi otroci, pro- svetno društvo »Franc Skok« iz Rečice ob Savinji z Robinzoni in dekleti, medtem ko bo Svoboda iz Videm Krškega uprizorila Sartrovo Obzirno vlačugo. Poleg znane Mišolovke v iz- vedbi Zarje iz Trnovelj bo dramski krožek III. osnovne šole uprizoril Ma- čeho in pastorko, prosvetno društvo »Bratov Ipavcev« iz Šentjurja pa Glo- boko so korenine. Najzalitevnejša bo vsekakor — poleg Sartra — uprizori- tev Shakespearove tragedije Romeo in Julija, s katero bo nastopil mladinski oder iz Velenja. PRED 19. LETI Razkošni nemški avtomobili so se ustavili pred partizansko zasedo, ki je zapirala ce- sto. Iz njih so izstt>|)ili nemški generali s svojimi tajnicami — damami iz nemške »viš- je družbe«. Med njimi je bil tudi general- polkovnik von Leer, nemški komandant za jugovzhodno Evropo. S partizanskimi ofi- cirji se sploh ni hotel pogovarjati in je zah- teval, da ga peljejo k partizanskim generu-' lom, s katerimi se bo menil o vdaji svoje armade. Toda nič ni pomagalo. Straža ga je od- peljala v veliko hišo v TopolSčici pri Šo- štanju, kjer je bil štab IV. operativne cone. In tu se je moral von Leer le pogovarjati ^partizanskimi komandanti, čeprav ti niso bili generali. Ko so mu zagrozili, s parti- zansko avijacijo se je vdal in podpisal po- Sodbo o kapitulaciji. Za partizane sta po- godi)o o predaji f>odpisala komandant in Ivoniisar l\, operativne cone, Peter Stante- i^kala in Matevž Ilace. Partizanski oficirji so odšli z ukazi za predajo, ki jih je podpisal von Leer, k po- '>«meznim nemškim divizijam in jih pričeli •"uzoroževati, Ao je bilo 9. maja 1945. Svo- boda se je pričela . . . Bilo je isti dan. Istaski krvniki so se z orožjem prebijali proti Koroški, da bi se predali Angležem. Vedeli so, da bodo morali pri nas pred ljudmi odgovarjati za grozo- dejstva in da ni milosti . . . Usta.ške zveri so v svojih smrtnih krčih še vedno morile. Kna od njenih žrtev je bil tudi ži\ino/drav iiik-partizan Jože Kodela. S tovariši je doma v Velenju ves srečen praznoval konec vojne. Mimo se je prine- Ual kamion z ustaši in rafal iz brzostrelke Je Kodeli za vedno pretrgal nit življenja . . . tu ta ralal je zapečatil tudi usodo njegove družine. Prvi dan svoboe deilov- uciga mosita. Stran 4 CELJSKI TEDNIK Št. 18 — 8. maja 1964 ŽIVAHNA JE ŠPORTNA DEJAVNOST četudi je dala proslava dvajsete obletnice organov notranjih zadev novih pobud za široko telesnovzgoj- Xio aktivnost, je športno udejstvo- vanje med uslužbenci organov no- tranjih zadev več kot ustaljeno in dosega iz leta v leto večji razmah in boljše uspehe. To ugotovitev smo lahko povzeli tudi iz razgovora s tov. Stanetom Klemenčičem, ki vodi to udejstvovanje v Celju, zlasti v okviru zdaj pomembnega proslav- tjanja. — S prvimi športnimi prireditva- mi v počastitev dvajsetletnice orga- nov notranjih zadev smo začeli že lansko jesen, je povedal tovariš Kle- inenčič. Tako smo imeli že oktobra strelsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo nad 280 uslužbencev. Za dan republike in dan JLA smo imeli dvojno tekmovanje s pripadniki celjske garnizije v kegljanju, šahu, streljanju in odbojki. Zatem je pet naših šahistov sodelovalo v repub- liški reprezentanci sekretariata za notranje zadeve, ki se je na 50 de- skah pomerila v Ljubljani s pripad- niki JLA. Izredno pestra je bila tudi smu- čarska dejavnost, saj so uslužbenci Ljudske milice in • ostali sodelovali ne samo na domačih prireditvah, marveč tudi na republiških tekmo- vanjih organov notranjih zadev. Uspel je nastop v jiu-jitsu, s ka- terim je republiška reprezentanca v tem borilnem športu gostovala v Celju, Velenju, Krškem in Brežicah. Vse prireditve v teh krajih si je ogledalo okoli dva tisoč ljudi. Program športnih prireditev in tekmovanj so izpolnili še šahisti. Tako je bil konec februarja dvoboj med uslužbenci tajništva za notra- nje zadeve in mihčniki. Zmagala je ekipa Ljudske mihce. Več kot uspelo je okrajno tekmo- vanje v strojepisju, saj je na njem sodelovalo 30 uslužbenk tajništva za notranje zadeve ter 14 miličnikov^ administratorjev s postaj Ljudske milice. Najboljši z okrajnega tekmo- vanja so se dobro držali tudi na re- publiškem prvenstvu, saj so usluž- benke zasedi^ 3., 5., 8. in 9. mesto, miličniki pa tretje in četrto. Zelo razširjen je tudi kegljaški šport, kar se je videlo ne samo na domačih prireditvah, marveč tudi na republiških prvenstvih, kjer so se Celjani zmeraj dobro držali. V okviru vseh teh prireditev sodi tudi okrajno tekmovanje pripadni- kov Ljudske milice v šahu in stre- ljanju, zatem organizacija turnirja sindikalnih moštev celjske občine v kegljanju in končno še udeležba pri- padnikov tajništva za notranje za- deve na občinskih delavskih šport- nih igrah v Štorah. Pred dvema dnevoma je bil v Ljubljani povratni dvoboj v šahu na 50 deskah med pripadniki JLA in ekiiio republiškega sekretariata za notranje zadeve. Tudi tokrat je v republiški reprezentanci nastopilo nekaj Celjanov. — Kakšen je program športnih tekmovanj v prihodnjem obdobju.^ — Jutri bomo imeli ,v Celju re- publiško tekmovanje keglja^ev v borbenih partijah med ekipami taj- ništev za notranje zadeve. Za nas je to tekmovanje pomembno predvsem zaradi tega, ker branimo prehodni pokal. Medtem ko bo 13. maja re- pubhško tekmovanje v atletiki, na- dalje v jiu-jitsu, judu, odbojki, stre- ljanju s pištolo in puško ter pohodu okoli Šmarne gore, bo 17. maja v Mariboru zanimivo tekmovanje pri- padnikov tajništev za notranje za- deve iz Maribora, Varaždina in Ce- lja v kegljanju, streljanju in odboj- ki. V poletnih mesecih pa bodo še tekmovanja v plavanju. Vsa ta tekmovanja in prireditve so le del športne dejavnosti usluž- bencev organov notranjih zadev v Celju in- njegovem okraju. K vsemu temu je treba dodati še športno ak- tivnost v okviru sindikalne organi- zacije, in zlasti še živahno dejav- nost kcgljaškega kluba »13. maj«. Nič manj pom.embna ni dejavnost uslužbencev tajništva za notranje zadeve v raznih športnih organiza- cijah, kot v strelskih, kegljaških in drugod. Ni naključje, da so trije člani tajništva že nekaj let med vo- dilnimi funkcionarji okrajne komi- sije za kegljanje ipd. Skratka, vse to govori o pestri in plodni telesno- vzgojni dejavnosti med uslužbenci organov notranjih za-dev v. celjskem okraju. -mb POZOR, NIMAŠ PREDNOSTI Aprilska prometno-vzgojna akcija, »skrbimo za brezhibno in pravilno uporabo svetlobnih teles na vozilih« je v celjskem okraju dobro uspela. V tem času so občinske komisije za vzgojo in varnost v cestnem prome- tu na sejah razpravljale o načrtih dela v zvezni akciji »svetlobna tele- sa« in sklenile, da bodo kontrolirale tehnično opremo in svetlobna telesa vseh vozil zlasti v nočnem času. Ta- ko bodo skupno z organizacijami združenja šoferjev in avtomehani- kov, avtomoto društev in ljudskih tehnik vršili preglede koles, motor- nih in drugih vozil v gospodarskih organizacijah, ustanovah in zavodih. Okrajni odbor združenja šoferjev in avtomehanikov je aranžiral v iz- ložbah uprave »Klima« v Kocbeko- vi ulici v Celju manjšo razstavo s poudarkom na tehnični opremi mo- tornih vozil v nočnem času in na posledice, ki zaradi teh prekrškov nastanejo. Poleg tega je odbor združenja pri- redil v tem času več predavanj o prometni varnosti in pomenu zvez- ne akcije »svetlobna telesa« v šte- vilnih kolektivih v okraju. Postaja ljudske milice za cestni promet Ce- lje pa je v aprilu opravila 5 izred- nih nočnih kontrol in izločila nad ^150 motornih vozil, ki so imeli na- pake v svetlobnih telesih. Te kon- trole so bile povezane s takojšnjimi tehničnimi pregledi in popravili« Pregledali pa so tudi nad 200 koles in lastnike opozorili na pomanjklji- vo tehnično opremo. V tekočem me- secu bodo še posebej poostrili kon- trolo koles in tp tako, da bo lastnik pomanjkljivo opremljenega kolesa moral pripeljati kolo v brezhibnem stanju do zastavljenega roka na po- stajo ljudske milice. Posebej opozarjamo voznike mo- tornih vozil na redne preglede svet- lobnih teles na vozilih in. na po- membnost IcHteh v nočnem času. Ne pozabite ob menjavah žarnic prednjih žarometov kontrolirati do- mete posameznih luči, kajti žarnice so različnih izvedb in v teh prime- rih pride do bistvenih ^rememb v osvetljevanju cestišča v nočnem času. Okrajna komisija za varnost prometa Celje Pred kratkim odprto trgovino »USNJE — DEKOR« v Celju, Stanetova ulica 19, je prevzelo trgovsko podjetje TKANINA- GALANTERIJA Celje Cenjene potrošmdke obveščamo, da bo odslej ta trgovina poslovala pod Imenom TKANINA-DEKOR V tem lokalu lahko dobite in izberete vise vrste preprog, tekačev, stragule in razne umetne mase 2a oipreroo vaših stanovanj. Prav tako imamo na zalogi veliko izbiro posteljnega perila, prešitih odej ter z,aves. Izbira je lahka, ker ima kupec pregled čez vso zalogo. t Priporočamo Vam, da v kratkem obiščete, našo 'specializirano trgovino TKANINA — DEKOR kjer boste hitro, solidno in strokovno postreženi. ■^KANINA — DEKOR se vsem cenjenim potrošnikom priporoča, ter vabi na brezobvezen ogled. - OKRAJNO PRVENSTVO BREZ CELJANOV Zadnjo nedeljo v aprilu je bilo okrajno prvenstvo mladincev in pionirjev v strelja- nju z zračno puško. Na prvenstvu je sode- lovalo 76 mladincev ter 80 pionirjev. Naj- boljši so dosegli naslednje rezultate: MLADINCI-EKIPNO: 1. SI. Konjice 1222, 2. Krško 1139, 3. Velenje 1119 itd. POSA- MEZNO: 1. Fijavž (Konjice) 325, 2. Marušič (Konjice) 321, 3. Zorko (Brežice) 319 itd. MLADINKE-EKIPNO: 1. Slov. Konjice 1240, 2. Šoštanj 977 itd. POSA.MEZNO: 1. Ju- rač 319, 2. Klokočovnik 314, 3. Smid (vse Konjice) 305 itd. PIONIRJI-EKIPNO: 1. Šoštanj .570, 2. Mo- zirje 560, 3. Slov. Konjice 5.37 itd. POSA- MEZNO: 1. Golaž (Šentjur) 1.50, 2, Poličnik (Mozirje) 148, 3. Urenjak (Šoštanj) 148, 4. Plauštajner (Laško) 143 itd. PIONIRKE-EKIPNO: 1. Mozirje 494, 2. Slov. Konjice 487. 3. Krško, 477 itd. POSA- MEZNO: Lavrič 146, 2. Siuea (obe Krško) 141, 3. Jevšenak 136, 4. Grašič (obe Konjice) 134 itd. Zanimiva je ugotovitev, da so se prven- stva udeležile ekipe vseh občin razen celj- ske. Najboljši pa bodo v nedeljo, 10. t. m. sodelovali na republiškem prvenstvu v Ljub- NAMIZNI TENIS V PREBOLDU V počastitev praznika dela, prve- ga maja, je Partizan Prebold orga- niziral namiznoteniški turnir in nanj povabil ekipe iz Žalca in Petrovč. Posamezni dvoboji so se končali ta- kole: Prebold—Petrovče I 5:3, Žalec— Petrovče II 5:3, Prebold—Petrovče II 5:2, Žalec—Prebold 5:3, in Žalec —Petrovče I 5:0. Končni vrstni red: 1. Žalec, 2. Pre- bold, 3. Petrovče I in 4. Petrovče II. STRELCI ."^MARSKE OBČINE v počastitev dneva mladosti so inhidinske in pionirske ekipe šmarske občine izvedle tekmovanje v streljanjn Med posamezniki je zmaffala Milka Slrašek. med eki|>ami pti strelska drn/ina iz Fodč»'tr(ka Edo SINDIKALNO TEKMOVANJE STRELCEV LAŠKE OBČINE Kot vsako leto so tudi tokrat priredili jr Laškem tekmovanje sindikalnih podružnic 'v streljanju z zračno puSko. Tekmovanje se je že lepo uveljavilo; to je potrdila ne sama številčna udeležba, marveč tudi kvaliteta. Prvo mesto in prehodni pokal je ponovno osvojila ekipa strelcev radeške paph-nice, ki je od tisoč možnih dosegla 796 krogov. Osta- la Diesxa so zasedli: 2. kurilnica. Zidani most 700, 3. sindikat občinskih uslužbencev 699, 4. rudnik Laško, 5. Volna, Laško, 6. cemen- tarna, Zidani most, 7. lesna galanterija, .Rimske Toplice. STRELSKO TEKMOVANJE V ŠENTJURJU v nedeljo je bilo v Šentjurju sindikalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Med ekipami so zmagali prosvetni delavci pred sindikatom uslužbencev javne uprave ter eki- po kmetijskega kombinata. Posamezniki pa so se zvrstili takole: 1. Marjan Skale 156, 2. Zofka Verdev 143, 3. Ivan Kolman 132. Tu- di v ženski ekipni konkurenci je prvo mesto pripadlo prosvetnim delavkam 1. Trešnjevka, 2. Olimp... Za prvomajske praznike je nogometno moštvo Kladivur pripravilo turnir mladin- skih moštev, ki je lepo uspel; vsekakor )>a hi še lepše, če bi mladi nogometaši zagreb- škega Dinama ne zapustili prireditve in tako oškodo\ali turnir na zanimivem fina- lu. Tako je prvo mesto pripadlo zagrebški Trešnjevki. ki je v odločilni igri premagala celjskega Olimpa s j:!. V dvoboju za tret- je oziroma četrto mesto je mlado moštvo trboveljskega Rudarja odpravilo Kladivar- ja s 5:0. Za osvojeno prvo mesto je enajstorica Treš- njevke prejela lep pokal; enako darilo pa so si zaslužili tudi mladinci Olimpa, ki so se predstavili tudi kot najbolj disciplinira- no moštvo. NEVARNA IGRA OTROK IZZVAL RDEČEGA PETELINA NA ŠTIRIH STREHAH Preteklo sredo je .štiriletinii Sanidi, silil Jožeta Braička iz Grobelc na Viim- Kikein vrhu v p<);polldiaiiiski(h urah z vžif^aliioo z a žgal 'kiipčeik siena nia )M>cl'strešju goispodairskeiga poslopja, i^ožair isie je ;nag'lo razširiJ, tako. da je lob t>dkrit;ju gorelo že poleig sihraujonjo seno in streha posloifjja. Malček se je, izmuznili iz kuhi ni je v času. ko so ibili stanši ,s ipreo^iali- ni a otrokoma v »abi. Požar je od- krili starejši ibrat, ki je odšel za iiij i;m. Tudii ihiitra iintervenioiija domarih ni .pomaigala z-ajezjitt požar. Od veli- ke vročine in votra, ise je vnela sko- raj štiriidieset metrov oddaljena sta- ra zjnika ter ref;istrirala tek- mo med njimi in Radečami z rezul- • tatom 1:0 za Vojnik. Prav tako je . bil razv<'ljavljen izid tekme Vransko Nazarje; 5:2 in registriran nov rezul- tat 5:0^za Nazarje. Razen tega se je preložena tekma' med (lotovljami ter \el('njem končala z rezultatom 1^ 11 :0 za Velenje. ^ Po vsem tem je stanje nrt lestvi- T>ah naslednje: VZHODNA SKLPIN.'^: ^; K,onjice 22 Radeče 18,, Senovo 13, Rogaška slatina in Vojnik po 12, Brežice <), Zreče 6 ter Rogat;tehnične sekretaiike«. Tri leta traja šolanje tudi v administrativni smeri na .trgovski (po naše ekonomski) šoli v Ženevi, na katero sprejmejo učence stare 15 ali največ 16 let; enako y Bernu, medtem ko traja v CSSR vzgo- ja in izobrazba administratork, sekre- tark, stenotipistk in korespondentk v okviru gospodarskih šol le dve leti, toda po devetletni obvezni osnovni šoli. V naših raznierah govori v prid tri- letnemu šolanju še več tebtnejših raz- logov. Prvi je v uzakonjenem načelu o izobraževanju kot o »nepretrganem procesu, ki traja vso delovno dobo posameznika«, nadalje v »obveznem dopolnjevanju znanja, ki so si ga po- samezniki pridoibili v raznih strokov- nih šolah« itd., predvsem v načelu, po katerem so delovne organizacije same dolžne skrbeti za nadaljnje izabraže- vanje in usposabljanje svojih članov. Iz (tega sledi, da bi bilo po primerno korigiranem učnem načrtu, iz katere- ga bi bilo treba odpraviti vsako pre- natrpanost, mogoče v treh letih osvo- jiti dovolj temeljnega znanja, potreb- nega za zasedbo kakršnegakoli delov- nega mesta v pisarnišiki službi. Triletno šolanje bi se — po zakonu — zaključilo z izpitom, ki bi učencem zagotovil pravico do zaključnega spri- čevala. Kljub temu formalno zaključe- nemu šolanjiu pa bi kazalo odpreti še četnti »abiturientski« letnik. Ta letnik bi obiskovali abiturienti, ki so se od- ločih nadaljevati šolanje na ustrezni šoli tretje stopnje (upravna, pravna, ekonomska višja itd.). Abiturientski letnik bi lahko predstavljal tudi letq strokovno teoretične specializacije in usposobitev na delovnih mestih refe- rentov v upravni službi. Koncerti v minulem mesecu v torek, 21. aprila je imel mešani pevski zbor »France Prešeren«, ki ga ie več let vodi Edo Goršič, svoj letni koncert z obsežnim programom od Gallusa do sodobnih skladateljev. Dirigent, ki je lani kot začetnik pri- jetno iznenadil, je ohranil vtis lan- skega koncerta z odlikami in šibki- mi stranmi. Dirigent je muzikaličen, temperamenten, koristno pa bi bilo, če bi se poglobil v tehniko vokalne- ga muziciranja in olajšal zboru di- hanje s smotrnimi dihalnimi vaja- mi. V drugi polovici aprila je nastopil tudi moški pevski zbor »Ivan Can- kar« z dirigentom Marjanom Lebi- čem. Tudi ta dirigent požrtvovalno podpira amatersko glasbeno dejav- nost. Program za letni koncert je zajel iz čitalniške dobe, pa tudi iz del sodobnih, večinoma domačih av- torjev. Delo tega ansambla je zelo resno. 24. aprila nas je obiskal komorni orkester iz Rena z dirigentoma Tho- masom Baldnerjem in Roualom As- lanianom ter solistom Petrom Herr- manom. Koncert so sestavljala štiri glasbena dela. Prvi dve, Haendlov Concerto grosso (g-mol) in Bachov Koncert za violino (E-dur) je diri- giral Thomas Baldner. Pod njego- vo taktirko je orkester izpričal, da je dobro izšolan, muzikaličen in nemško pedanten, vendar v izvedbi ni bilo prave notranje moči, ki bi dvignila izvajalce nad solidno po- vprečje. Isto velja za sglista v Ba- chovem violinskem koncertu, Petra Herrmana. Drugi dve deli, Mozartov Diverti- mento (D-dur K. V. 136) in Dvora- kovo Serenado za godala (E-dur op. 22) z dirigentom Roualom Aslania- nom sta bili interesantni po tehniki in po izrazni moči. Mozart je bil precizen, lahkoten, veder, izbrušen, kot bi ga izvajal godalni kvartet. Dvorakova Serenada je zaživela v vsej romantični lepoti in za sklada- telja karakteristični eleganci melo- dije in ritma. Dan kasneje, 25. aprila smo poslu- šali 19. redni letni koncert gimna- zijskega pevskega zbora pod vod- stvom prof. Egona Kuneja. Program je obsegal slovanske narodne in umetne pesmi. Nesporne kvalitete tega šolskega amaterskega ansam- bla, ki ga vodi roka akademsko izo- braženega glasbenika, so plod dol- goletnega sistematičnega strokov- njaškega dela, ki je bilo brezkom- promisno v pogledu kakovostne zah- tevnosti. Ob uspelem 19. rednem let- nem koncertu gimnazijskega pev- skega zbora je treba priznati zaslu- ge tudi ravnateljstvu in profesor- skemu zboru gimnazije, ki že 19 let nudita svojemu pevskemu zboru vso moralno oporo. Vlado Modic PETJE IN IGRE Redki so kraji, kjer bi še tako skrbno gojili zborovsko petje in amatersko gledališko delo kot v Po- lju ob Sotli. Tu žive v glavnem kmečki ljudje. Tovarišica Erna Tro- bina, ki vodi šolo, z izredno ljubez- nijo goji zborovsko petje. Nekoč smo vara na tem mestu že predsta- vili moški pevski zbor, tokrat vam predstavljamo še mladinski pevski zbor. Oba vsako leto pripravita sa- mostojne koncerte. Gledališka družina pa je zdaj pri- pravila, kot vsako leto, celovečerno igro. Z »Okencem« so uspešno go- stovali pred prazniki še v Zibiki in v Podčetrtku. Kulturnemu življenju v kraju z veliko požrtvovalnostjo pomaga še politična delavka Anica Hostnikova, ki z mladinkami neguje narodne plese. Sožitje med prosvet- nima delavkama in občani v kraju rodi tako prijetne popoldneve. s.r. RAZSTAVA BOŽIDARJA JAKCA V MUZEJU REVOLUCIJE V spodnjih prostorih Muzeja re- volucije, namenjenih občasnim raz- stavam s partizansko tematiko, bo- do jutri popoldne ob 17. uri odprli razstavo enega izmed vodilnih jugo- slovanskih grafikov — Božidarja Jakca. Slikar in grafik, rojen v Novem mestu je študiral v Pragi, v času druge svetovne vojne pa je sodelo- val v NOB ter bil član AVNOJ. Z gra- fiko narodnoosvobodilnega boja se je pričel ukvarjati 1943. leta, leto dni kasneje pa je na osvobojenem ozemlju prirejal 'prve razstave. Iz tega obdobja umetnikove ustvarjal- nosti so razstavljeni eksponati, ki pomenijo izbor iz obsežnega opusa, razstavljenega lani v Jajcu in Sa- rajevu. Razstava v Muzeju revolucije bo obsegala 93 grafičnih listov, med njimi 28 skic z zgodovinskega poho- da v Jajce. Temu izredno bogatemu izboru daje svoj .stveno obeležje živo- tvoren umetniški izraz, s katerim nam je Božidar Jakac ohranil naj- žlahtnejše prvine naše velike pre- teklosti. Razstava bo odprta od 9. do 23. tega meseca vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Alojz Gobec 75-letiiik Bivša ceIJ!20O.O{>0<. Prodam 7 zasteklenih oken 130 x 100 s poli- cami in 3 kom. kletnih vrat. Anton Iv- iiik, Drešin.ja vas 52. Petrovče. Stisklanieo za sadje (večjo na sleme in ka- men) proda: Rak, (Jotovlje'. Enodružinsko liiso v (Cljii, vseljivo v 3 mesecih produm.v Ulici Rratov Krespikov 49 (Čret). Posestvo 1 ha na sončni legi blizu ceste, v vrednosti 2,()00.00<) din prodam ugodno za- radi selitve, kliiuir Amalija. Store, Polž- nica 9 Skoraj novo PRLMO-PRETIS, dobro obra- ' njeno prodani, tudi na ček Marjan Polak, Dražmirje, Šoštanj, Dve sobni lončeni pečK. dvoje vrat, kom- pletno okno z roleto, lito železno kopalno kad, železno ogrodje za štedilnik proda Lipnik, sAlpina« Celje. ' Divan, električni kuhalnik na dve plošči, električni pekač, vse v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi lista. Dvosedežni nov moped TOMO.S — prodam. Sarinovičeva 1. Celje Divan. električnii kuliuinik na dve plošči, električni pekač, vse v dobrem stanju pro- dam. Naslov v upravi lista. Kuhinjsko pohištvo prodam. Cvetanovič, Trg oktobrske revolucije 2. Travniško parcelo, primerno za več zazidal- nih parcel prodam. Kovač Kari. Store. Dve novi mizi, viseča elementa in obešalno steno prodam. Olga Guč<'k, kosova 20, Ce- lje (Zavodna). Enovprežni voz prodam ali zamenjam za drva. Prodam sladko seno. Zupane Jože, - Teharje 44. Štedilnik — desni in kuhinjsko pohištvo prodam. Arnšek Franc, Celje, Mariborska c. 54. PRODAM šotor za štiri osebe (model >Kum- rovec«), Sirec, Laško 22. Prodam nov športni voziček. Naslov v upravi lista. Zaradi potovanja proda inozemka enostano- vanjsko komfortno takoj vseljivo hišo na najlepši legi ob Ljubljanski cesti. Gmaj- ucr. Ronkova 5. • KINO KINO SEVNICA Od 9. do 10. maja 1964 >CUDODELKA<, ameriški film. 13. maja 1964 »IVANOVO vOTKOSTVO«, sovjetski film. KINO ŠEMPETER V SAV. DOLINI 9. do 10. maja >A.PRILSKA LJUBEZEN, ameriški barvni CSP film. 12 maja 1%4 »ZA CENO ZIVLJENJA<, rus- kr film. 13 maja 1964 »NIKOLI NE POPUSCAJ<, angleški film. # STANOVANJA >IS£emo samske sobe za naie IcTalificirane delavce. Ponudbe z navedbo cene poslati na IFA Celje, Kidričeva 5.< Oddam opremljeno sabo solidnemu šoferju. Naslov v upravi lista. Dvem moškim osebam oddam s 15. majem opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. Zakona brez otrok iščeta za dobo 2 let dru- žinsko stanovanje. Plačata za dve leti na- prej. Dva mlada zakona iščeta stanovanje. Plačata za 1 leto naprej. Mirni uslužbenki iščeta opremljeno sobo v centru mesta. Naslov v upravi lista. Nudim stanovanje: opremljeno sobo. dam delno tudi hrano, za pomoč v gospodinj- stvu. Naslov v upravi lista. Sobo v mestu zamenjam za enako, lahko tudi v bližini mesta. Naslov v upravi lista. Mirno dekle — uslužbenka nujno želi sobo. Ponudbe na upravo lista pod šifro >So- lidnai. Zamenjam stanovanje v okolici Celja: soba, kuhinja, veža, drvarnica, del gosp. poslop- ja, nekoliko zemlje in sadovnjak (pri- merno za upokojenca), za dvosobno ali za večje enosobno stanovanje — hišo v Ce- lju ali v Mariboru. Naslov v upravi lista. Sobo oddam dvem mirnim uslužbencem. Na- slov v upravi lista. Sostanovalca sprejmem na stanovanje. Na- slov v upravi lista. # SLU2BE Šofer C" kategorije išče zaposlitev v Celju, ali okolici. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Vojaščine proste. Sprejmem dva pečarska pomočnika za delo v delavnici na normo. Družinsko in samsko stanovanje preskrbljeno. Erce Janez, Uli- ca 1. maja 65, Kranj. Gospodinjsko pomočnico sprejme štiričlan- ska družina. Plača 14.000 din. Oblakova ul 3. Vajenko sprejme česalnica Lorbek. Tomši- čev trg 9. , • KUPIM Korenine mahonije, večletne, kupuje v vsa- ki količini »Nova cvetličarna<, Celje. Zi- danškova 22. • PREKLICI Kovač Jurij in Kovač Marija, delavec in gospodinja. Trnovlje. obžalujeva in prekU- cujeva žaljivke katere sva iznašala o Mi- lanez Albini, uslužbenki Tovarne emajlirane posode v Celju, ter izjavljava, da so vesti, katere sva o njej iznašala, neresnične in se ji zahvaljujeva, da je odstopila od kazen- skega pregona zoper naju. • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Sobota, 9. mafa 1964 ob 19. uri: Odon von Horv&th: SE.M PA TJA. Abonma za de- lovne organizacije in izven. Vstopnic Je še dovolj na razpolago. Nedelja, 10. maja 1964 ob 10. uri: Odon vor Horvath: SEM PA TJA. II. nedeljski do poldanski abonma. Stojišča so še na raz polago. Nedelja, 10. maja 194« ob 19.30: Odkn vot Horvath: SEM PA TJA. Gostovanje i Šentjurju. Četrtek, 14. maja 1964 ob 17. in 20. uri Nastop folklorne skupine iz Skopja. Or ganizator Okrajni svet Svobod Celje. Petek, 15. maja 1964 ob 19.30: Sean 0'Ca sey: SENCA PRAVEGA MOŽA. Premiera. Premierski abonma in izven. Vstopnice soj v prodaji. Obveščamo vse okoliške šole, ki bodo pri- rejale majnlške Izlete v Celje, da lahko ogled celjskih kulturnih institucij vežejo tudi z ogledom mladinskih predstav — HU- RA SONCU IN DEŽJU in IZLET. Prijave pošljite na upravo gledališča. IZLETNIK Vabimo vas nn naše izlete; ZURICH-LONDON-PARIS-MUNCHEN 9-dnevno potovanje z vlakom; ' ISTANBUL-SOFIJA i 8-dnevno potovanje z vlakom; FIRENCE—RIM—NEAPELJ—CAPRI —BE- NETKE—TRST 9-dnevno potovanje z vlakom. PARIS-NICA-MONTE CARLO-MILANO 9-dnevno potovanje z vlakom; KIJEV-LENLNGRAD-MOSKVA - poto- vanje preko BUDIMPEŠTE z vlakom (spal- ni in. jedilni vagon) —avion, 14-dnevno po-1 tovanje; i ATENE-SOLUN-PELOPONEZ-DELFI \ 9-dnevno potovanje z avtobusom; BENETKE-TRST dvodnevni izlet z avtobusom; TRST — enodnevni izlet z avtobusom; DUNAJ — 4-dnevni izlet z avtobusom na svetovno cvetlično razstavo; KOROŠKA — enodnevni in večdnevni iz-' leti z avtobusom; BUDIMPESTA-WARSZAWA-BERLIN- PRAGA-DUNAJ 5 držav — 5 glavnih mest, 14-dnevno avto-' busno potovanje; GRČIJA — 10-dnevna ekskurzija za matu- rante vseh šol; PO GORENJSKI-PRIMORSKI 2-dnevni izlet z avtobusom za kolektive; PLITVICE — dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive; PO ISTRI — dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive; PO DOLENJ^.KI - dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive; OHRID — 5-dnevno potovanje z avtobu- som za kolektive; IZLETNIK VAM NUDI: —organizacijo izletov in prevozov strokov- nih ekskurzij z modernimi turističnimi av- tobusi po domovini in v inozemstvo, — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času, — vršimo menjavo valut, — vršimo rezervacije v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervacije za letni od- dih, — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije^^ turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Ti- tovem trgu številka 3 pri avtobusni postaji — telefon 28-41, poštni predal lU. Se priporoj'abio za cenjena naročila. izunnie CELJE • RAZPISI 2ELEZNISKO TRANSPORTNO PODJETJE MARIBOR Kopitarjeva 2 R AZ P I S U J E za Šolsko leto 1964/69 sprejem kandidatov t železniške in drnge strokovne iole in več štipendistov: . . ... 1. V oddelke pri ieleznlSki indnstrilakl ioll v Maribom: i5 nčencev za strojnega klJnčavnUarJa; $ nčencev za strugarja; 5 učencev za varilca; 10 nčencev za električnega monterja; 5 učencev za elektromehanika; 10 učencev za diesel mehanika; 18 učencev za vozovnega preglednika; 20 učencev za strojevodje parnih, diesel in električnih lokomotiv; 60 učencev za poklice v prometno-tran- sportni stroki. 2. V oddelek prometne šole v Ljubljani: 20 absolventov srednjih šol (gimnazij in ekonomskih) za poklic prometno transport- nega tehnika — vlakovnega odpravnika. 3. V strojevodsko šolo v Kastavn; 10 izučenih strojnih ključavničarjev. 4. V višjo prometno šolo v Beogradu: 4 prometno - transportne tehnike. V višjo železniško tehniško šolo za sig- nalno - varnostne in telekomunikacijske naprave v Ljubljani: 2 kandidata, katera sta že opravljala dela pri takih napravah. 6. 92 štipendij in sicer: a) na srednjih šolah; 10 na tehniški šoli strojne stroke; 10 na tehniški šoli gradbene stroke; 5 na tehniški šoli elektro stroke — Jaki tok; 2 na tehniški šoli elektro stroke — šibki tok; 10 na ekonomski šoli; 20 v 3. in 4. razredu gimnazije; 2 na Višji administrativni šoli, h) na višjih šolah: _ 2 na Višji ekonomsko-koraercialni šoli v v Mariboru — oddelek za transport; _ 2 na Višji ekonomsko komercialni šoli v Mariboru — oddelek za komercialo; 2 na Višji pravni šoli v Maribom; 7 na Višji kadrovski šoli v Kranju; 3 na Višji šoli za socialne delavce v Ljub- ljani; 2 na Višji tehnični šoli strojne stroke v Mariboru; 2 na Višji tehnični šoli gradbene stroke v Mariboru; 1 na Višji politični šoli v Ljubljani, c) na visokih šolah: 1 na prometni fakulteti v Beogradu; 2 na gradbeni fakulteti; 2 na strojni fakulteti; 2 na elektrotehnični fakulteti; 3 na ekonomski fakulteti; i na pravni fakulteti; 1 na filozofski fakulteti (ind. psihologija). K vlogam naj kandidati priložijo spriče- valo, oz. potrdilo o opravljeni osnovni šoli, gimnaziji in drugih šolah ter opravljenih izpitih, ki so pogoj za sprejem v razpisane šole. K vlogam naj tudi priložijo potrdilo o pre- moženjskem stanju in višini dohodkov staršev. Pogoji za šolanje in višina štipendij so do- ločeni v pravilnikih podjetja o šolanja u- čencev In dijakov ter štipendiranja. Za študij in štipendije na višjih in visokih šolah se lahko prijavijo tudi delavci v red- _ nem delovnem razmerju pri podjetjih. Kandidatom za šolanje v železniških šo- „ lah so zagotovljeni internatski prostori v domu železniške industrijske šole v Mari- boru. Razpis velja do 15. junija. Kandidati bodo (obveščeni o sklepih kadrovske komisije oz. komisije za štipendije 2TP do 25. junija 1964. !Občinska zveza za telesno kulturo Celje, razpisuje prosto delovno mesto AKVIZITERJA Nastop službe takoj, plača po do|(ovoru. Ponudbe pošljite na naslov, do 15. maja 1964. ISvet Kajnhovega dijaškega doma v Celju, Vodnikova 10 a razpisuje mesto KVALIFICIRANE KUHARICE Razpis velja do zasedbe mesta. Prejemki po pravilniku o osebnih dohod- kih. • KONCERTI ■ Sreda, 13. maja: Tenorist Anton Dermota, član dunajske dr- žavne opere. Izven abonmaja. Predvidevamo, da bo za ta koncert našega rojaka vladalo izredno zanimanje. Ljubiteljem glasbe priporočamo, da si pra- vočasno rezervirajo vstopnice v Glasbeni šoli. Abonentl imajo prednost nabave vstopnic po ^ugodnejših cenah. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ■ Od 9. do 16. maja 1964 Koželj Bojan, veterinar, Celje, Kocenova 2-11 • ZAHVALE Ob bridki izgubi mojega nad vse dobrega moža JOŽETA KOLARJA upokojenca se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spre- mili na njegovi zadnji poti, poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujem godbi to- varne emajlirane posode in čč. duhovščini. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoča žena Antonija Kolar Vsem, ki ste počastili spomin mojega dra- gega moža J02ETA CILENŠKA s spremstvom na zadnji poti mu poklonili cvetje in izrekli izraze sožalja — najtoplej- ša hvala. Žalujoča žena Leopoldina in estato aoutdstvi^ # RAZNO Od Ljubljanske ceste do železniške postaje je bila izgubljena zlata verižica z dvema obeskoma. Pošteni najditelj naj jo proti nagradii odda pri Jernejčič, Ljubljanska cesta 30 e. ISCEM kletni prostor za shranjevanje starih predmetov v centru mesta ali v bližnji okolici. Naslov v upravi lista. Kupim ali vzamem v najem lokal v mestu, primeren za delavnico. Ponudbe na upra- vo lista pod šifro »Delavnicac. Moške srajce, ženske obleke, izdelujem strokovno, moderno, po ugodni ceni. Grem tudi na dom. Naslov v upravi lista. Kurje oči, ohtiske, vraščene nohte na no- gah, vem ozdravi strokovnjak — ped iker v Frizerskem salonu na Cankarjevi cesti št. 1 v Velenju, Iščem inštruktorja matematike za ekonom- sko srednjo šolo. Ponudbe na upravo li- sta pod šifro >Matematika<. #MEDNEBOMINZEMLJO V Celju, v Gledališki ulici, gostuje med- narodna višinska akrobatska skupina na žici. BUEGLER - TONELLI - SHOW Otvoritvena predstava bo to soboto ob 19.30. Naslednje predstave v nedeljo ob 16.30 in 19.30, v ponedeljek pa ob 19.30. Trojni salto mortale z motornim kolesom na jekleni vrvi — akrobacija na vrhu 62 met- rov visokega dro,!»a — dve uri napetosti. — Vs«a|suc& dobite pn onhndih. # RAZPISI Trgovsko podjetje »JELŠA« Šmarje pri Jelšah razpisuje po določbah temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. list FLRJ, štev. 45/61 in Uradni list SRS št. 8-65) JAVNI NATEČAJ za oddajo gradbeno-obrtniških del trgovske- ga doma v Rogaški Slatini. Izklicna cena znaša din 79,804.035. Rok do- graditve do III. faze je 31. 10. 1964. dokon- čanje del do 20. IV. 1965 V poštev pridejo samo ponudniki s fiksno ceno na ključ. Interesenti lahko dvignejo elaborate do 15. V. 1%4 na upravi trgovskega podjetja »Jelša< Šmarje pri Jelšah proti položitvi varščine din 50.00«. Javni natečaj bo 26., V. 1964 ob 9. uri v prostorih uprave trgovskega podjetja >Jel- šac Šmarje pri Jelšah Ponudniki morajo oddati po predpisu se- stavljene ponudbene elaborate komisiji, naj- kasneje do pričetka javnega natečaja. ŠOLSKI CENTER BORISA KIDRIČA Celje, Ljubljanska cesta 1? razpisuje JAVNO LICITACIJO 2 KOM. OSI ZA SKOBELNIK 2 KOM. OSI - CIRKULARK Licitacija ho v ponedeljek %i. 9, 1964 ob 8. ari v upravi eobtn. DRUGO VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami objavlja drugo veliko nagradno irebanje V poitev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v £asu od 1. aprila do 30. junija 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 din in to vlogo vezali na odpovedni rok od 12 mesecev dalje in vlagatelji, ki bodo vložili najmanj 100.(X)0 dinarjev in ta znesek vezali za dobo 3 do 12 mesecev. Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Laškem, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici. Nagrade: 1 MOPED 1 TELEVIZOR 1 ŠIVALNI STROJ 1 HLADILNIK 1 SESALEC Žrebanje bo dne 10. julija 1964, izid žrebanja pa bo objavljen v časopisih Večer in Celjski tednik. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7 %. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE, KORISTILI BOSTE SEBI IN SKUPNOSTI! KOMUNALNA BANKA CELJE Upravni odbor »Mettke« tieikistilne tcviarne im ikoale.kcije Cdi'ye, Ipavčeva 22 raizipiisfuje prosto delovno mesito vodje nabavne službe PagK)iji: a) visokioišalslka lizoibra^zha s 5-letnio ustrez-no praikso; h) višješoliaka izoibraaba z 8-letno prakso; c) srednjiešolska zobraiz.ba z 12-letniO praikso. Psmene ponudbe z diobaziilii Siprejema isplošmi oddelek giors,podansike organizacije. Razpis izteče v roku 1 meseca po oibjavi. Komunalna banka Celje razpisuje za poslovno enoto v Celju naslednja prosta delovna mesta: 1. DELOVNO MESTO REFERENTA BANCNO-TEHNICNIH POSLOV 2. DELOVNO MESTO POMOŽNEGA REFERENTA BANCNO-TEHNICNIH POSLOV t 3. DELOVNO MESTO ADMINISTRATORJA — STROJEPISCA Pogoji: pod 1. popOlna srednješolca izObrasiba; pod 2. nepopolna srednješolska izobraizba; pod 3. popolna srednješolska izobraziba aiU administrativna šola. Za vsa razpisana delovna mesta se zahteva ustrezna praksa. Prošnje z dokazili o strokovni kvalifikaciji, opisom dosedanjih službovanj in življenjepisom je vložita oseibno pri Komunalni banki Celje. Razpis velja do popolnitve delovnih mest. §t. 18 — 8. maja 1964 CELJSKI TEDNIIi] Stran 7, TEDNIKOV ROMAlN — HUMORESKA — SUKANICA — ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — TEDNIKOV ROMAN - AXEL BROOX: AFERA BAXTER 18 DELIA EYRE.....EI.....IM .....T L ...... Vstavil sem VVoUandovo pravo ime in dobil: DELIA EYRE ..... EI .... JI.WHISTLER.., Predpostavil sem, da pomeni pika za JIM kon6 nico sklona tega imena. Po stevihiih poskusih sem se odločil za genitiv, čeprav mi je tako ostala na koncu ena pika odveč, kar pa se pri tej vrsti šifre pogosto zgodi, torej DELIA EYRE .....EI .... JIMA WHISTLREJA. Ostalo je bila gola intuicija, pravzaprav drzna predpostavka, porojena iz drobnega psihološkega opažanja. Ko smo se takrat vrnili s terase in našh v knjižnici Delio in Wollanda, mi je nekaj reklo, da se po- znata; postal sem pozoren. Ko je Delia odhajala iz knjižice, sem ujel njen pogled, ki se je za drobec sekunde ustavil na Wollandu — pogled ženske, ki ljubi. To me je seveda na moč pre- senetilo. V tisti razburljivi noči me je obšlo kakor navdih: PRILEŽNICA je bila beseda, ki mi je manjkala. Ne morem vama pojasniti kako sem prišel do te misli, ker se je porodila intu- itivno, v nekakšnem jasnovidnem navdihu, šif- ro sem seveda dokončno rešil šele takrat, ko smo na Scotland Yardu čakali poročil o Wollan- du in ko sem že slutil, da je bil Maks Rothmann tisti, ki je šifro napisal. Dokončno potrdilo sem dobil, ko sem rešeno šifro pokazal Maksu. V Rothmanovem pravopisu se je glasila: DELIA EYRE JE PRILEŽNICA JIMA VVHISTLERJA.« »Kdaj mislite, da se ji je porodila* misel na umor?« »To je težko reči. Vsekakor sta načrt napra- vila skupaj z Jimom,« je rekel Heppel. »Kot taj- nici bogatega lorda in kasneje kot posvojenki, so se nudile čudovite možnosti, da je razvila svoje zločinske talente do viška. Nemara ga sprva niti nista nameravala umoriti, ampak sa- mo izsiljevati. Tudi ni nemogoče, da so Jim, Maud, Maks in Kate delali skupaj in skušali iztisniti iz lorda Arthurja čimveč denarja.« »Toda kdaj so od izsiljevanja prešli na umor?« »Ideja, da bi umorila svojega dobrotnika, se ji je najbrž porodila, ko je med brskanjem po njegovi pisalni mizi odkrila testament in videla, da ji je namenil precejšnjo zapuščino, čeprav bi Johna Baxterja ne obesili zaradi umora, ki mu ga je posredno podtaknila, bi ga prej ali slej spravila s sveta in se tako polastila vsega premoženja Baxterjev. Da ije izrabila vsako priložnost in brskala po Lincotu, da je imela ponarejene ključe od lordove pisalne mize, je jasno, saj je bila ona tista, ki je oskrbela Jima s podrobnimi podatki o Arthurjevih ljubezen- skih pustolovščinah. Lincot je v nekaj letih po- znala kot svoj žep, ko pa je odkrila, da se na- haja v kaminu predsobe vzvod, s katerim je mogoče opreti skriven vhod v lincotske kleti, ki se je pričenjal v knjižnici in ko je nadalje odkrila način, kako se ta vhod odpira — da se namreč del polic tako^ rekoč položi na tla, pri čemer knjige ne izpadejo, ker jih zadržijo mede- ninaste palice — je najprej gotovo pomislila na naključje, ob katerem bi se police po nesreči same sprožile in zdrobile starega lorda pod svojo težo, kasneje pa sta z Jimom načrt iz- popolnila in spremenila.« »Najbrž ji je lord Arthur sam pokazal skri- ven vhod,« sem rekel. »Dvomim, če je zanj sploh vedel. Bolj ver- jetno je, da ga je odkrila po naključju, ali pa je kje našla stare načrte, iz katerih je razbrala, da je mogoče spustiti del polic v knjižnici na podoben način kot dvižni most in da se tako odpre začetek skrivnega izhoda' iz gradu, kar je pri tako starih zgradbah, kot je Lincot, obi- čajno. Mehanizem je najbrž ob ugodnih prilož- nostih preizkušala in ugotovila, da se lahko po- lice spustijo do poljubne oddaljenosti od tal. Mogoče .se je takrat v njenih inteligentnih, po- kvarjenih možganih posvetila misel, da bi nož, ki ga vtakneš med knjige, imenitno opravil, svoje delo, če bi pod njim sedel stari lord.« »Ne zdi se mi ravno lahko ugotoviti, kdaj se nahaja žrtev na ugodnem mestu,« sem pri- pomnil. »Imate prav. Tu ji je najbrž priskočil na po- moč Jim Whistler in močno se mi zdi, da je bil tisti ameriški zgodovinar, ki je pred nekaj me- seci večkrat obiskal Lincot in ki mu je Delia prijazno razkazovala staro podrtijo, za katero se je tako zanimal, prav on. Skupaj sta preiz- kusila vse možnosti gibljivih polic in premak- nila pisalno mizo — to je moralo biti ob nje- govem predzadnjem obisku — na ustrezno me- sto. Medeninaste police so sicer zadržale knjige, videli ste pa, da so bile pomaknjene naprej. Potem sta označila mesto med knjigami, kamor je bilo treba vtakniti nož in natanko določila, do kam mora Kate potegniti vzvod pri kaminu v predsobi, da se bodo police nagnile do prave oddaljenosti. Mazalka, ki smo jo našli v hotel- ski sobi in oljnat madež na suknjiču dokazu- jeta, da sta zločinca mehanizem temeljito na- mazala. Tako je bilo vse pripravljeno in čakati je bilo treba samo še na ugodno priložnost.« »Zakaj sta se odločila ravno za ponedeljek?« sem vprašal. »Ce bi ne bil tisto noč prinesel Rothmann ključa za šifro, bi brzda stari lord še nekaj časa živel,« je rekel Clay. »Zakaj ?« »Zaradi več vzrokov. Prvič, ker ga je morala umoriti v ugodnem trenutku, to se pravi takrat, ko bi bil vsak sum, da ga je umorila ona, iz- ključen. Ko je Rothmann prišel, so bile okoli- ščine nadvse ugodne: saj bi bil Rothmann, če bi ne mogel dokazati alibija, plačal zločin, ki ga ni zagrešil. Drugič, Kate Gibbson je redno brskala po korespondenci lorda Arthurja, zato je gotovo naletela na Maksovo pismo s šifro in zaslutila, da je v nevarnosti. Ko je v ponedeljek ponoči po Rothmannovem odhodu lord Arthur prišel v predsobo, je šla v knjižnico po stroj. Medtem ko je stari lord srkal svoj viski, je Kate z mrzlično naglico pripravljala umor, saj je po tem, ko je videla na mizi list s ključem, vedela, da nima drugega izhoda. Oblekla je rokavice. ki jih je vedno nosila skrite pri sebi; odprla je predal in položila vanj ogledalce. S stene je vzela bajonet, najdaljšega, z ročajem, ki ga je lahko najbolje zagozdila med knjige. Debeli zvezek Dodsleyjevih dram je morala nadome- stiti s tanjšim: Crimes des Rois. Listka s klju- čem ni smela pustiti na mizi: vtaknila ga je v v Dodsleyja, ki ga je postavila tja, od koder je vzela Crimes. Ko je bilo vse pripravljeno, se je še prepri- čala, da stoječa svetilka ne osvetljuje prežečega rezila, vzela stroj in se vrnila v predsobo. Po- tem je sedla h kaminu. Vložila je papir. Lord Baxter se je vrnil v knjižnico; pričela je tipkati pismo. Udarjala je močno, da bi čimprej pre- podila Sophijo. Ko je pismo natipkala, je vlo- žila nov papir in udarjala po tipkah, kolikor je mogla, da bi udušila morebitni ropot, ki bi ga povzročila polica. Pri tem je ves čas škilila skozi majhno okence nad vrati na strop knjiž- nice in čakala na usodno znamenje. Tisti hip, ko se je pojavil na stropu svetel krogec, je z levo roko segla k vzvodu, ga premaknila za ustrezno dolžino in ga spet naravnala. Opera- cija je bila opravljena. Vzela je papir iz stroja, ga sežgala v kaminu, potem pa pozvonila Free- manu in mu izročila pismo.« Clay je umolknil. Šele sedaj sem opazil, da je Heppel na svojem stolu zadremal. »Vaš beneški lestenec,« sem rekel čez čas, »me je malone prepričal, da božja previdnost ni izmišljotina. Kakšno presenetljivo naključje!« »Tam je imela božja previdnost prekleto ma- lo opravka!« je rekel Clay in se smejal ob po- gledu na moj obraz, ki gotovo ni bil videti zelo pameten. »Kako?« »Razen, seveda, če me štejete med bogove.« »Saj vendar niste mogli...« »Predvideti, kdaj bo žebelj popustil? — To je vendar čisto preprosto. Vedel sem, da me bo Whistler prej ali slej obiskal. Ker rad v miru živim, sem hotel stvar čimprej opraviti. Načrt sem imel že na Lincotu. preden sem se vrnil v London, takrat ko je prišla vest, da je bil Roth- mann umorjen. Vrsta je bila namreč na meni. Brž ko sem se vrnil v atelje, sem se lotil dela in svojo delavnico v pol ure spremenil v past. Nekaj metrov žice, nekaj žebljev in ščepec domišljije. Kavelj, na katerem je lestenec visel, ie bil res že čisto na koncu. Na vsako stran kavlja sem previdno pribil po en močan žebelj in ju zakrivil. Nanju sem položil tretjega, tako da sem ga hkrati vtaknil skozi obroč lestenca. Ko sem stari kavelj izpulil, je lestenec obvisel na tem žeblju; nanj sem trdno privezal začetek žice, ki sem jo speljal po stropu do stene in ob steni do tal. Na drugi konec žice sem privezal deščico, da je napol visela v zraku, podobno k6t pedal pri kovaškem mehu: treba je bilo torej samo stopiti na deščico in jo pritisniti ob tal: s tem sem potegnil za žico, izmaknil žebelj in tako odklopil svojo kristalno bombo. Žico, ki je prosto tekla v ukrivljenih žebljih, sem seveda prebarval.« »Saj niste mogli vedeti, kam se bo Jim po- stavil!« »Kaj niste opazili, da je bilo pohištvo dru- gače razmeščeno?« Pripomnil sem, da ob neredu, ki vlada v nje- govem ateljeju, to skorajda ni bilo mogoče. »Pohištvo sem razpostavil tako, da je ostal prost samo prehod od vrat do zadnje stene. Slikarsko stojalo sem postavil med vrata in le- stenec: Jim je moral stopiti na drugo stran sto- jala, torej pod lestenec, če bi hotel, da bi mu stojalo zakrivalo žrtev, namreč,mene.« »Kljub temu niste mogli vedeti, če boste lah- ko prišli do stene, predno vas bo umoril.« »Nekaj sem moral tvegati. Sicer pa je Jim moril z občutkom; spadal je med tiste morilce, ki cenijo dramatični efekt, se pravi presene- čenje in grozo brezmočne žrtve. Vedel sem, da mu bo pogled na prestrašenega Claya še prav posebno prijeten, še sanjalo se mu ni, kako drago bo plačal tistih nekaj trenutkov zmago- slavja!« Clay se je škodoželjno zahihital. »Toda — kako ste vedeli, kdaj bo prišel?« »Tega seveda nisem vedel, skušal pa sem njegov prihod pospešiti. Ko sem bil z delom go- tov, sem obiskal nekaj beznic, kjer sem vedel, da bom srečal ljudi, ki imajo z Jimom stike in se na vsa usta bahal, da bom Jimu krepko za- grenil življenje, da vem nekaj, za kar mi bo Jim rad plačal sto funtov, če bi mu obljubil, da bom molčal; da bi mu pisal, če bi vedel njegov sedanji naslov, naj me obišče in da sem se pri- pravljen pogajati, če mi ponudi primerno vsoto in podoben nesmisel. Poetm sem na pošti na- pisal pismo in ga naslovil na znanega london- skega notarja. Pismo sem seveda namenoma vrgel v bolj odročen nabiralnik. Že na pošti sem opazil črno oblečenega gospoda z bradico. Če- prav je Jim neprekosljiv mojster v maskiranju, je Clay vendarle še večji mojster v opazovanju. Clayjevih oči ni mogoče preslepiti!« Pomislil sem, da je Lucien Clay pri določeni stopnji pijanosti nagnjen k bahanju. Potrpež- ljivo sem čakal, da je končal slavospev na svoj neprekosljivi dar opazovanja, ki ga lahko tu brez škode izpustim. »S takimi možgani seveda Jim ni računal, ker jih preprosto še ni nikoli srečal. Vedel sem, da se bo zamudil ravno toliko časa, kolikor sem ga potreboval, da sem prišel do ateljeja. Potem sem sedel za stojalo in čakal.« »Vso noč?« . »Popil sem steklenico brandyja iti liTef prave kave. Prižgal sem deset sveč in reči moram, da je slikanje pri svečah svojevrsten užitek ...« »Dokaj zamotano,« se je zdajci oglasil Hep- pel. »Vaša misel, Mr. Dale, da je bila božia pre- vidnost na Clavjevi strani, se mi ne zdi tako neutemeljena, kakor si misli najin prijatelj. Mesto, da bi Jimu postavili zasedo...« »Kibi se pripeljala na desetih avtomobilih ob tuljenju siren, z žarometi in strojnicami in reporterji... Dragi inšpektor, lotite se pisanja humori stičnih detektivk. Pri tem vam sploh ni treba misliti na humor. Pišete lahko na smrt resno: zagotavljam vam, da se bo ves London krohotal.« »Pretiravate, Clay,« je odvrnil inšpektor Hep- pel. »Pomislite vendar, kaj bi bilo, če bi vaš komolicirani mehanizem odpovedal...« »Eno drži kot pribito: Jim Whitstler bi bil zdajle na poti v Ameriko. Mr. Heppel pa bi se lahko z dolgim nosom vrnil v svoj urad na Scot- land Yardu in meditiral o vprašanju, zakai je božja previdnost zmotljiva in bedi nad zločinci mesto da bi pomagala Scotland Yardu, ki jo nujno potrebuje.« »Na vaše zdravje, Clay!« je rekel inšpektor smeje. »Sicer ne pijem, danes pa sem take volje, da bi z vami izpraznil steklenico škotskega. Mi- slim, da ji bomo vsi trije kos, kaj pravite Dale?« »Signora!« sem zaklical. »Steklenico škot- skega!« KONEC GIBANJE PREBIVALSTVA CELJE Od 19, aprila do 3. maja se je rodilo 42 deklic ia 61 dečkov, POROČILI SO SE: Vladimir-Silvester Stanjko, metalurški teh- nih in Darinka Urh, učiteljica oba iz Celja. Jekoslav Skalički. zidar iz Košničkega Huma in Frančiška Valek, tkalka iz Celja. Anton Remuis, delavec in Alojzija Plazovnik. tkal- ka oba iz Ostrožnegu. Peter Kolar. šofer iz Sp. Ponkvice in \laiiju Vlažič. trg. po- močnica iz Celja. Jožef Volk, steklar in Ma- rija Šramel, delavka oba iz .Stor. Vincenc Crcp, .sH-ojni ključavničar iz Vrbe in Marta .\tnon, trgovska pomočnica iz Celja. Janez Bračko. šofer in Marija .^arh. delavka oba iz Celja. Franc Naraks, sanitarni telinik iz Ložnice in Herta-Marija Rupar iz Žalca. Štefan Rodnuk, strojni finonielianik iz Te- liarja in Ivana Kmetic, bolničarka iz Pokra- ja. Žerjav Anton, elcktro inženir iz Brezina lil Ivana Stanislava Bokalič, absolventka kem. tehnologije iz Kočevja. Milan Ocvirk, inasci in lUizalija Potočnik, uslužbenka, oba iz La.škega. Jože IJezgovšek, trgovec iz Brodnic in A- lojzija Pov.še. gospod, pomočnica iz Radeč. Ivan Možic, kinclijski tehnik iz Boštanja in Marija \ idrili, kmetijski tehnik iz Gro- seuelj. Alojzij Bračun, električar in Vrhov- šek Romana, uslužbenka, oba iz Celja. Lud- vik Milauez, soc. delavec iz Trnovelj pri Celju in Martina Lapuh, socialna delavka iz Dolenje vasi. Alojz Rogan, delavec iz La- ve in Danijela Šket, delavka iz Celja, Franc Cakš, delavec in Cecilija Zvonar, delavka oba iz Začreta. Ivan Gorjup, višji rentgen- ski tehnik in Ema Mlakar uslužbenka, oba iz Celja. Marjan Kragolnik, orodjar in Ju- stina Jezernik, fakturist, oba iz Celja. Lud- vik Selič, delavec iz/Košnice in Ema Pod- grajšek, gospod, pomočnica iz Celja. Franc Koklič, zidar in Terezija Tibaut, cvetličarka, oba iz Celja. Jožefa Grobelnik, kmctovalka iz Sojeka in .Marčič Silvestra, {islužbenka iz Crešnjic. Ivan Zalik, želczokrivec iz .Ma- ribora in Jožefa Kladnik, kuharica iz Celja. UMRL ISO: Jože Hauptman, upokojenec iz Gotovelj (60). Matija Močivnik, komercialist iz Celja (64). Ivan Jevšek, upokojenec iz Celja 6">). Franc Vouk, kmetovalec iz Okroga (45). Ma- tija Jecl, invalidski upokojenec iz Celja (62). Franc Breznik, otrok iz Mozirja (1 dan). Franc Habot, otrok iz Šentjurja pri Celju (1 dan). Irena Kasesnik. otrok iz Velenja (3 dni). Anton Čebela, upokojenec iz Celja Marija Fojan, upokojenka iz Rečice ob Paki (82). .Marija Muršič, upokojenka iz Šentjurja (69). Jože Kolar, upokojenec iz Celja (74). Jožica Leskovšck, obrtnica iz Celja (?1). Antonija Stepauič. družinska upokojenka (83). Jože Cokan, vratar iz Ve- lenja (55). Avgust Mlaker, upokojeru;c iz Celja (70). Karmen Skrlj, otrok iz Sloven- skih Konjic (2 meseca). Boris Ulaiiec, polje- delec iz Jazbin (31). jože Cilenšek. klepar- ski mojster iz Celja (69). Elizabeta Povaiej, gospodinja iz Štor (88). Cilka Kosovič, ku- 'harica iz Pečovuika (45).' Gorišek Kari, vojni iUvalid iz Griž (66). Albin Suligoj, ključav- ničarski vajenec iz Vrltovega (16). KRŠKO Od 1. aprila do 2. maja ni bilo rojstev. POROČILI SO SE: Mešiček Anton, delavec iz Stolovnika in Ana Mešiček, bolničarka iz Ljubljane. Alojz Resnik, skladiščnik iz Lokve in Marija .Me- šiček, kmetovalka in Stolovnika. Mehnic/d Hadžič, delavec iz Tržaške Platine iii Albina Žagar, delavka iz Brestanice. I rane Cveibar. rudar iz Senovega in Amalija Koštomaj, de- lavka iz Blance. Karel Siuionšek, poljedelec iz Jvoi)rivnice in .Nada Ivačič, kmetovalka iz Armškega. Anton Ocepek. študent iz Kavč in Marija l'eiun, učiteljica iz Senovega. Zlatko Križaiuč, uslužbenec iz Suujske gre- de in Ljudmila Kračun, delavka iz Sunjske grede. UMRLI SO: Franc Kranjc, kmetovalec iz Brestanice (78). Janez Budna, kmetovalec iz Stolovnika (63). Peter Imperl, kmetovalec iz Stolovnika (f*0). Ivan buii, upokojenec iz Armeškega (80). Ivan Lavrinšek. upokojenec iz Bresta- nice ŽALEC Od 19. aprila do 30. aprila so se rodili dve deklici in en deček. POROČILI SO SE: Fraiijo Novak, zidar iz Šmarja pri Jelšah in Icrczija Trzan roj. Kolenc, tkalka iz Arje vasi. Jožef Zbičajnik, mizar iz Rakovelj m Ivana Cizelj, poljcdelka iz Poljč. Jožef Avž- ner, tekstilec iz Brega pri Polzeli, in Silva Rojšek, trgovska pomočnica iz Polzele. UMRLI SO: Kolenc roj. Robida Terezija, upokojenka iz Brega pn Polzeli (82). Marija Jager roj. Ivanek, gospodinja iz Levca (62). Karel Gu- ček, upokojeni rudar iz Liboj (71). Anton Somrek, duhovnik i/ Tabora (74). Franjo Serlah, upokojenec iz Levca (59). Alojz Jošovc, preužitkar iz Petrovč (63). Te- rezija Potočnik roj. Levičnik, gospodinja iz Majskega vrha (69). Franc Kenda, invalidski upokojenec iz Celja (65). Franc Zalokar, kmet iz Spodnjih Nagonj (58). Jožef Jug, se- dlarski mojster iz Žalca (81). LAŠKO Od 18. aprila do 2. maja se je rodila ena deklica in dva dečka. POROČILI so SE: Bogomir Brulc, trgovski pomočnik, iz Re- čice in Karolina Repše, izšivalka iz Laške- ga. Janez Judež, livar iz Štor in Berta Šket, trgovska pomočnica iz Laškega: Franc Se- nica, rudar iz Male Breze in Štefanija Kozo- le, kuharica iz Laškega. Anton Seško, dela- vec iz Padeža in Antonija Lipovšek, tkalka iz Padeža. Slavkg Golob, dcsetar proge, iz Radoblja in Vida Vogrinc, snovalka iz Ma- rija Gradca. Franc Zupane, gozdni delavec iz Lahovgrabna in Karolina Žagar, kmcto- valka iz Lagovgrabna. Ivan Melinc, monter toplovoda iz Marija Gradca in Viktorija Kumperger, tkalka iz Marija Gradca. Miro- slav Veber, pivar iz Strmec in Marija Klad- nik, delavka iz Reke. UMRLI SO: Ivan Pajk, pr^žitkar iz Paneč (77). Fer-, dinand Brečko, upokojenec iz Lahovgrabna (67). Ana Benetek, roj. Zorko, gospodinja iz Ojstrega (59). Marija Tabor, kmetovalka iz Klenovega (72). Ivana Lamut roj. Vidic, družinska upokojenka, iz Tovstcga vrha (64). PRIHODNJIČ NOVO NAPETO ZANIMIVO! # Nov roman v nadaljeva- njih »KAMEDSIRO IN SINOVI.«, zgodba o resnem zlostavljanju s plati, ki nam ni toliko znana. Dogaja se na Havajskem otočju in na bojiščih v Evropi med drugo svetovno vojno. - # Nova slikanica z nekoliko nenavadno vsebino o človeku, ki je iz bodočnosti prispel v se- danji čas, o tem kaj je povedal o bodočnosti in kaj doživel v sedanjosti. Domišljija z zelo aktualno mislijo. # Začetek serije zgodib o delu organov državne varnosti po koncu druge svetovne vojne po resničoib dogodkih^ Nekvalificiranega delavca za osemumo zaposlitev Snažilko za dve uri dnevno, v večernem času, sprejme PEKO prodajalna obutve Celje, Kocenova 2. Upravni odbor kovinsko predelovalnega podjetja »AUREA« Celje razpisuje delovno mest« komercijalista Pogoj: srednjestrokovna komercialna ali tehnična izobrazba s pet- letno prakso. Zaželjeno je lastno prevozno sredstvo. Interesentom nudimo zanimi- vo delovno področje. OD po pravilniku podjetja. S stanovanjem ne razpolagamo. Razpi« velja patre. Na diruigi is.lLki Monrojeva posineina Lilian Rusisel, ki se je cesto vozila ina pozlačefneim kolesu, čeprav je teihrtala 80 kilogramov. Nu tretji sliki posinema Meriliin Marliene Ditricth iz filma »Plavii anigal«. Mislim, dia sem uiganila in se bom .. .itd. * Točno, Slavica! Zaideli ate in tndi na izllet greste z nami. Vse tri silike ohjiavljamo v zaporedju izhajanja "in z nasmejano Menilin na kioncu, ;kii nam je nehote pomaigaila sipraviili minoige bralce v ugibanje in številne zimoite. V VELENJU PIONIRSKE IGRE Nastopi pionirjev in pio- nirk, njih prešernost in mla- dost sta Velenju dala svoj- stveno podobo. Bogat pro- gram je delček pionirskih iger v mesecu mladosti Po- snetek prikazuje skupino mladih baletk med snema- njem za televizijsko oddajo, ki so s svojim nastopom po- mladnih iger požele simpati- je Velenjčanov. Vratolomne alirobacije v ZRAČNIH VIŠAVAH Na svoji turneji po Jugo- slaviji bo v soboto, nedeljo in ponedeljek v ve- černih urah gostovala v Ce- lju v Gledališki ulici svetov- noznana akrobatska skupina BLigler - Tonelli. Njeni, po- večini mladi člani bodo pri- kazali vrhunske akrobatske dosežke na 60-metrskem je- klenem stolpu brez zavaro- valne mreže. V skoraj dve- urnem programu bodo gle- dalci lahko videli akrobaci- je na jekleni vrvi, trojni sal- to mortale z motoristom in sovozačem ter vrsto drugih drznih in seveda nevarnih točk. Kvaliteto nastopa za- gotavlja vsekakor tudi to, da je skupina Biigler - Tonelli, nastopila v filmu Leteči gu- sarji; med akrobati pa velja za kraljico višin. NEVARNI SOPOTNIK Carlu in MoUy je končno, le uspelo obrniti pozornost nase. Stvari, ki sta jih metala skozi režo prtljažnega pokrova in roka, ki jo je Carl zrinil skozi, je opazil mož, ki je nemudoma ob- vestil stražnika Johna Davisa. 7.ačel se je lov. O njem pripoveduje Daviš takole: Vžgal sem motor in vključil svoj oddajnik. Po kakšnem kilometru vožnje sem imel pred se- boj Pontiac z mahajočo okrvavljeno roko iz prtljažnika. Pogled me je razburil in glas se mi je tresel, ko sem klical: — Tukaj 512! Kličem poveljstvo! Nujno! Oddal sem potrebne podatke. Dežurni je takoj odredil nekaj patrulj, ki so mi hitele na pomoč. Na VVashingtonovi aveniji je Pontiac nenadoma zavil na peto cesto. Od tu bi lahko bil hitro na odprti avtocesti in pobegnil mojemu motorju s prikolico čez mejo države Kansas, kjer bi ne imel več svojih policijskih pooblastil. Naglo sem se odločil. Vključil sem sireno. Pro- met se je začel zaustavljati, dokler ni popol- noma zastal. Pontiac je bil vkleščen med dva druga avtomobila. Naglo aem zapeljal ob nje^ govo levo stran. Iz prtljažnika sem slišal pri- dušene krike: — Ustrelite ga. Ustrelite ga! Skozi okno vozila sem videl, kako je možak za volanom segel po pištoli. Ko se je obrnil, sem imel svojo »pokalico« naravnano v njego- vo glavo: ■— Stoj, prijateljček. En sam gib in streljam! V njegovih očeh sem bral sovraštvo, ko je tehtal svoje šanse. Nazadnje je le odložil pištolo in dvignil roke. Izstopil je. Zvezal sem mu roke na hrbtu. Zdaj so prispeli tudi moji tovariši. Iz žepa sem Essonu izvlekel ključe in odprl prtljažnik ... Krvavq, premočena od potenja, umazana in preplašena zakonca smo odpeljali v bolnišnico, Essona pa na policijsko predsedstvo. Pozneje je bil pred sodiščem obsojen na dvaindvajset let ječe. Svojo kazen bo odsedel v državni jetniš- nici v Missouriju, toda ne bo imel več prilož- nosti za beg. Obsojen je na strogi zapor. In zakonca M/agner? Carl in Mo11y sta fi kmalu opomogla od prestanega strahu. Mo11y je rodila krepkega fantiča. Spet se vozita v svo- jem Pontiacu na v/eekende. Toda dogodek ju je izučil. Avtostoparji utegnejo preklinjati za nji- ma in ju zmerjati za sebičneža... Najbrž ju to ne moti. Konec Pievod: J. M. FILATELISTIČNO BOGASTVO Hamburški filatelist Ed- gar Mohrmann se je odločil, da bo svojo fantastično fila- telistično zbirko, cenjeno iz- redno visoko, prodal na licitaciji. V zbirki je samo mehiška serija vredna 100 tisoč dolarjev, vtem ko ceni- jo tibetansko kolekcijo celo na 150 tisoč dolarjev. KRIŽANKA VODORAVNO: 1. rečna usedlina, 5. apetit, 10. zimski športni cen- ter v Švici, 11, vrsta pralnega praš- ka, 15. prometni objekt, 14. ke- mični znak za kalcij, 15. reka, ki teče. skozi Firenze, 16. žensko ime, poglavar^ 20. kemični znak za te- lur, 21. nagota, 22. okrajšava za ljudsko skupščino, 23. in tako da- lje, 25. nevestino premoženje, 26. dulež, puhoglavec, 29. solemizacij- ski glas, 50. zlitina bakra in ko- sitri^, 31. metropola Albanije, 33, poveznik za podvodna dela, 35. morska riba. NAVPIČNO: 1. usmerjevalec pro- meta, 2. jutranja padavina, 3. del sulice, i. pritrdilnica, 5. nasprotje od časti, 6. kemični znak za lan- tan, ?. žensko ime, 8. slovenski sli- kar, ki je pred vojno učil v Ce- lju, 9. glasbeni izraz, 10. i^oldrag kamen, 12. nesmisel, 14. vrsta pro- zornega, papirja, 1?. skupina v zoo- loškem sistemu, 18. ime italijan- ske filmske igralke Mirandc. 24. moško im'e, 26. prostor, površina,' 28. godalo, 30. polovica podnosnega okrasa, 32. vrsta japonske gleda- liške igre, 33. kratica za pripis. AMERIŠKO VARČEVANJE Od prvega aprila dalje v Pentagonu (ministrstvo ob- rambe) v Washingtonu zve- čer ne bo mogoče več videti 7.600 osvetljenih oken. Do- slej so lahko mimoidoči sko- zi ta okna gledali bodisi funkcionarje pri delu bodisi prazne prostore. Vselej je bilo vse osvetljeno. Predsednik ZDA Johnson je izdal okrožnico, po kateri je treba zvečer in ponoči vse luči ugasniti, če pa bodo v Pentagonu zares v tem času karkoli delali, je treba okna zasenčiti z žaluzijami. To je v zvezi z varčevanjem, ki je zajelo tudi elektriko. Časopisi poročajo, da je predsednik Johnson pri tem zelo natančen. Včasih celo ■ osebno obide Belo hišo in ugasne vse luči, ki gorijo po nepotrebnem. ill Kaže, da je Ameriko zaje- la manija varčevanja. Na svetovni konferenci o trgo- vini v Ženevi so opazili, da je nenadoma ostal prazen prostor ameriškega delega- ta Georgea Balla. Stvar so takole pojasnili: »Moral je hitro zapustiti Ženevo, ker vlada ni zagotovila potreb- nih sredstev za vzdrževanje ameriške delegacije«. TRIKRAT V ENEM DNEVU klinično umrl Alberigo Rossi, 79 let star kmet iz Livorna v Italiji je doslej že trikrat klinično umrl. Starec je preživljal težke srč- ne krize na kliniki. Pulz je ne- kega dne padel na 22 do 26 udarcev v minuiti, zato se je zgodilo, da je srce zastalo in nastopila je smrt. Toda njego- vo srce so trikrat ziopet po- gnali. Iz klinične smrti ga je obudil specialist za srčne bo- lezni prof. Bencini s pomočjo »srca na tranzistor«. To je pravzaprav mehanično srce malih dimenzij, ki bije kot normalno srce in ki so ga Rossiju »vgradili« v prsni koš. Aparat dela 5 let, nato pa ga je treba menjati. Profesor Ben- cini je z njim dosegel že več uspehov; lani je z njim nado- mestil srce 83-letnega ribiča, ki se odlično počuti in je pre- pričan, da bo še dolgo živel. 120 VAN GOGHOVIH PLATEN V NEW YORKU Na newyorški svetovni raz- stavi bo razstavljeno 120 pla- ten Vincenta van Gogha, ki so vredna nekaj milijonov dolarjev. Slike, ki so pove- čini last njegovega nečaka, bo neprestano stražil odred newyorških policajev. ELEKTROAVTO Japonski konstrukter Ko- ruki Fusada je izdelal prvi japonski električni avtomo- bil - elektroavto. Poganjajo .ga 4 akumulatorji, ki omo- gočajo s štirimi potniki hi- trost 80 kilometrov na uro in »akcijski radij« 700 kilo- metrov. Akumulatorje je mogoče polniti iz običajnih hišnih vtičnic, polnjenje pa traja 5 ur.