NOVI TEDNIK CELJE 1977— LETO XXXT — ŠTEVILKA 6 CENA S DINAR,TE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Prav razburjena je morala biti neka naša »zvesta naročnica«, ki se žal, ne vem zakaj, ni podpisala, ko mi v pismu piše, da »moj naslov ni bil tam, kamor sodi, ampak v sredini rubrike Z UREDNIKOVE MIZE. To me je tako ujezilo, ker nisem mogla prebrati, kaj tam piše, da vam takoj pišein«. Cisto upravičeno se jezi. Tembolj, ker smo spodaj posebj ptistili prostor za nalepnico in naslov naročnika. Spet bomo opozorili pristojno slu&bo, da bolj pozorno lepi nalepnice. Seveda pa se pri hitrem delu in obrnjenem časniku v seriji tudi zgodi, da je naslov naročnika nalepljen tam, kjer ni treba. Pa še to. Tudi meni se je to že pripetilo, enako sem se jezil, čeprav sem jaz toliko na boljšem, ker vem, kaj sem napisal. Oba pa si tega ne želiva. VAŠ UREDNIK 13. STRAN: SE ZAVEDAMO NEVARNOSTI? -14. STRAN: ZMAGA VOLJE IN ZAVESTI SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK; SVECANOIN DELOVNO PODELILI PRIZNANJA iN NAGRADE ZASLUŽNIM Po vsej Slovenija smo praz- novali kulturni praznik. Ni !-;a bilo kraja, kjer se ne bi vsaj s skromno proslavo spcmni:i na izročilo pesnika P^rancetu Prešerna in se ob svečaneiU vzdušju tudi ne vprašali, ka- ko izročilo ohraniti in ga raz. vijati. Razvijati v smislu svo- bodne ustvarjalnosti, duliovi- ^fi?a bogatenja svoje notra- njosti in skozi lastno ustvar. jjainost odpirati pota novim I razsežnostim duha. V Celju je bila osrednja proslava v počastitev slovens- kega kuliurnega praznika v ponedeljek v Slovenskem ljudskem gledališču. Pred poV ^'m avditorijem je spregovo- T'! predsednik občinske koii. ^^rerce SZDL občine Celje VOLDAND in z beseda- Označil pomen praznova- nja kulturnega praznika. V '■vrnjeni in jedrnati misli je Ponovil že večkrat izrečene •^^-oge. želje in hotenja, ki «o Jnorajo biti v sedanjem ča. pred nami. Opozoril je na '*^go kult ure v celotnem druž- ^^nem življenju in na našo '■^upno odgovornost za ni^^n ^^^'oj, za njeno krepitev. Se- družbena prizadevanja korenito zakoračila v res- akcije, ki pa naj ne osta- le akcije, ampak postane- ^^'^ša vsakdanja praksa ob j^p in njegovih rezultatih, sta ?"^^rno biti zadovoljni s t^^j^j^m kakršno je. tvorno je jj^^a sodeloivati na vseh rav- ben ^ ^^^^ področjih druž. jj^^^ga življenja, da bi skozi ^J^^ i-itrli kulturi lepšo bo- j^<^t, torej lepšo bodočnost Pa ljudi. K tej tvornosti v^Q^^. ^idnb prispeva tudi terp^^'^-Ja Problematika kon. ^ o kulturi, ki jo je priprar/ila občinska konferen- ca SZDL in o kateri bomu prihodiijič obširneje poročali. Ponedeljkova svečanost je bila tudi priložnost za podeli, lev nagrad in priznanj kul- turnim delavcem in kolekti- vom, ki so s svojim delom prispevali k bogatejšemu kul- turnemu utripu. Trije kolekti. vi in trije posamezniki so prejeli nagrade in priznanja, ki jim jih je izročil predsed. nik lO KSC prof. Stane Mr- vič. Osrednja knjižnica je do- bila priznanje za svoje tride- setletno delo i za odpiranje novih oblik in poti do bral- ca, posebno v zadnjem času. Priznanje je dobil Komorni moški zbor pod vodstvom profesorja Egona Kuneja za pomembne pevske d:Ksežke na i'azličnih tekmovanjih in za svojo sicer znano kakovost na področju Zborovskega petja. Kulturno umetniško društvo Zarja Trnovlje je dobilo pri- znanje za uspehe na drams- kem področju. Med posamez. niki so dobili prizmanja — Da- rinka Joštova. znana kulturna prosvetna delavka za dolgo- letno delo z mladimi, kustos Muzeja revolucije Celje I(Oj- ze Pužun za številne raziska- ve in za knjigo o Prvi celjski četi. ter Jože Kroflič, upoko- jeni tiskarski delavec za črti- ce in novele iz obdobja zadnje vojne in za opisovanje časa in dogodkov ob obnovi domovi, ne. Vsem nagrajencem tudi naše čestitke! V kulturnem sporedu je sodeloval Komorni moški zbor pod vodstvom profesor, j a Egona Kvmeja, reci ta torki Karmen Magj^ar in Sonja ževartova ter gledališka siku- pma Ekonomskega šolske.!?a centra z recitalom črni Orfej v režiji Štefana Zvižeja, ki je uspešno vodil tudi omenjeno proslavo. Kaj naj zapišemo ob za- ključku praznovanja? Najbrž to, da nas doslej opravljeno delo lahko navdaja s pono- som, saj ni ne lahko in ne majhno in se iz njega lahko tudi učimo in notranje boga- timo. Toda zavest, da to .se zdaleč ni vse kar je v naši moči in znanju, voLji in da- nosti, nam mora dajati polet za pot, ki lahko vodi le na- prej. Da Se bomo lahko ob letu spet spomnili mnogih, ki so karkoli na tej poti poma- gali in soustvarjali, odločali in vrednotili. Naš skupen cilj pa je srečnejši jutri.šJiji dan, vse bolj osveščen, human, socia- listični samoupra.vljalec. Pot do njega nam bo omogočila kultura, mi ji bomo kazali pot. Čeprav bomo ob tem na- leteli še na mnoge temne in ostre čeri, moramo vedeti, da nam doslej prehojena ix)t more vlivati samozaupanje za premagovanje teh čeri. In več nas bo, bližji bo cilj! draCtO medved NA PROSLAVI v DOLINI GRACNICE ZMAGA VOLJE IN ZAVESTI DR. JOŽE BENIGER O POHODU XIV. PRED 33 LETI v nedeljo je bila v dolini Gračnice pri spomeniku pad. lemu jimaku Iliji Badovinou svečanost ob 33. letnici poho. da legendarne XIV. divizije, hkrati pa prva osrednja pro- slava 40. obletnice ustanovit- ve KPS in prihoda predsed- nika Tita na čelo jugoslovan- ske partije. Kljub izredno slabemu vre. menu se je na kraju prosta- ve zbralo več sto občanov, ki so toplo pozdravili prihod več. je skupine nekdanjih borcev, XIV. divizije, med katerimi sta bila nekdanji komandant Tone Vidmar-Luka in sekre- tar za narodno obrambo SR3 Miha Butara-Aleks, predstac. niki JLA iz Postojne in Celja. Prav tako so bili toplo poz- dravljeni mladi pohodniki, ki so na štiridiievnem pohodu od Sotle do Gračnice opravili ne samo dolgo pot, marveč tudi vse predvidene naloge vojaš- kega urjenja, političnega m kulturnega udejstvovanja. Slavnostni govornik je bil nekdanji divizij ski zdrajvnik dr. Jože Beningar, ki je epo- pejo štirinajste predočil z nje- govega zornega kota. Poleg vojaškega in političnega po- mena je irnei ta pohod pred. vsem pomen človeškega de. javnika, kajti na tem pohodu sta zimagali predvsem čvrsta volja in visoka zavest. Brez tega bi divizija nikoli ne ure- sničila naloge in prišla na cilj. Izrazil je ponos borcev, da da- nes mladina tako nazorno z enako voljo in zavestjo na- daljuje tradicije štirinajste. Na svečanosti je govoril tu- di predsednik občine Rudi Grosar, ki je dejal, da je razvoj tudi v tej občini re. zultat revoKioije in osvobodil, nega boja, da je vse kar imamo vzniklo iz kr\'i juna- kov. Na prosiairi so poleg god- benikov sodelovali tudi pev3i iz Laškega in postojnske gar. nizije ter recitatorji iz Radeč. JURE KRAŠOVEC S proslave t počastitev slovenskega kulturnega prautika. Foto: I>rago Medved O STANOVANJIH V ŽALCU Danes bodo v Žalcu us- tanovili aktiv komunistov delegatov samoupravne stanovanjske skupnosti. Na ustanovni seji bodo govorili še o gradivu Iz- vršnega komiteja pred- sedstva CK ZKJ o uresni- čevanju stanovanjske po. litike. Ta razprava bo tudi osnova za pogovor o nalo- gah komunistov v zvezi z izpolnjevanjem nalog o srednjeročnem planu i7.- gradnje stanovanj v žalski občini. sb Prostor za naročnikoT naslon 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 6 — 10. februar 197 ŠENTJURSKI MLADINCI PO PARTIZANSKIH POTEH Dne 19. marca bodo tudi šentjurski mladinci kreni- li na tradicionalni pohod po partizanskih poteh. Le- tos bodo krenili po poti Prvega štajerskega bata- ljona in legendarne XIV. divizije. Svoje moči, sp>o- sobnosti in nenazadnje tu- di zaianje bodo preizku- šali na poti skozd šest krajevnih skupnosti tudi v nočnih urah iz sobote na nedeljo. Namen poho- da je seveda oživljanje tradicij NOB, pa usposab- ljanje in Izobraževanje maldincev na takih i>oho- dih. S pohodom bodo po- častili 40-letnico ustanov- nega kongresa KPS in prihoda tovariša Tita na čelo KP Jugoslavije. MOZIRJE DOVOLJ NALOG ZA VSE ODPIRA JIH RESOLUCIJA O IZVAJANJU DRUŽB. PLANA Četudi v mozirski občini še niso sprejeli srednjieroč- nega načrta razvoja občine do 1980. leta, je predlog re. solucije o iz!vajanju družbe- nega plana v letošnjem letu sestavni del srednjeročnega dokumenta. O resoluciji je tekla beseda na zadnji seji izvršnega sveta, o njey pa bodo odločali delegati na skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine, bržčas že pred kancem tega meseca. Resoluci jaje že v prvi fazi razprave naletela na temeljit pretres. Zato že v tem času nekaj koristnih pobud. Zla- sti se je tudi tu, kot v sred- njeročnem načrtu raavoja, pojavila zahteva po večji kon- kretnosti. Ne zaman. Navzlic tenau se zdi, da je tu in tam vsaj predlog dokumenta ne. dorečen, čeprav opozarja na določene naloge. To tudi ve- lja za tesnejše povezovanje v gostinstvu in turizmu. So mar slabe izkušnje na tem področju vzrok za večjo pre- vidnost? Sicer pa bi lahko prav te spodbujale h kora- kom naprej. Zlasti v občin- skem merilu, čeprav tudi dmgih povezovanj ne bi sme. lo manjkati. Nekaj podobne- ga velja za trgovino. Saj je splošno znano, da je preveč razdrobljena. Sicer pa reso- lucija o letošnjih nalogaii opozarja na večje sodelova- nje in integracije tudi v ko- vinski in lesni industrajd ter v gradbeništvu. V kovinski industrija in gradbeništvu je zadeva v teku, v lesni pa najibrž spet na vidiku. Ko resolucija opozarja na letošnje ključne naloge za izvajanje družbenega plana občine, ne iz2Jveni formalno, če so v dokumentu zapisali, da gre najprej za. nadaljnji ra23voj kvalitetnih dejaraikov v gospodarjenju, za ix>veča. nje obsega proizvodnje, za premike v njeni strukturi, nadalje za izdajanje pred- nostnih gospodarskih naložb in vseh tistih, ki pomenijo povečanje zaposlenosti itd. Prav ta;ko ni odveč zahteva, da gre letos ali zlasti letos tudi za skladnejši družbeno- ekonomski razvoj vseh kra- jevnih skupnosti, še posebej- dveh nerazvitih, to pa je Solčave in Luč. Nalog torej ne manjka, še zlasti, ker v Gromji Savinjski dolini no- čejo več aaostajati in kora- kati za drugimi. Hočejo jih dohiteti. Hočejo zmanjišati število tistih domačinov, ki odhajajo na delo v druge občine. Doma bi radi v pe- tih ali zdaj že v štirih letih odprli okoli 800 do lOOO no- vih delovnih mest. Samo le. tos bodo na novo zaposlili okoli 170 delavcev. 2al je resolucija o letos* njih nalogah do neke mere nepopolna tudi zavoljo tega, ker vanjo niso mogli zajeta nekaterih konkretnejših ka. zalcev. Zakaj? Ker v mnogih delovnih organizacijah še ni- majo srednjeročnih progra- mov, ker še ne vedo, kako je z letošnjimi plani. Res je tudi, da v času sestavljanja predlOiga resolucije o letoš- njih nalogah še niso biii po- vsem znani rezultati poslo- vanja in gospodarjenja v lan- skem letu. Zato tu in tam le predvidevanja. Sicer napovedujejo rast družbenega proizvoda celot- nega gospodarstva za 7,5 %, v tem rast industrijske pro- izvodnje za 7,6o/o ter kmetij- ske za 3,50/0. Družbeni pro. izvod celotnega gospodarstva bo po ocenah znašal letos 492 milijonov dinarjev oziro- ma 32.155 din na prebivalca v občini. To pa je za 37 % pod republiškem povprečjem. Realni osebni dohodki naj bi se letos povečali za 2 0/0, izvoz pa za 15 0/0 in to pred- vsem po zaslugi gorenjskega kolektiva malih gospodinj- skih aparatov. Kot drobec v gospodarskih nalogah se pojavlja predlog Zgomje-savinjske kmetijske zadruge, da naj bi pri grad- nji turistično-trgovskega ob. jekta v Solčavi, kateremu temeljni kamen so položili lani za občinski praznik, do- segli večjo občinsko, če ne tudi republiško solidarnost. Gre za objekt v vreinosti okoli poldruge milijarde sta- rih dinarjev in za katerega letne aniiitete bi skoraj po- vsem ohromile reprodukcij, sko sposobnost kmetijske za- druge. Zato pozjiv k skupne- mu vlaganju, k solidarnost- nemu reševanju naloge. Si- cer pa pri vsem tem ne gre samo za finančno sposobnost zadruge, marveč za dejstvo, da je to objekt na gospodar, sko manj razvitem območju, po vrhu še obmejnem in da ta akcija terja tudi zatega- delj širšo družbeno pomoč, ne samo občinsko. Po pr^/ih načrtih naij bi imel ta objekt tudi okoli štirideset ležišč. To pa pomeni, da gre še za pomemben dosežek na turi- stičnem področju, ki ga Sol. čavsko težko pričakuje. Predlog resolucije o letoš- njih nalogah pri izvajanju družbenega plana mozirske občine je torej tu. V krat. kem tudi pred delegati in skoraj na seji občinske skup- ščine. MILAN BOŽIČ ŠENTJUR VLOGA DRUŽB. POL. ZBORA Občinska konferenca SZDL g-entjur je pred kratkim or- ganizirala skupen razgovor s predsta^Tiiki organov kan. ference in delegatov družbe- napoUtičnega zbora skupšči- ne občine Šentjur. Razprava je vsebinsko po- segla v tista vprašanja, ki determinirajo vlogo in na- loge družbenopolitičnega zbo. ra v novem skunščinSikem sisteanu na delegatskih osno- vah. Odprla pa je tudi mno- gotere vidike usklajenega de. lovanja družbenopolitičnih or- ganizacij in njihovega vpliva in nalog pri snovanju stališč ter sklepov, ki jih delegati družbenopolitičnega zbora sprejemajo v okviru skup. ščine. Skoza razpravo so ugotovi- li, da nekateri delegata druž- benopolitičnega zbora pri do. sedanjem delu niso razovezani na osnova zakona o združenem delu i po načelih dohodkovnih p vezav. Cilj nove organizin nosti je v tem, da se odn« na vasi, predvsem pa me kooperacijo in družbenii sektorjem bolje uredijo, d se še skrajša pot od proii vajalca do predelovalca i kupca in da se zajezi proce razslojevanja vasi. Sprejel bodo namreč ukrepe za ohrs njanje in razrvoj individuai nega kmetijstva. V ospredji pa bo vsekakor naloga, di mora imeti kmet 'dohodkom no boljši položaj, če je po vezan v smislu zaifcona j združenem delu. ŠENTJUR IN PROMETNA VZGOJA FORMIRANE PROMETNE KOMISIJE — SEMAFORJI Devetčlanski svet za pre. ventivo in vzgojo v. cestnem prometu, ki ima svoj sedež v Šentjurju, dobro dela. Pri delu vodi in usmerja priza- derme člane tudi dejstvo, da je prometna vzgoja zelo po. memben del družbene samo- zaščite. V preteklem letu se je svet šestkrat sestal na sejah in vedno znova so na teh sejah poudarili in poudarjajo po- men pron:etne vzgoje še predšolskih in šolskih otrok. Tu, pri najmlajših se prav. zaprav vse pričenja. V ta namen so pripravila tekmo- vanje šolskih otrok »Kaj veš o prometu?«. Telcrnovanije je dobro uspelo in š.o se ga udeležile vse popolne osnov, ne šole. Izjema je le osnov- na šola na Planini, ki se, kdo ve zakaj, že nekajkrat za- povrstjo ni priglasila na to tekmovanje. Na minulem tek. movanju se je najbolje odre- zala osnoTOa šola iz Gorice pri Slivnici, ki se je po re. glijskem, udeležila še repub- liškega tekmovanja. Pred kratkim so v občini formirali tudi prometne ko- misije, ki zdaj delajo po kra- jevnih skupnostih in po osnovnih šolah. Pomembna oblika promet- ne vzgoje so tudi prometni krožki, ki delujejo na osnov, nih šolah. Kot redna učna ura se predmet prometne vzgoje pojavi skozi vse leto le štirikrat, kar je odločno premalo, da bi si otroci na-' brali potrebnega teoretičnega in praktičnega znanja. Prav zato je delo sveta za preven- tivo in vzgojo tolilTO bolj pomembno, še poseboj, ker največjo skrb posrveča naj. mlajšim. To so si zastavili tudi v letošnjem programu dela, s posebnim poudarkom na vzgoji predšolskih otrok. Pereč problem v občini je še vedno prometna vzgoja voznikov kmetijskih strojev. Glede na to, da je v občina samo traktorjev preko 500, pa je v razmerju s to šte- vilko znatno manj opravlje- nih preizkixsov znanja za.-nj« Tega problema se je svet z preventivo in vzgojo v ces nem prometu še poiselx skrbno lotil in za te voznik kmetijskih strojev so skupJ z AMD šlander organiziral tečaje po krajevnih skuprt stih. Dober začetek je že M da se k izpitom prijavlji vedno več kandidatov. Kaj pa opremljenost csi s prometnimi znaki v občid Tudi s tem se občasno ukval j a za to posebna komisij iz vrst člamiv sveta, ki skui no s predstavniki CestneŽ podjetja pregledajio vse d ste in predlagajo posta\^t< ustreznih prometnih znaikC Mnogi šentjurčani, okolic ni in potniki skozi šentj* že nekaj časa upajo, da W do tudi v Šentjurju na gla* nem križišču kmalu za«^'' tili semaforji. Seveda ) stvar precej drugačna, ^ sicer ne spreminja potre* po mežikajočih lučkah. ^ deva se zatakne, brž ko nese beseda na finan^i sredstva. Morda bodo, ko " stvar tako daleč, da bi otm bolj razmišljali, priskc« na pomoč delovne orgafl* cije tega območja, občina;! širša družbena skupnost ' ne nazadnje Republiška na skupnost. Torej tudi ' je področje, na Icaterega ' ga dejavnost sveta za pve^ tivo in vzgojo v cesto^ prometu. Upamo le, da bO* njegova prizadevanja tudi ' tem, kot na ostalih podi* jih, padla na plodna tla. , MATEJA POr^ mm MAVRI OBRAZI. Odgovoren je za obrat embalaže v laškem TIMU. Po poklicu je strojni, teh- nik. Pa ne bomo govorili o tem, kaj dela v službi. Vsak si mora zaslužiti svoj vsakdanji kruh. Kar stori izven službene dolž- nosti, določa »presežno vrednost« človeka. In tako je Andrej, ka- dar ni na sestankih, brez katerih mu gotovo ne mi- ne dan, brez dvoma na nogah, če drugega ne, jo mahne na šmohor, na Hum ali pa v kraj svoje- ga otroštva — Kuretno. Tu se je kot deček začel podajati v hribe in s pla- ninstvom skupaj s svojim bratom »okužil« pol vasi. Pozneje, ko so se prese- lili v Laško, Andrej po- stane motor in mentor mladinskega planinarstva, postane vodnik, kot mlad človek pa v mladinski or- ganizaciji dobi na rame pomembno dolžffost, po- stane odgovoren za SLO v občinski konferenci ZSMS. Tako se je pred leti nekaj Andrejevih last- nosti in nagnjenj začelo namotavati na en sam klobčič. Pohodi v hribe so se od časa do časa sprevrgli v pohode po po- teh partizanskih brigad in odredov. Ob tridesetletnici pohoda štirinajste so se mladi odločil za ponovi- tev pohoda po domači ob- čini. Iz Sevnice so prišli čez Lisco v Jurklošter in od tam do Olešč. Nasled- nje leto je bila večina pohodnikov že prostovolj- cev TO in pohod po poti 14. divizije je bil vključen kot oblika vojaških pri- prav mladih prostovoljcev — hkrati pa zahtevna obli- ka oživljanja tradicij NOV. Lani in letos so pod njegovim poveljstvom, če- ravno je samo vojak, ko- rakali njegovi tovariši s pohodov, ki so med tem končali šole ■ za ■ rezrvne vojaške starešine, še na misel jim ne pride, da bi »izvedli puč«. Andrej je komandant, ki povelju- je z lastnim vzgledom. Sicer pa ima Andrej značaj nekoliko okornega šaljivca. Kadar takole za- miži, poškili, potem se mu bo za gotovo odlepila od ust kakšna zabeljena, okrogla. In koliko gora je obre- del. V Sloveniji vse. Bil je na Velikem Kleku, v Tatrah, na Olimpu. Cel kup diplom je pomagal prislužiti svojemu društvu. Kako vse to zmore? So ga na Kleku začarale ča- rovnice, ali ga je na Olim- pu zagovoril Zeus? še ve- dno je namreč — samec. J. KRAŠOVEC ^ jy s—• 'i^~-^&hmm 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 Nikoli Ifiizab- lieno IZ. februar je spominski dan občine Slov. Konjice. To je dan, ko so na Stra- nicals obesšM na jablane 0b cesti 100 talcev. Da.si- ravno mineva od tega gro- zotnega dne 32 let, še ži- ve priče, ki s« videle ta zločin nemških gestapov- cev iitJ fa.šistov. Žive še tista drevesa ob cesti, ki so tistega zimskega dne bila nema priča zadnjih pogledov zvestih sinov na- rodnoo.svobodilnega boja. Žive še ljudje, ki jim ta dan n& more iz spomina, saj ne morejo pozabiti fantov in mož, trdno zve- zanih na odprtih tovor- njakih, ki so s hrepene- njem zrli v bližnje gozdo- ve. Toda tam so bile že od prejšnjega večera rnoč- ne nemške zasede, ki* so imele nalogo, preprečiti vsako presenečenje, žive še priče, pa bilo to oni. ki so morali kopati jame za mrtve talce, ali oni, ki so bp« prisiljeni po zlo- činu gledati obešene tal- ce... Vprašali smo Jožico Fi- javž, gospodinjo na Stra- nicah, kako se spominja tistega dne? »Bila sem še mlado de- kle, pa ta dan ne bom pozabila do groba. Že zju-* traj so se na cesti pred našo hišo ustavili kamio- ni, polni zvezanih mož in fantov. Njihovi pogledi so bili uprti v nas, kakor da bi hoteli reči: vi boste uživali svobodo, ki je tako blizui, a mi odhajamo. Spominjajte se nas ... Gestap«>vci pa so med tem opazovali orehova drevesa, ki pa se jim naj- brž niso zdela primerna. Pomaknili so se naprej po cesti kakšnih tristo metrov, kjer je za ovin- kom bila cela vrsta dre- ves, in to na obeh stra- neh ceste. Tu so se usta vili ni začeli svoje zločin- sko dela. Jaz tega nisem videla, vendar sem sluti- la, da se dogaja nekaj strašnega,« KONRAD SODIN FEST 77 IZ BEOGRADA POROČA BRANKO STAMEJČIlČ r. i • - ■ To je vprašanje, i iiri najpogosteje za^ zn<&s v Beogradu. Spet je tu Fest, festival festivalov, največji dogodek filmskega leta pri nas. Letos se je že sedmič dvignil aastor v ve- liki dvorani Doma sindikatov in pozdravil svet filrnskiili de- lavcev. Beograjski Fest se upravičeno pon&ša s podna- slovom Festival festivalov. Je namreč edini festival na sve- tu, ki skuša biti revija naj- večjih filmskih dosežkov ce- lega sveta. Prikaže v.5e filme svetovne filmske proizvodnje, ki zaslužijo pozornost, ki so po teg ali oni plati zargaini2jacije krajevne Miadi tekmovailci so po- kazali veliko mero znanja, zmagali pa so mladinci eki- pe TOZD Tkanine v sestav Franci Medved, Franci Zu. panc in Rajko Zmr?;lak, ki so v finalfu pri dodatnih vpra- šanjih premagali vrsto mla. dinske organizacije krajevne skupnosti Prebold. Kviz je dobro uspel, za kar ima veliko zaslug pred- sednica mladinske organiza- cije v tovarni, Branka Bori- šek. V kulturnem delu prog- rama so nastopali mladi iz tovarne, krajevne skupnosti in osnovne šole. Kviz in kul- turni program pa jo vodila in povezovala Jožica Ocvirk. Mladim in vsem udeležencem pa je ob koncu kviisa spre. govorila še žena predvojnega komunista Franca Hribarja — Savinjska, ki je bila tudi sama med aktivnimi udele- ženci revoluconarnega gibam- ja že pred vOjno pa tudi med njo in po2ineje. DAP^KO NARAGLAV ENOTNA AKCIJA ZA IREPČE Nedolgo tega je bila v hotelu Domt v Rogaški Slatini združena seja pred. stavnikov republiških kon- ferenc ZSMS in SSOH, občinske konference ZSMS žmarje pri Jelšah, celjske, posavske in zagrebške re- gije. Sestali so se pred- vsem zaradi uskiladitive ak. cij, ki bodo letos na spo- minskem območju Trebč, kraja, kjer je tovariš Ti- to s svojimi sodelavci že pred vojno živiel in delal. Do konkretnih zaključ- kov sicer niso prišli (do- govorili so se le o priho- du štafete), iavodjena pa je bila komisija, ki bo koor- dinirala celotno aikcijo, rjatančnej,še obveznosti pa bo določila kumrovška se. ja, ki bo v teih dneh. Potvemo lahko le natan- čen diatum prihoda štafete na šmarsko območje. Le ta naj bi prišla v občino IC. aprila in sicer preko mostu čez Sotto, od koder naj bi krenila proti Treb- čam. mst PaCLEJMO v SVET PISE IVAN SENICaR — V PRETEKLIH DNEH JE ZAOEL Kurt Waldheim, generalni sekretar OZN, svojo turnejo po nekaterih dr- žavah Bližnjega vzhoda; z vladami teh dežel se je po- govarjal o možnostih za razrešitev danes najnevarnejše kriae v svetu. — V Etiopiji je prišlo do obračuna v samem vrhu države: v poskusu državnega udara so bi- li ubiti predsednik m šest članov revolucionarnega vo- jaškega sveta. ~ španska vlada se je v prizadevanjih, da odpravi nerede, sabotaže in politični teror, odločila, da izžene vse tuje ekstremiste in teroriste. Teh se je v zadnjih letih nabralo v Španiji lepa vrsta: iz Argen- tme, Atalije, Belg'ije, Francije, Kul>e, Cila, pa tudi več ustašev: vsi ti so bili našli zatočišče pri Franku, zdaj pa jim je odzivonilo. — Na Dunaju je bila 14. pogajal- ska seja med Atlantsko in Varšavsko vojaško zvezo: pogovarjajo se (za zdaj brez uspeha) o zmanjšanju čet v srednji Evropi. — Evropska investicijska banka je odobrila Jugoslaviji okoli 60 milijonov dolarjev po- sojQa. — V Beogradu pa je bilo dvi>dnevno posvetova- nje devetih evropskih neuvrščenih in nevtralnih držav. — EJVROPA danes nima več tistega' vpliva v svetu, kot ga je imela nekoč. Najprej jo je presegla Amerika, v zadnjih desetletjih pa pridobivajo na svojem pome- nu predvsem Azija, Afrika in delno tudi Latinska Ame- rika. Kljub temu pa je ostala Evropa pomemben del sveta, kjer se nista samo začeU obe svetovni vojni, ampak sta se na starem kontinentu tudi končali, mir pa je prav tukaj najbolj zaledenel v času hladne vojne, še več: blokovska nasprotja so še vedno najbolj zapletena prav v Evropi, kjer pa je hkrati nujnost za sodelovanje med posameznimi državami tudi naj očit- nejša. Jugoslavija, ki ne pripada nobenemu bloku, se ves čas po vojni drži samostojno le po zaslugi svoje notranje enotnosti in take zunanje politike, ki zahteva odprte meje (kjer je mogoče) in enakopravno sodelo- vanje z vsemi (ki so na to pripravljeni). Mir je v Ev- ropi lep čas počival na ravnotežju strahu, to je na rav- notežju cest, neklearnih bomb in propagandnih hajk. Kmalu pa se je pokazalo, da je tak most za sodelova- nje prešibak in da v njegovih temeljih nevarno škriplje. Zato je prišlo — po dolgoletnih pripravah — do konfe- rence o evropsici varnosti in sodelovanju; konferenca je bila 1. avgusta leta 1975 v Helsinkih, v nevtralni Pins.ki. Tam so se predstavniki 35 evropskih dežel (brez Albanije), vštevši ZDA in Kanado, dogovorili za sodelovanje na treh področjih: — vprašanja varnosti in dokončnosti sedanjih meja; — gospodarsko sodelo- vanje; — razna humanitarna vprašanja, kot so npr. človekove pravice in svoboščine. Dogovorili i>a so se tudi za preverjEuije lu-esničevanja podpisanih siklepov v Helsniikih. Tak pregled dosedanjega dela naj bi bU predmet beograjiikega evropskega sestanka 15. junija letos. Za ta sestanek se pripravljajo skoraj v vseh ev- ropskih deželab, posebno aktivno tudi pri nas. Posa- mezne države in še bolj posamezni bloki dajejo pred- nost eneimu ah drugemu od zgoraj naštetih treh vpra- šanj .Pri tean poudarjajo svoje zasluge in uspehe in oporekajo dobro voljo in dosežke nasprotnemu bloku. Nevtralm in neuvrščene dežele Evrope pa menijo, da bo potrebno na beograjskem sestanku poudariti tisito, kar se je le dobrga zgodilo v Evropi po avgustu 1975 in najti še nadalj^nje možnosti za varnost, gospodarsko sodelovanje in raavoj človekovih pravic. Tako so se pred dnevi dogovarjali v Beogradu predstavniki Avstri- je, Cipra, Finske, Liechtensiteina, Malte, San Marina, Švice, šfvedske in Jugoslavije. To je bil eden od uvod- nih sestankov v srečanje 15. junija. Najbrž smo zares lahko ponosni, da. se vropska varnost nadalje »kuje« v Jugoslaviji. V preteklosti so namreč take mostove kovali le v največjih prestolnicah in to za zaprtimi vra- ti — zato pa njihove konstrukcije tudi nikoli niso dol- go držale. ORUŽBENA SAMOZAŠČITA KJE SI HODIL. KJ£ SI BiL? Ce imaite blizu oboutljiin^ ga, samaljubrneiga šefa, pre. prečite, da bi prebraJl te vrstice. Utegne ga zadeti kap.., V nefkaterih delovnih orga- nizacijiaih, na primer v lo- škem TIM, imajio v praivil- niku o družbeni samozaščEi med drugim predvideno tudi to, da mora vsak, ki je opna. viil službeno poitovanje v tu- jini, izpolniti poseben vpra- šalnik, ki vsebuje vse potreb, ne podatke o poti, stifciHi, do- govorih, predvsem pa. o dalu, ki je bito opraivljono. Ta vprašalnik mora biti izpol- njen v nekaj dneih po oprav- ljeni potii. Podoben vprašalnik loot po- ročilo, mora izjpolniita vsak delavec, ki diobi poslovni obisk iz tujine. Vprašailinnlk je radovetdna liisibina. Hoče vedeti vse — kod si hodnll, kje si bil, kaj si delal, s kom si bil (seveda pa ni tretoa vpisovati nesiliuzbenih potov, nawedb o prenočevanj«, o zasebnih sttkiih). Ta je ipa dobm. ]yo kdo zamoonljial v brk Torej sii kot vodilni delarvec ne zasilu. žim toliko zaupanja, dia bi mi bilo priaanešeno s taikim »zasliševanjem«. Prosim lepo. Tudi predsed- nitk republike po vsalkem diržavniskem obisku poda vsej javnosti in posebej skup. ščini poročilo. Izpolnjevanje taikih vprašalnikov jie samo v prid tistih, ki gredo na službeno pot, ki sprejmejo tujega obiskovalca. Prvič je vse sapdsano, taJko da nič ne gre 7 pozaibo, koir je gotovo pomembno za poslovnost. Drugič, če talka praksa vpod- j€rtiiot. Delavska fcontrolla ob takšni evidenci, ki po svetu ni prav nič čudnega, ne bo nifcoii lovila oslove sence. Predvsem pa opisano ni »nezaupanje«, marveč red, kii bd na.ra v preteiklositii pniihfnar aiil žd {»^nieikiaitm) ai!tno6>t, PISE m UREJA mm KRAŠOVEC (21) 4 stran — NOVI TEDNIK Št. 6 — 10. februar 1977 HALO, 97! PISE BOJAN VOLK Čeprav še ni mogoče z apotckarsko natančnostjo določiti uspešnosti poslovanja PTT dejavnosti v le- tu 1976, je vendarle — bolj ali manj — zanesljivo možno reči, da nastaja v poslovanju PTT dejavnosti iia območju izguba, ki pa pravzaprav to ni. Nam- reč, pričakovati je, da bo poštna služba na celjskem območju leto 1976 sklenila s kratkimi sedmimi mili. joni izgube, ki pa jo bodo poštarji pokrili z dohod- kom iz telefonskih storitev. Menda je podobno sta- nje na vsem državnem območju. To še ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi prav telefonska dejavnost močno zaostajalo, za načrtovanim razvojem, kaj šele za potrebami. Tako izguba v poštnem prometu hromi nadaljnji razvoj PTT dejavnosti, zlasti te, ki je vse bolj v ra. M v poslovnem svetu pa. tudi sicer med občani. Tu- di slednji vse bolj nagibajo neposrednemu komuni, ciranju prek »žice« in, kadar se da. opuščajo dopiso- imnje. ki je zamudno in vrhu tega še neučinkovito za hitro sporazuvievanje. V srednjeročnem obdobju bi morali na območju interesne skupnosti PTT Celje povečati zmogljivosti telefonskih central za 11.5S0 priključkov, število na- ročnikov pa za 7.260. V prvem letu tega obdobja pa je poštarjem uspelo povečati zm.ogljivost le za 1.260 priključkov in 1.208 telef07iskih naročnikov, kar je ko. maj dobra desetina načrtovanj petletnega obdobja. S to hitrico bodo poštarji uresničevali petletni načrt enkrat dlje. Pomembno je, da se tega zavedamo že zdaj, na začetku zaostajanja za načrtovanim razvo. jem. ko stvar še ne izgleda zamujena in se jo še da dohiteti. Seveda s širšo družbeno pomočjo, kajti po. štarji sami. kljub prizadevanjem tega ne bodo zmogli. Problem pa je prav zdaj največji, ker je letos potrebno za razvoj PTT dejavnosti zgraditi najpo. membnejše objekte, kot telekomunikacijski center v Celju, vključitev R.2 signalizacije, zgraditi PTT objekt v Velenju, izgradnja RR omrežja itd. V zagotavlja- nju sredstev za načrtovani razvoj zmorejo poštarji sa- mi le boro tretjino sredstev pa še to je vprašljivo, kajti reproduktivna sposobnost PTT se nenehno slab- ša zaradi neekonomskih cen v poštnem prometu. Pre. ostala sredstva nameravajo doseči z združevanjem sred. stev uporabnikov in s posojili. Združevanje sredstev pa kasni. Ob koncu preteklega leta je le 67 odstot- kov organizacij združenega dela in 77 odstotkov kra. jetrnih skupnosti na širšem celjskem območju skleni, lo samoupravni sporazum o osnovah plana razvoja PTT prometa, ki med drugimi določili tudi ureja na. čin združevanja sredstev za razvoj. Tako je še v zra. ku združevanje sredstev v višini kakih 40 milijonov dinarjev (telefonski in telegrafski naročniki bi prispe, vali na vsak uporabljen impulz po 0,10 din). To pa seveda resno ogroža uresničitev srednjeročnega plana razvoja PTT prometa. Nevzdržno pa bi bilo mižati pred dejstvom, da mo- re poštni promet poslovati v sedanjih neekonomskih pogojih, kaj šele zadovoljiti občanove potrebe, ne na- zadnje tudi po rednem prejemanju javnih komunika- tivnih sredstev. Nevzdržno tudi zato, ker ni mogoče terjati le od uporabnikov telefonskih in telegrafskih storitev, da si zagotavljajo razvoj, če morajo hkra. ti prelivati ustvarjena sredstva v poštni promet, ki posluje v neekonomskih razmerah. Preinik v tej sme. ri, tudi s podražitvijo cen poštnega prometa, se zdi nujen. Prav zato smo s pj-ispodobo v naslovu želeli opo- zoriti na probleme v PTT dejavnosti s klicem števil- ke 97 — prijava motenj. CELJE TKANINA IN TOPER Z ROKO V ROKI Zdaj gre v resnici za no- vega »Gregorja« čeprav v starih prostorih ali bolje povedano v preurejenih. Si- cer pa novi »Gregor« pome- ni tudi pomembno odločitev na poti sodelovanja med pro- izvodnjo in trgovino, v tem primeru med trgovskim podjetjem Tkanino — TOZD Maloprodaja in celjskim Top- rom. Elegantova trgovina »Gre- gor« na Ljubljanski cesti št. 6 je že nekaj časa za- prta. Toda, za njenim veli- kim izložbenim oknom teče- jo živahna adaptacijska de- la. In če bo vse tako, kot so ziistavili, potem bo novi »Gregor« znova odprt od pi-vega marca letos dalje. Novo trgovino bo vodil kolektiv Tkanine, v njej pa bodo predvsem prodajali bla- go za mlade. Za mlade po srcu, ne po letih. Sicer pa bo tu na voljo konfekcija. Športne potrebščine in po- dobno. Vse v skladu z let- nim časom, sezono in potre- bami. Tu bo prevladovalo blago, ki prihaja iz Toprovih delavnic, predvsem TOZD Elegant, v manjši meri, oko- li 20 odstotkov pa bodo še izdelki drugih proizvajalcev. Zato bo novi »Gregor« tudi najboljša izkaznica priljub- ljenosti in aktualnosti Top- rovega oziroma ElegantovegU proizvodnega programa na tem področju. Na vsak na- čin na primeren barometer. Tkanina in Toper sta se torej dogovorila za skupen nastop, sklenila zJ-ato samo- upravni sporazum in v njem oprede'ila vse medsebojne obveznosti, dolžnosti, pravi- ce in podobno. Gre tor.3j za primer, ki v naši praksi ni nov, pa vendar zaželen in obetaven. Gre tudi za prak- tično združevanje dela in sredstev med proizvodnjo in trgovino, za odločitev, ki je lahko v prid potrošniku. Bo- dimo prepričVini. da bo ta- ko tudi v tem primeru! ŠENTJURSKI TOLO ČEZ 300 DELAVCEV IZDELA LETNO 133 MODELOV Tovarna lahke obutve, okrajšano TOLO je znala pri. slul:niti potrebam in željam svojih potrošnikov, saj jim je tekom leta nudila natikače in raznovrstne copate kar v 133 j-azličnih modelih. Vedeti mo. ramo, da je TOLO največja specializirana tovarna za iz- delavo lahke obutve v državi. V obdobju zadnjih 10 let sta proizvodnja in število zapos- lenih skokovito naraščali. Le- ta 1967, ko smo govorili o večji obrtni delavnici, ki je s svojimi šestdesetimi delavci izdelovala coi>ate v katere je bilo vloženega mnogo ročnega dela pa do danes, ko tovarna 7,aposluje čez 300 delavcev, ki izdelujejo lahko obutev na te- kočem U-aku v zelo izpopol- njenem tehlo-škem postopku, je ogromen skok. Z umiritvijo dotoka nove deio^vne sile, ki je v skladu z razvojnim načrtom se je znat- no dvignila produktivnost in in znižala režija. V srednje- ročnem planu predvidevajo le širjenje skladiščnih prostorov s katerimi so vsled posebnos- ti proizrvodnje na tesnem. Ker je razen tekočega traku, ki je iz 1. 1974 ves strojni park že precej izrabljen in zastarel, bodo že letos in v naslednjih letih posvetili vso pozornost modernizaciji in izpopolnitvi tistega s čimer bodo znatno dvignili proizvodnjo. Z novirai močmi v komerciali je tudi tam zapihal svež veter, ki je izpraznil zaloge ter razširil tržišče. Na planini ima Lovarna dis-. lociran obrat v katerem je za- poslenih 13 deiaivk, ki delajo v eni izmeni. V lanskem letu so stavbo, ki je bivša stara šola ustrezno adaptirali, mon. tirali centralno kurjavo in uredili obrat družbene prehra. ne s čimer so znatno b.bol j ša- li delovne pogoje zaposlenih. Tovarna ima lastno pi-odajal- no v kateri prodajajo svojo pr\-o in drugovrstne proizvo- de. Promet je zelo živahen, saj so lani ustvarili v njej okoli 1 milijon prometa ali povprečno mesečno nad 80 ti- soč din. TOLO: s tekočega traku ... LJUBEČNA: ENODNEVNI ZASLUŽEK ZA POČITNIŠKI DOM člani sindikata v opekar- nah LJuhcčna so se na zrni. nji konferenci odločili, da morajo pospešiti družabno in rekreativno življenje. V ta namen so sprejeli soj^lasno sklep, da bodo namenili eno- dnevni zaslužek za začetek Kradnje počitniškega doma na Rogli. Za ta objekt že imajo zemljišče in potrebna soglasja. Upajo, da ga bodo začeli graditi že letos. Sile i*a niso uprli samo v strmine Pohorja, ampak so za leto- vanje ob morju kupili kamp i prikolico. Kam jo bodo po- stavili, se bodo odločili po izvedeni anketi. Pozornost pa posvečajo tu- di športu in rekreaciji. Letos se bodo kot edini opekarji udeležili zimskih športnih iger gradbincev Slovenije v Kranjski gori. Pripravljajo pa se tudi na letne igre grad- bincev. V programu, ki so ga spre- jeli za letošnje delo pa so poseben poudarek namenili tudi razvoju samoupravnih odnosov. Zapisali so si v pro- gram, da bodo budno sprem- ljali uresničitev zakona o zdniženem delu. razvoj sa- moupravnih delovnih skupin in dru.no. Seveda pa ne bodo pozabili na dobro gospodar- jenje, inventivno de.javnost fn stabilizacijske ukrepe. Za dosledno uresničevanje sprejetega programa ne sme biti ovir. To so pokaz^ile tudi kadrovske spremembe, ki so jih opravili v eni od treh osnovnih organizacij zveze sindikatov. Ta organizacija namreč ni delala dovolj aktiv, no Prepričani pa so, da ho to z novimi člani mogoče. MILAN BRECL NEKAJ MISLI Ka razmišljam o uspeš- nosti poslovanja v temelj- ni organizaciji združenega dela, menim, da je treba iskati vzroke za uspešnost ali neuspešnost v prvi vrs- ti v naših medsebojnin odnosih. Ti ne morejo te meljiti samo na pravilni- kih, statutih, ampak mo- rajo biti resnični samou- pravni dogovor med delav- ci — tovariši. To pa je tu- dt osnova za res uspešno delo v organizacijah zdru- ženega dela. Ko delamo primerjave med delovno disciplino, medsebojnint spoštova. njem in uspehom dela, bo. mo takoj opazili čvrsto povezanost med temi poj- mi. Pogledamo v svojo delavno sredino in dokaz za to trditev je tu. Zato je nujno potrebno gojiti te medsebojne odno- se, se dogovajrati in dogo. voriti. Potem pa dogovor- jeno spoštovati! Delo z ljudmi ni delo s storji, jc pa toliko lažje^ če temelji na dobrih človeških odno- sih. Pri pregledu poslovanja za lansko leto se bomo srečali z golimi številka- mi, ki pa so tudi odraz naših medsebojnih odno. sov in zato jim ob pri- ložnosti posvetimo nekaj besed. ZVONIMfR MIRT, Tkanina, Celje §t. 6—10. februar 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 CELJE TURISTIČNA SRBIJA! SREČANJE Z NJENIMI NARAVNIMI LEPOTAMI i?obuda celjskega turistične- ga društva je naletela na poL nO razumevanje, še več, pri- šla je v času, ko so tudi pri Turistični zvezi Srbije raz. mišljali, kako bi predstavili svoje območje ljudem v naši republiki. In tako ni naključ- je, da bo ttiristična Srbija prvič in najprej v celoti pred- stavljena prav v Celju. Gre za pobudo, kako opo- jBoriti nžiše ljudi na naravne lepote Srbije, na možnosti za letovanja, za izlete in po- dobno. Naravnim lepotam se seveda pridružujejo tudi šte. vilni kulturni in zgodovinski spomeniki, veliko iz časa na- rodnoosvobodilnega boja. Celotna prireditev v Celju bo potekala v organizaciji do. mačega turističnega društva in pod pokroviteljstvom občin- ske konference SZDL- Odločili so se za dvodnevni program: za torek, 15. in sredo 16. februarja. Tako bodo v torek, 15. t. m. ob 9.00 uri najprej v avli pred veliko dvorano Narod, nega doma odprli razstavo o turistični Srbiji. Četrt ure za tem, ob 9.15 uri, pa se bo v zgornji stranski dvorani Na- rodnega doma pričelo p>osve. tovanje o možnostih, kd jih daje turistična Srbija. Razen tega bodo ta dan do- poldne in poix)ldne kar štiri, krat predvajali filme o tu- ristični Srbiji in jih seveda dopolnili z živo besedo. Te predstave bodo v veliki dvo. rani Narodnega doma in bodo namenjene srednješolski mla- dini. Podobno predavanje s pred- vajanjem filmov bo v torek ob 18.30 uri prav tako v ve- liki dvorani Narodnega do. ma za Celjane in vse druge. Večerne ure pa bodo zani- mive zlasti v hotelu Merx, kjer bodo kuharji iz Beog. rada pripravili srbske kulina- rične specialitete. V sredo, 16. t. m. bodo do. poldne in popoldne predavan, ja o turistični Srbiji s pred- vajanjerh filmov še za osnov, nošolsko mladino ter za pri- padnike celjske gamizije JLA. Vse te predstave bodo v dvo. rani kina Union. Torej, bogat in pisan prog- ram, ki lahko v marsičem približa lepote turistične Srbi- je našim ljudem. MB GOLTE ZA INTERESNO SKUPNOST JUTRI POMEMBEN RAZGOVOR O RAZVOJU GOLT Pobuda je sicer nova, to- da pričakovana. Nova v tem, ker dobiva širše obeležje in ker se naslanja na tistega, kateremu je rekreacijsko-tu- ristioni center Golte nad Mozirjem namenjen. To pa je delmnemu človeku, njego. vemu razvedrilu, počitku,... Zakaj takšen uvod? Zato, da bi bolje razumeH in tu- di sprejeli pobudo celjskega Izletnika, ki je že na prvem koraku dobila širšo podpo- ro,^ da bi bolje dojeli, zakaj vabita svet občin celjskega območja m medobčinski svet Zveze sindikatov za celjsko območje jutri dopoldne na Golte k posvetovanju o pro- blematiki in nladaljnjem ra- '"^oju turističnega centra na Gol teh. Kolektiv celjskega Izletni- ka namreč prihaja s pobudo ^ ustanovitvi interesne skup- '^osti za poslovanje in razvoj ^TC Golte, prihaja s pred- ^•^gom, ki zagotavlja temu '^tru ne samo normiaino ^^''•o, marveč tudi nadaljnji razvoj. Saj je namreč zna- da je to še vedno ne- dokončana investicija in da za objekt, ki zdaj sloni ramah članov delovne skupnosti Izletnika, čeprav ima širše obeležje in četudi ^j^govo delo ne more in ne ^« biti odvisno le od ene- kolektiva. Gre torej za odgovor na vprašanje, ali so delovne or- ganizacije širšega celjskega območja pripravljene sodelo- vati pri reševanju skupnega problema, ali so pripravlje- ne s skromnimi finančnimi deleži podpreti akcijo, da bi bile Golte dostopne in na voljo delovnemu človeku ob vsakem času, ali so priprav- ljene sodelovati pri snova- vanju bodočega razvoja cent- ra in podobno. Gre za dogovor, po kate- rem niaj bi člani interesne skupnosti Golte združevali sredstva za pokritje more- bitnega vsakoletnega nepo- kritega dela zakonske amor- tizacije od infrastruktumih objektov na Golteh, se pra- vi za gondolo, žičnice, za stroje za urejanje smučišč itd. Prav t>9ko gre za pokrit- je dogovorjenih investicij- skih naložb v okviru sred- njeročnega plana ra.zvoja RTC Golte itd. Seveda gre pri vsem tem za dogovorje- ni delež, ki bo bržčas odvi- sen od števila za.poslenih v delovnih organ^izacijah, ki bodo podpisale tak spora- zum. Na vsiak način pa ne gre za visoka sredstva, pred katerimi bi se ustavljaU, saj znaša letna amortizacija oko- li 240 milijonov starih dinar- jev, medtem ko bodo nalož- be odvisne od skupnega spo- znan jia in finančne moči. To- rej, prav tako od dogovora. In vendar ne gre samo za dajanje sredstev. Tu so tu- di ugodnosti oziroma popu- sti za vozovnice za žičnice, ki bi jih dobili kolektivi 25a svoje člane, če bodo podpi- saU sporazum. Torej, obo- jestranska korist. Kolektiv Izletnika želi to- rej diftti centru na Golteh širšo družbeno zaledje in oporo, na vsak način pa takšno, da nor.naino pMoslo- vanje centra ne bo odvisno od muhastih zim. Lep pri- mer za to je letošnji januar, ko je kolektiv na Golteh, za- radi ugodnih snežnih pogo- jev, zabeležil v tem mesecu okoh 200 milijonov dinarjev promet-a, medtem kot je bil ta podatek za januar 1976. leta sam'0 74 milijonov. Stekel bo torej razgovor. O Golteh. O delu in razvoju. Zaradi delovnega človeka. Naj to ne bo kulisa, za ka- terimi se sikrivajo druga pri- ziadevanja. Karte so odprte, nameni še bolj. Zato bo tre- ba tudi v tem primeru reči odločno in jasno besedo. Tu- di zaradi tega, da bo kolek- tiv Izletnika vedel na Gol- teh zastaviti svoje delo v korist delovnega človeka, ob- čana. M. BOŽIČ DESETI JUBI- LEJNI VALČKOV VEČER Letos že desetič po vrs- ti. Zato v organizacijskem in vsebinskem pogledu to. liko večja odgovornost. Iz- redno zanimanje za to celjsko tradicionalno dru- žabno prireditev pa vlada tudi med občani. Deseti valčkov večer, ki ga pripravlja turistično društvo, bo v soboto, 5. m.arca v dvorani Narodne, ga doma. Igral bo ansam- bel »šok« iz Ljubljane, pe. li pa bodo Ditka Haberl, Edvin Fliser ter skupina pepel in kri. Kot po nava. di bo v baru igral ansam- bel »čim-bum«. Rezem'acije bodo na voljo že od 18. februarja dalje. NA GOLOVCU 150.000 LJUDI Delovna bilanca turistič- no-rekreacijskega centra Golovec je za lanskih ne- ix>lnih šest mesecev, vsaj kar se tiče številk o pri- reditvah in obiskovalcih, plodna. Tako so bili od juhja do decembra lani v večnamenski dvorani Golovec trije sejmi, dva- najst družbenoFK)litičnih manifestacij, sestankov in proslav, osem družabno- zabavnih prireditev s ple- som in gostinskimi uslu- gami ter šest show prire- ditev oziroma koncertov. In če k temu dodamo še uporabo dvorane za šport- no rekreacijo, tekmovalni šport ter za temeljno te- lesno vzgojo, je bilanca popolna. Naslednji podatek pa še govori, da si je vse pri- reditve v tej dvorani ogle- dalo več kot 150.000 ljudi! NOVO V HOTELU CELEIA Ni dolgo tega, ko so v hotelu Celeia preuredili spod- nje, gostinske prostore. Lepo in okusno. Zdaj so na vrsta nočitvene zmogljivosti, predvsem pa 54 enoposteljnih sob, ki so brez kopalnic. Zaradi tega so mjiogi gostje otUiajali drugam, ko so jim ob sprejemu povetlali, da .^icer imajo sobe, toda brez kopalnic. Preureditev bo izvedena lako, da bodo od štiriinpetde- setih sob dobUi dvainštirideset, od tega 28 s kopalnico. Vse to seveda sobe z eno posteljo. Hkrati s tem bodo zamenjali tudi opremo sob, ki v zadnjih šestna,jstlh letih ni doživela nobene spremembe. V Celei računajo, da bodo za ta dela odšteli okoli 259 milijonov starih dinarjev. Vrli tega bo hotel uvrščen v viš- jo b kategorijo, na kar tudi ne kaže pozabiti. Pravijo, da bodo vsa ta dela opravili še letos. mb BANČNE USLUGE VSE BLIŽE ČLOVEKU Ni naključje, če Ljubljanska banka, podružnica Celje, posveča veliko po- zomost svojim poslovnim enotam, pa naj bodo to tiste v občinskih središčih ali tako imenovane agencije v lirugih krajih. 2e zdaj jih je lepa vrsta. In tako lahko rečemo, da je celjska po- diTjžnica Ljubljanske banke močno približala svoje usluge delovnemu člo- veku, občanu. Toda, življenje teče da- lje in vsak dan pvoraja nove zahteve in potrebe. Tudi na tem področju. Kajti tudi obseg bančnih uslug se vse bolj širi. K temu so zlasti pripomogle ti- ste osnovne storitve, ki jih banka op- ravlja za delovnega človeka, občana. Gre za nakazilo osebnih dohodkov ah pokojnin na hranilne knj'ižice, gre za hranilne vloge in dvig na sploh, gre za devizne posle in podobno. V skladu s tem obsegom uslug, ka se veča iz dneva v dan, je tudi celj- ska podružnica Ljubljanske banke se- stavila in sprejela srednjeročni pro- gram širjenja svoje poslovne mreže, odpiranje svojih delovnih enot oziro- ma agencij v večjih krajih, v novih stanovanjskih soseskah in drugod. Po tem programu, ki velja za ob- dobje do 1980. leta naj bd samo v ce- ljski občini dobili šitri takšne nove agencije in to na Lavi, Hudinji, v Što- rah in na Dobrni. V šmarski občini sta predvideni dve novi agenciji: v Ro- gatcu in Podčetrtku, v šentjurski ob- čini na Planini pri Sevnici, v mozirski občini v Nazarjth, v laški občini v Rimskih Toplicah ter v konjiški obči- ni nova agencija v Zrečah, ki postaja vse bolj močno industrijsko in stano- vanjsko mesto. S tem pa seveda načrtov ni konec, saj so zahteve in potrebe po ustrezniih delovnih in p>oslovnih prostorih še drugod. Tako v žalski občim tečejo prizadevanja za izboljšanje in poveča- nje poslovnih prostorov v Preboldu in na Vranskem. Sicer pa je v snovanju tudi gradnja novega poslopja ix>leg ve- leblagovnice v Žalcu, kjer tudi sicer nastaja novo poslovno središče. Po- dobno velja za Slovenske Konjice, kjer je načrtovana nova agencija zlasti v novem nastajajočem stanovanjskem oziroma mestnem središču. Podobni akcdjd tečeta v Šentjurju in Rogaški Slatini, kjer gre prav taiko za kombi- nirano rešitev, se pravi za novi po- slovno bančni stavbi, kjer bo dobila svoje prostore budi ljubljanska ban- ka. Seveda pa kaže pri vsem tem opo- zoriti še na nekaj. V teh primerih celjska pKKiružinioa Ljubljanske banke ne nastopa kot edini oziroma kot glav- ni nosilec investicij, marveč prevze- ma le svoj, v glavnem manjši del. Za- to je časovna rešitev takšne naloge od- visna predvsem od drug'ih partnerjev. To pa seveda pomeni, da je težko re- či, kdaj bodo urejeni in usposobljeni novi prostori. Na vsak način pa je in- teres vseh, da so ta dela čimprej op- ravljena, še zlasti pa to ix)budo za- stopa celjska podružnica I^jubljanske banke. Tak je torej okvirni načrt razšir;i- ve mreže enot oziroma agencij celjske podružnice Ljubljanske banke v ob- dobju do 1980. leta. Tudi v tem načr- tu je videti veliko pozornost banke do ^ delovnega človeka in občana, ki v eno- tah celjske podružnice Ljubljanske banke išče svoje mesto za rešitev in ureditev svojih denarnih zadev. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 6—10. februar 1977 KNJIGA O COLOMBU lašla je knjiga o Colombu, peti vrhtmsiki konferen- ci voditeljev "držav ali vlad neuvrščenih držav. Prvič ©o v slovenščina objavljeni vsi dokumenti, sprejeti na tem pomembnem srečanju neuvrščenih, *Jako politič- na deklaracija, gospodarska deklaracija, akcijski pro- gram gospodarskega sodelovanja in vseh 32 resolucij, tako političnih kakor gospodarskih. V knjigi stia na- dalje govor predsednika SFRJ Josipa Broza Tita v Colombu in sikrajžani govor predsednice vlade Sri Lanke Sirimavo Bandaranaike, slovenska izdajla je do- dala še poudarke iz govorov drugih vodij delegacij in oceno Staneta Dolanca o Colombu na seji predsed- stva zvezne konference SZDLJ, na koncu pa so na krat- ko predstavljene še vse polnopravne članice gibanja neuvrščenih (86) držav. O izpolnjevanju sklepov-dokumentov Colomba raz- pranrljamo prd nas na najrazličnejših ravneh. Tako je •tovariš Stane Dolanc na seji predsedstva zvezne kon- ference SZDU sredi oktobra lani med drugim pouda- idl, da je temeljito in hitro uresničevajnje sklepov, sprejetih v Colombu, ena naj.pomembnej&ih nalog vse naše politike, naše socialistične samouprav::-)e dnižbe, to je socialistične zveze, zveze komimistov in vseh diTUigih družbenopolitičnih organi^cij, samoupravnih in državnih organov, družbenopolitičnih skupnosti, orga- nizacij združenega dela in raznih institucij, ki naj ohvaliti moram predvsem mlade v Ekraju, ozi- roma njilTiovo osnovno organi, zacijo, saj se uspešno vklju- čujejo v delo vseh organizacij in društev. Sodelujejo pri vseh akcijah, ne glede na to, kdo jih organizira. Sploh je v našem kraju čutiti tesno po- vezanost med vsemi drjštvi in organizacijami in vseh ak- cij Se lotevamo s skupnimi močmi in uspehi ob tem ne zaostajajo. Vendar pa kljub temu včasih delo in aktivnost ljudi zamre, s čimer smo se v zadnjern času ka^ nekajkrat zapovrstjo srečali. Oživeli spet, ko začrtamo kakšno večjo akcijo ali pa, če nasta- ne kak problem, ki je v nepo. sredni por/ezavi s krajani sa- mimi. Vzrok je iskati pred- vsem v odmaknjenih vaseh in zaselkih, od koder ljudje tež. ko pridejo na sestanke ali pa celo v stik z ostalimi kra- jani. Prav zato smo se odloči. 11, da izpeljemo akcijo, s ka- tero bomo krajane sproti ob- veščali o vseh dogodkih v krajevni skupnosti. Torej me. nimo dati večji ix>vdarek in- formiranju ljudi. V tem času je predvsem v ospredju pro- blem krajanov Ti-atne, ki je nastala po otvoritvi brane akumulacijskega jezera. Kra- jani se pritožujejo nad im-esti- tcrjem, da ni izpolnil vseh obljub in so nekateri ostali »odrezani od sveta«. Mislim pa, da je problem, ki je nas. tal globlji in ga je treba re- ševati tudi med krajani sami. mi, saj ga tudi za nesporazum postavitve trase ceste med nji. mi samimi. No, problem ali pa morda nesporazum bo se- veda treba čimprej odipraviti. Od 13. do 27. februarja bo tudi pri nas tekla razprava o razvoju in organiziranju kme. tijsfcva, ki bo za naš kraj Iz- redno pomembna in ji bomo po.sr.retili vso skrb in pozor- nost. Zanjo se kmetje že zani- majo in tako je tudi prav. Si. cer pa je tej problematiki Ob. činska konferenca SZDL že namenila več razprav v minu- lem obdobju, taiko da bo v našem primeru to v bistvu nekakšen zafeljuček, oziroma povzetek razprav. Te razpra- ve so tekle že po osnovnih or. ganizacijah ZK in kmetijskih organizacijah.« MATEJA PODJED AKCUA V OSREDKU Krajevna skupnost Ka- lobje sodi med manjše krajevne skupnosti v šen. tjurski občini. Največje naselje tod je Kostrivnica, ki šteje preko 240 prebi- valcev. V Kalobju ima^jo nepopolno o.snovno šolo, ki jo obiskuje 37 učencev. V naselju je v izgradnji tudi gasilski dom. Sreds- tva krajevnega samopris- pevka sktipaj z delom sredstev temeljnih organi, zacij združenega dela pa bodo do leta 1980 porablje- na predvsem za razrešitev in ureditev lokatoe ceste II. kategorije Jezeroe-Ka- lobje, gradili pa jo bodo s pomočjo mladinskih de. lovnih brigad. Prav tako bodo mladinske delovne brigade priskočile na po- moč pri izgradnji vodovo- da. Krajani .sami pa se naj- bolj zavzemajo za dobro povezane ceste, saj se morajo voziti na delo v večje kraje šentjurske ob. čine. Tako se prav v tem času dogoA'arjajo vaščani Osredka, da bodo z lastni- mi sredstvi uredili cesto v vasi, zakar so že pričeli zbirati sredstva. Delovna akcija bi sicer morala ste- či že 5. februarja, vendar pa so jo zaradi novozapjad. lega snega morali preloži, ti, Vaščani bodo zbrali približno milijon dinarjev, ki jih bodo porabili za na- bavo materiala, dela pa bodo opravili sami. Na po- moč jim bodo priskočili še mladinci i^ osnovne or. ganizacije ZSMS Jakob. M. P MLADI SMARSKE OBČINE / MANJKA TUDI USTREZN8H PROSTOROV ZA DELO Ne bi mogli reči, da pro- gram, ki so ga sprejeli šmlar- eki mladinci lani, ni dovolj obsežen ali kvaliteten. Na- sprotno, vse to, program de- la šmarske o'bčinske konfe. renče ima, izhaja pa iz de- javnosti prejšnjih let s tem, da so nekatere naloge raz- širjene in kvialitetno bolje zastavljene. Kljub vsemu se eastavlja vprašanje — in to povsem utemeljeno, saj neka- tere važnejših nalog že lani niso bile realizirane — ali bro ta program tiudl izpol- njen in isrpolnjen tako, da bodo siadovi dela vidni, šmar- sJcd mladinci se namreč ved- no bolj spopadajo s proble- mi kadrov. Mladinci, ki bi morali voditi akcije in delo nasploh, odhajajo, če že ne naravnost iz vrst mladine pa prehajajo na druga področ- jia. Dogaja se namreč, da se je mladinec, prepotreben v svoji organizaciji, ki mu je nudila vse možnosti družbe- no političnega izobraževanja m izpopolnjevanja takoj i>o- tem, ko je bil ta proces vsaj v grobem končan, preselil v oi^anizaoijo. kjer je imel boljše pogoje. Težave tako nastlajajo v samem vrliu or- ganizacije, torej v občinski konferenci ZSMS, da o po- manjkanju nasploh ne govo- rimo. Iz vsega tega sledi, da bi moraJd mladi po nekakš- nem ključu dojoč-eno doibo najprej delati v vrstah ZSMS, šele potem pa oditi drugam, Tak;o bi vslaj za silo zajezili odhajanje mladih fimkcio- naijev. Položaj sk\i!Šajo prav v tem trenutku reševati siste- i)f.iatsko, da bi čimibolje or- pjmizirali delo. To je nujno, saj je delo močno razvejano pa tudi območje delovanja je precejšnje: v občini je hkij 51 osnovnih organizacij ZiSMlS, semikaj pa je vštetih ■budi osem šolskih, ki zdru- Ku.jejo oko^li 2500 članov. To ši*,fvjlo pa ni konstantno, jsaj je m;igracijQ mladih, ki od- hajajo na delo, precejšnja. V drugo pOast problemov t)i laihiko irvTsIdli prostorslko wtis(ko mladcine, predvsem po- .. .11 f.ih, sekretar OK /••»Is •-in, r.if pri Jelšah: ».»ladinci iia vodilnih mestjh v občinski konferenci ne zcir žp dolgo ...« običajno, težJave s sredstvi. Del teh nevšečnosti odpadf seveda nujno tudi na mlar de, saj ponekod uigatavljajo, da je sodelovanje med po- sameznimi osnovnimi organi- zacijami in pa družbeno po- litičnimi organizacijami sla- bo eli ga celo ni; torej tudi ni mogiOče nikakršno reševa- nje težav. Tudi sicer Mjko ugotovimo, da se v veli.ki večini primerov mladina dr- ža ob strani, nemalokrat tu- di zaradi ležernosti družbe- no političnih dejavnikov v krajih, ki se jim preprosto ne zdi pomeni bno, da bi k svojemu delu pritegnili tudi mJadinp. Izgovor je seveda na moč prozoren: niso še dorasli družbeno političnemu delu, ki ziahteva zrelega in izgrajenega človeka. Morda je tudi malo nepri- jetna ugotovitev, da so akci- je največkrat (^govorimo za preteiltlost) precej birokrat- sko površinske, omejene zgolj na dirigirane naloge, samo- miciatdve pa je mnogo pre- malo. Zgoij^ nekfej seminar- jev, proslav in podobno še ni vse delo. Tudi relacije krajenna skupnost—osnovna 03:^,anizacijQ ZSMS—organi- zacija združenega dela mar- sikje niso v steladu z novo ustmo in z zakonom o anVu- ženem delu. Težišče dela v letu 1977 v femacrsfej citoičrru bo predirseca na boljši' organiziranosti, ta pa bo porok za boljše delo. Kot leta doslej bodo tudi le- tos mladii sodelovali na mla- dinskih delovnih akcijah. V marcu je predvidena so- lidarnostna akcija (zbiranje paprija) za posodobitev ceij- ske bolnišnice kot prispevek šmarskih mladincev za bo- lje urejeno zdravstvo. Neka- kako v istem času se bodo vključili v republiško soli- darnostno akcijo Solidarnost z narodi, ki se osvobajajo izpod kolonialnega jarma. Poleg velikih praznovanj, ki bodo v tem letu po vsej do- movini in v katere se bodo tvorno vključili tudi šmar- ski mladinci, bodo samostoj- no organizirali še nekaj akcij. Posebna pozornost bo velja- la ureditvi spominskega par- ks Trobce MILENKO STRAŠEK PRIZNANJE PREBOLDSKI ŠOLI Strokoima služba re- publiškega zavoda za šoJs- tvo in pedagoška služba celjskega zavoda za šolst- vo sta izredno pozitivno ocenili isskušnje, ki jah je s svojim delom dala celo- dnevna šola v Preboldu. V svojih stališčih so pred- stavniki obeh Služb pouda rili, da je to ena najbolj- ših šol na celjskem območ- ju, vsekakor pa šola, ki je med ">^semi celodnevninai šolami na območju doslej dala najboljše rezultate m najbolj pozitivne izkušnje. Ocena obeh služb niti ne preseneča, saj je znano, da je bil učni uspeh celo- dnevne šole sto odstoten, kar je vnovič potrdilo ko- ristnost oddelkov podalj- šanega bivanija. To priz- lanje mora biti novia spod. buda, da bodo v občini le našli sredstva za ureditev nekaterih perečih proble- monr te šole, predjvsem pa ustrezne oziroma premajh- ne kiulbmje. sb TEMELJNI KAMEN ZA ŠOLO V BRASLOVČAH Slovenski kulturna praznik so še posebej slovesno proslavili v Braslovčah, kjer m torek položili temeljni kamen za novo osnovno šolo. To bo gradil celjski In.grad, imela ba 2930 kvadratnih metrov površine in bo v n.jej prostora za 33<| učencev. Posebej se Brasiovčah veselijo tudi telovadnice, ki jo bo imela nova šola. Gradnja, ki se Je pričela s postavitAijo temeljnega kamna, bo po načrtih zaključe do oktobra letos, tako da bodo v novem šolskem letu učenci iz Braslovč in okolice v novi šoli. Gradnjo šole financira .sklad za ure.snlčevan.je programa drugega samoprispevka sredstev rezerve. Pri prvotno potrjenen-i načriu namreč braslovška .šola ni bUa zajeta program. Slabo .stanje na stari šioli in izredno težavni pogoji dela pa .so pogojili od čitev, da tudi v Braslovčah zgradijo novo. sodobno šolo. Tako bo sklad financiral vsa gr; bena in komunalna dela v zvezi z novo .šolo, medtem ko bo 2a opremo šoJe poskrbela < činska izobraževalna skupnost. Predi-ačunska v realnost nove šole v BraslovčaJi je šestnajst milij(mov dinarjev. VELENJE IMENITEN ŽENSKI TE» VRSTA ZANIMIVIH PRIREDITEV IN TEKMOVANJ Občinska konferenca SZDL Velenje pripravlja v nasled- njih mesecih celo vrsto zani- mivih srečanj, proslav in pri- 1 redit^v. Sekretar Občinske konference Tone Šeliga: »Predno spregovorim o pro- slavah in ostaUh prireditvah naj povem, da smo pred dne. ■ti imeli sejo občinske kon- ference, kjer smo med dru- gim obravnavala tudi druž. beno — gosixxiarski plan aa letošnje leto v naši občina in zavzeli stališča do njega. Spregovorili smo tudi o pred- logu, da se razširi izvršni svet pri občirjsLkii skupščini ter obravnavali akcijski program ob formiranj^i mičnih skup- i'.^'j za zavarovalno .skupnost it''iav. z ostalim pa je takole: 8. februarja pripravljanio pro- slavo ob slovenskem kultur- nem prazniku, kjer bodo nas- topili učenci osnovne šole An- ton Aškerc. Od 26. do 27. bo pohod po poteh legendarne štirinajste divizije z mitin- gom na Glaski gori, kjer bo- do poleg mladincev sodelovali tudi pripadniki teritorialnih enot in cedjske gamizije. Po- sebno zanimivo prireditev pri. pravljamo skupaj z velenj- skim atletskim klubom za dan žena, 8. marec in to tek na 3000 metrov po velenjskih •uljcek, katerega se bodo ude- «.• ( -'^-jbojjše evropske r:;;\.-ivt- ua srednje in d proge. Ker je ta tek v jedarju evrepske atletske ze laiiko upravičeno priči jemo kvalioetno udeležbe to iz Avstrije, Bolgarije, koslovaške, Italije, Madžai Poljske, Rom-onije in J slavije. pred osrednjim skim tekom bodo nastopi pionirji mladinci in člani ključna prireditev bo v D kulture- 34. aprila bo osrednja sjava Dneva OF, kjer I Rdeči dvorani nastopi) t ižanska zbor iz Trsta, i maja pripraivljamo baii po velenjskijb ulicah. §t. 6 — 10- februar 1977 NOVI TEDNIK stran 7 PEVSKI ZBOR OŠ I. CELJSKE ČETE V POREČU Člani mladinskega pevs- l;ega zbora iz osnovne šo- je I. celjske čete, so tri dni zimskih počitnic pre- živeli na pevskih vajah v poreču. Tu so tekle pri- prave za nastop na celjs. kem Mladinskem festiva. lu, ki bo v mesecu maju. Na pot so odšli s šestimi spremljevalci in seveda vodjo zbora Dragico Z^ar. Njihovi delovni dnevi so bili dokaj naporni, vendar pa zaradi izredne discipli- ne zbora, uspešni. V teh dneh so imeli kar 23 ur ■petja. Del sredstev (200 di- darjev), za bivanje v Po- reču so prispevali starši otrok, ostala pa delovni organizaciji Toper in Kli- ma, kar priča o izrednem posluhu teh dveh kolekti- vov za celjsko pevsko kul- turo. Mladinski pevski ^bor :e šole pa si je za letošnje šolsko leto zadal še veliko naiog. Tako bodo 20. apri. la pripravili .samostojen koncert ob 80-letnici obsto- ja šole. V goste bodo po- vabiU. še zbor iz osnovne šole Lucija v Portorožu, ki bo prav tako nastopil na Mladin.skem pevskem festi. valu v Celju. 9. maja bodo odpotovali v Makarsko jn se udeležili srečanja mla dine Makarske, Celja in Konijic. Pred zaključkom šolskega leta pa bodo za- peli še na koncertu v Por- torožu. PETROVIČ V ROGAŠKI SLATINI v pivnici Zdravilišča v Rogaški Siaiini razstavlja svoja olja in akrile Stane Petrovič — čonči, član Društva likovnih amater- jev Celja. Gledalcem se predstavlja v tem razstav, iiem prostoru prvič in to z najnovejšimi deli, ki od. sevajo viden napredek od zadnje razstave. Tudi tok- rat sta razstavo pripravili Delavska univerza in Kul- turna skupnost šmarske občine. Razstaiva bo v pivnici odprt; t do 7. mar- ca. JAKI V CELOVCU v torek zvečer so v po- častitev slovenskega kul- turnega praznika odprli v Celovcu razstavo likovnih de; Jožeta Horvata-Jaki j a. Razstava je v znanem raz- staTOem prostoru »Aula HlGvenica«. Koroškemu ob- činstvu se je predstavil z najnovejšimi deli. Omenje. na razstava pomeni drago, ceno vez v kulturnem so- delovanju koroškilj Sloven- cev z matično domovino ir. likovna dela Jožeta Hor. vata-Jakija so dostojen predstavnik sodobne slo. wnske likovne ustc/arjal- nosti. REČICA OB SAVINJI O ŠOLSKEM VSAKDANU PRI SVOJEM DELU POGREŠAJO TELOVADNICO Tedaj, ko smo se novinarji našega tednika in radia mu- dili med Rečičani, je stekel tudi pogovor z Anico Novak, vodjo podružnične šole na Rečici. Resda smo jo zmoti- li kar sredi pouka, prav na predzadnji dan zimskih po- čitnic, toda kljub temu se je -Anica ljubeznivo odzvala na- šemu vabilu za klepet. Be- seda je stekla o delu in živ- ljenju na šoli, o problemih, ki jih s seboj prinaša rečiš- ki vsakdan. »Rečiška osnovna šola je podružnica niozirske popol- ne osemletke, kajne? Toda pred leti ste imeli tudi v Re- čici popolno osemletko. Je taka rešitev pridobitev ali izguba za kraj?« »Res je. Nekaj let smo ime- li v Rečici popolno osnovno šot. ko pa so pred petimi leti zgradili lepo, moderno šrlo v Mozirju, je nam osta- lo le še poučevanje otrok na nižji stopnji. Tudi mi smo dcvBih novo šolo, lepa je, a vendar že pretesna. Praznih rnk torej nismo ostali, izgu- ba pa je bila boleča in se ta vrzel pozna v kraju še 5:eaaj. Lahko bi celo rekla, da vedno bolj pogrešamo po- polno osnovno šolo. No, kljub temu pa so mnogi starši ze- .o veseli predšolskega var- siva otrok v Rečici. Na šoli smo namreč pridobili prosto- re za otroško varstvo. Teže je le za tiste šolarje iz od- daljenih vasi, ki morajo pre- hoditi dobršen del poti peš do Rečice in potem še z av- tobusom naprej v Mozirje. Za marsikoga je taka pot ze- lo naporna, saj nekateri šo- larji prehodijo samo do Re- čice tudi sedem kilometrov.« »Kako se navezujete z uč- nim programom in izvenšol- skimi de.javnostmi na matič- no šolft?«^ . »Lahko rečem, da je pove- zanost med nami dokaj trd- na, kljub temu, da smo po drugi strani zelo samostoj- ni, predvsem glede izvenšol- skih dejavnosti. Po svojih najboljših močeh se vklju- čujemo v kulturno življenje kraja s številnimi proslava- mi, ki jih pripravljamo. Šo- la je bila že od nekdaj sre- dišče kulturnega življenja v kraju. Otroci zelo radi sode- lujejo na različnih priredit- vah, ki so v kraju tudi dob- ro obiskane. Krajani so se že navadili na sodelovanje otrok na različnih proslavah in nas povsod, kjer nastopi- mo, dobro sprejmejo.« »Kdo pa je gonilna sila kulturnega življenja v kraju?« »To je nedvomno Prosvet- no društvo, s katerim je šo- la tesno povezana.« ».Ste že razmišljali o celo- dnevni šoli?« »Pravih pogojev za start s celodnevno šolo nimamo, za- to smo tudi bolj malo raz- mišljali o njenem pričetku. Zaenkrat se o tej obliki po- učevanja tudi še nismo po- govarjali s starši naših otrok. Seveda bi bilo potrebnih ne- kaj investicij, da bi lahko preusmerili pouk na celo- dnevno bivanje otrok v šoli, vendar pa zaenkrat teh mož- nosti nimamo.« »Ste z učnim uspehom otrok na šoli zadovoljni?« »Smo. Naši otroci so prid- ni, saj je učni uspeh ob pol- letju bil lOO-odstoten. Ce^se komu kje zatika, mu vsi ra- de volje priskočimo na po moč. S tem mislim na uči- telje in učence. Uvaj.^jno tu- di dopolnilne ure za tiste učence, ki snov nekoliko te- že dojemajo in zalo, uspehi ne izostajajo.« »Prav gotovo imate na šo- li organizirane tudi krožke. Kateri so to?« »Najmočnejši je reoiiacu- ski krožek, pa folklorm, pev- ski in ročnodelski. Dobro pa sodelujemo tudi s špori^nlm društvom v kraju. Zal pa ze- lo pogrešamo telovadnico, .ti bi jo lahko koristih, seveda če bi jo imeU, tudi drugi krajani za rekreacijo. V po- letnih mesecih ta problem ni toliko pereč, saj imamo lepo igrišče in možnost spre- hodov v naravo. Pozimi pa st stisknmo v avli ali kar v 'lzredu, kar nam onemogo- ča organiziranje pravih telo- vadnih ur.« Tako torej poteka delo in življenje na rečiški osnovni šoU, kjer je še vedno v os- predju vroča želja, da bi imeli v kraju spet popolno osemletko. Ta problem pa bodo odgovorni prav gotovo dobro preučih in morda bo čez čas želja postala dejstvo. MATEJA PODJED ŽALSKO ŠOLSTVO UCNi USPEHI RASTEJO OSIP V OSNOVNIH ŠOLAH LE ŠE ZA 11,3 ODSTOTKA Učni uspeh v osnovnih šo- lah žalske občine se je tu- di v minulem šolskem letu popravil, saj je kar 98 in pol odstotka učencev uspeš- no izdelalo razred. Med 4.162 učenci je bilo 995 odličnja- kov, 1.226 učeaicev je izdela- lo razred s prav dobrim uspehom, le 64 učencev pa razreda ni izdelalo. V občini opczar/ijo, da bi bil uspeh lahko še bolj- ši, če bi bili pogoji za peda- goško delo na nekaterih šo- lah boljši. Pri tem mislijo zlasti na pomanjkljivo opre- mo nekaterih kabinetov, za- radi če.sar je pouk še ved- no pretežno le usten in manj praktičen. Zaradi pom^anjka- nja prostorov pa je otežko- čeno tudi izvajanje dopolnil- nega pouka. Povsod tam, kjer so imeli možnost za dopolnili pouk in kjer so de- lovali oddelki podaljšanega bivanja otrok v šoli, so bili uspehi odlični, še posebej pa na osnovni šoli v Pre- boldu, kjer je celodnevna šola, ta zajema vse štiri raz- rede' ni?ije stopnje, dosegla sto odstoten uspeh. Na uspeh pa je vplivalo tudi dejstvo, da je bilo v oddel- kih normalne šole še 22 ka- tegoriziranih učencev, od katerih jih bo nekaj treba prešolati- N:i n'7-ji stopnji je naij- slkibši uspeh v prvih razre- dih, na višji pa v šestih, kjer so našteli kar slabo tretjino vseh negativnih ocen na šo- lah. Najslabši je bil uspeh na osnovni šoli v Polzeli, kjer je bilo kar petino vseh negativnih ocen v občini, najmanj negativnih ocen pa je bilo na šoU v Žalcu. Med predmeti je še ved- no niajtežja, seveda sodeč po uspehu učencev, matematika, saj je bilo iz tega predme- ta skuipno kar 75 negativnih ocen. Podobno je tudi s slo- venščino in tujimi jeziki, medtem ko so bile negativ- ne ocene pri ostalih pred- metih pravzaprav izjema. žalske šole se že nekaj let ponašajo z nizkim osi- pom. Ta se je zmkinjšal tudi v minulem šolskem letu in je bil le 11,3 odstotka. Od 495 učencev, kolikor jih je lani obiskovalo osme razre- de, jih torej le 56 ni končalo šolanja. S tako nizkim osi- pom je žals-ka občina na prvem mestu na celjskem območju. Najvišji osip so beležili na Polzeli in v Bra- slovčah, najnižjegia pa na šo- li v Žalcu. Vsako leto znova lahko torej v žalski občini potrju- jejo pravilnost odločitve, da bodo s samoprispvevkom in vsemi drugimi oblikami sku- šali čimbolj izboljšati uspe- he v osnovnem šolstvu. Do- ber us(peh, ki se z izboljše- vanjem in izenačevanjem ma- terialne osnove na vseh šo- ' l!ah le še boljša, je najmoč- j nejsi dokaz tej trditvi. BRANKO STAMEJCIC RAZSTAVA ^ OROŽJA V ŠENTVIDU Kolikor mogoče nulančno *^aniti občane z orožjem, ^ je v oborožitvi teritorial- enot šmarske občine, je '^en razstave v Šentvidu Pristavi, ki jo bodo od- '''"li jutri. Razstava, ki bo •^PrtJa le en dan, je name- njena predvsem rezervnim '^^rešinam, mladini pa tu- ^ c>stalim občanom, pripra- r^^ pa jO je osnovna orga- ^3<^ija Zveze vojaških re- ^^^nih starešin, ki jo čaka ' prihodnjem cbdcbju več iz rednega program- mst ŽALSKliVI GOVOR- CAM NA ROB Duliove v žalski občini že dalj časa burkajo govo- rice o različnih »nepravilnostih« pri delu izvršnega sveta in nekaterih drugih organov. Govorice o oseb- nem okoriščanju posameznikov, neupravičenem bogate- nju in polzakoniti dejavnosti, so prodrle že v najbolj oddaljene kraje občine. Zato lahko samo pozdravimo razpravo na zadnji seji občinske skupščine, kjer so delegatom razkrili, za kaj pravzaprav gre vsaj v enem od primerov, 'o katerih v občini toliko govore. Predsednik občinske skupščine Vlado Gorišek je namreč delegatom pojasnil, kako je v občini teklo delo v zvezi s pripravo in oblikovanjem srednjeroč- nega načrta razvoja. Za delo na tem pomembnem do- kumentu so namreč v občini zadolžili skupino najod- govornejših občinskih družbenih in političnih delavcev, ki je dokument po vsesplošnih ocenah tudi dobro pri- pravila. Za to dšlo pa so bile trikrat izplačane tudi nagrade. Prav te nagrade so sprožile val razmišljanj in razprav. Je bil sklep izvršnega sveta, ki je odločal o zneskih nagrad, pravilen? Da bodo stvari jasne, je treba povedati naslednje: srednjeročni načrt je veljal 22 starih milijonov, za na- grade je bilo izplačano okoli 13 starih milijonov. Ce se za hip dotaknemo vprašanja o pravilnosti po deljevanja nagrad za opravljeno delo, sodimo, da opravljeno delo zasluži plačilo. KolikJ^no in ali so ustrezne zneske res dobili »pravi« ljudje, v to se ne spuščamo. Skupščina je preso^dila, da je bilo ravnanje izvršn&ga sveta pravilno in to bi moralo ustaviti na- daljnja sumničenja. Veliko pa pove razprava ob infor- maciji, ko so delegati soglasno podpirali ravnanje iz- vršnega sveta. Rečeno je bilo celo, da v občini obsta- jajo ljudje ali skupine, ki jim ni všeč hiter razvoj občine. Eden od delegatov je tako dejal, da je končno v občini na vseh področjih opaziti hitre premike na- prej in dobro delo, tako da je širjenje ix)dobnih go- voric lahko tolmačiti le kot metanje polen pod noge konceptu pospešenega razvoja. Ali je resnično moralo priti do pravega malega škandala v občini, da so bih delegati o vsem obveščeni in da so jih vprašali tudi za njihovo mnenje? Odgovor je — ne. Nimamo prav nič proti temu, če je bilo za dobro opravljeno delo izplačano plačilo. Sprašujemo pa se, zakaj je moral na izplačevanje teh nagrad opozoriti del slovenskega tisika? Z drugimi besedami, ne odobra- vamo tega, da je izvršni svet o tem poročal »post fe- st um«. Ob javnosti dela. ki Je z ustavo zagotovljena za vse organe in organizacije, je moralo biti članom izvršnega sveta ix>vsem jasno, da bo njihov skl-ep v takšni aH drugačni obliki le prodrl v javnost. To se je tudi pripetilo. Na najbolj neustrezen in škodljiv način, škodljiv ne zato, ker o tem občani govorijo, ker za to vsi vedo. škodljiv predvsem zato, ker je marsikdo do- bil občutek, da žeUj-o člani izvršnega sveta te nagrade prikriti. Četudi ni bilo talco, so si s tem zapravili do- bršen del zaupanja občanov. Pošteno opravljeno delo, pa čeprav je honorarno, zasluži plačilo. Tega bi se mo- rali v izvršnem svetu zavedati že prej in delegaitom skupščine ob poročanju o svojem delu pri pripravah srednjeročnega načrta tudi pravočasno, resnično in točno poročati. Vključno s sklepi o nagradah. V opisanem primeru pa gre le za eno od govoric. Teh je še več. V zvezi z obveznico, pa gradnjo neka- terih velikih objektov v občini, osebnim okoriščanjem in podobno. Nedvomno v izvršnem svetu tudi te govo- rice še kako dobro poznajo. Tudi nanje bi morali od- govoriti podobno. Odkrito in pošteno — javno. Bodisi da gre za novo osebno premoženje (ki, če je sosedovo seveda, marsikoga moti, ne glede da je bilo zakonito in pošteno pridobljeno), bodisi da gre za govorice o provizijah, nagradah in podobno, v zvezi z družbeno gradnjo. Resnica in odkrita beseda sta edino zdravilo proti govoricam, ki jih, nedvomno z ne preveč pošte- nimi nameni, širijo nekateri krogi v občini. Le na ta način bo, ob vidnih uspehih svojega dela, izvršni svet lahko obdržal tudi enotnost in zaupanje v občini. BR.\NKO STAMEJCIC ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNA ŠOLA KONČNO DOBILA S VOJO PODOBO Šmarska osnovna šola je končno dobila svojo pravo podobo, saj je s postavitvijo telovadnice bilo zaključeno precej dolgo obdobje grad- nje, ki je nekoliko zastalo ob potresu, šmarski šolniki so se sedaj lahko upravičC' no oddahnili. PonJašajo se lahko s poslopjem, ki ga tež- ko najdemo v Sloveniji, je pa tudi ena redkih tovarst- nih ustanov, ki se lahko po- hvali tudi z zobozdravs-tve- no ambulanto in pa s prvi- mi začetki celodnevne šole. Ra^vnatelj šole, Jože Jakuš, je navdušen: »že leto dni je, odkar im^- mo šolskega zobozdravnika in šele sedaj res lahko ceni- mo tovrstne usluge, ki žal, tudi v veliko bolje organizi- ranih zdravstvenih ustanovah niso urejene tako, da bi za- dovoljevale občane. Tako imamo sed^aj ne le primeren prostor, ampak tudi vse na- prave, ki nam omogočajo si- stematično zobozdravstveno varstvo, ki se ga lahko po- služujejo tudi izvenšolski otroci. Poudariti moram predvsem to, da brez razu- mevanja staršev teg^a ne bi bilo, če ne bi pomagali, da smo kupili precej drag vrtal- ni stroj. Stroj smo kupili s prispevki staršev, precej so prispevali privatni obrtniki in šmarske delovne organi- zacije, ostalo pa smo pokri- li s kreditom zavarovalnice Slava.« Vrtalni stroj, ki je stal okoli osemnajst starih mili- jcnciv, sedaj že lep čas skrbi za zdravje bolnih zob ne le šmarskih otrok temveč , tudi vseh tistih, ki si nabirajo znanje v podružničnih šolah. Z izgradnjo šolske stavbe so se delovni pogoji seveda občutno izboljšali in šmar- ska osnovrJa šola je bila ena prvih vzgojnih ustanov, ki je v občini vpeljala tudi celo- dnevno šolo. Zaenkrat st;.a na šoli dva oddelka podalj- šanega bivanja, ki ju obisku- je 43 učencev Tik pred otvo- ritvijo pa -e Dodružnična šo- la na Kristian vrhu, ki bo prav tako imela vse možno- sti za celodnevno šolo, šmarsiki šoli ne manjka več veliko, žele si le, da ,bi v kraju dokončno uredili še bazen, da bi tako mlad±,n lahko nudili organiziran po- uk pla\!anja. W1ST 8. stran — NOVI TEDNIK St. 6 — 10. februar 11977 ČETKOViC V BUDIMPEŠTI Na osnovi sodelovanja in kulturne menjave dela med Jugoslavijo in Madžarsko je posebna zvezna likovna žirija določila tudi slovenske kiparje, ki bodo zastopali Jugosla- vijo na razstavi sodobne jugoslovanske plastike v Budim- pešti meseca aprila. Med njimi je tudi celjski akademski kipar Vasilije četkovič, ki je za omenjeno razstavo ustvaril dve plastiki iz polietilenskih cevi zabukoviške Minerve. Foto: D. Medved Četrta predstava slg celje KRSTNA UPRIZORITEV «ZLATI ČASI, LEPI KRASI^t P, LUŽANA - POVRSINSKC Pavel Lužan je bil doslej poznan le ožjemu fcrogu ob- činstva, saj so njegove igre uprizarjali le mali in ekspe- rimentalni odri. v letošnji se- zoni pa mu je uspei prodor na velike odre z dvema igra- ma o sodobnem slovenskem delavcu, ki sta nastali iz žel- je po mnogo širši komunika- tivnosti. Srečo nikoli opotečo igra MGL iz Ljubljane, dopol- nilo te igre pa je komedija Zlati časi, lepi krasi, ki nam jo igrajo v teh dneh v SLG Celje. Avtorja je težnja po ve- čji komunikativnosti vodila k realistični odslikaivl stvarnega in sanijarskega sveta povpreč- ne slovenske družine, k odšli, kavi nekoliko prebledih, premalo izrazitih bai"v. Rezul- tat takšne previdne kritike je deloma res osveščenje, ki pa nikakor ni tako izrazito ,in globoko, da bi gledalca vodilo v temeljitejši spopad z last- nim potrošništvom in malo- meščanščino. Avtor s svojo obzirno kritiko v bistvu streže potrošniški mentaliie- ti, četudi je prav ta pred. met njegove kritike. Povprečna delavska druži- na je prikazana v svoji razmeroma brezhibni, vseka- kor pa neviznemirljivi vsak- danjosti, iz katere jo va- bijo množična občila, zlas- ti ekonomska propaganda, v svet sanjarij in lažnih ■"raiednot. V skladu s spo- sobnostjo živega sanjarjenja &o oblikovane tudi želje pasameznih članov družine. Mož sanjarjenje odklanja, zato so tudi njegovi živ- Ijenski cilji zelo skromni in je z danim zadovoljen. Verjame v delo, zato tudi v prostem času rad br- kljali po stanovanju, četu- di brez potreibe. Tudi hči oblikuje življenje v skladu z možnostmi; pridno se uči in priložnostno služi — za reklamirano pohištvo. Sinu šolanje ne diši, zato sanjari o bliskovitem uspe- hu v svetu zabavne glas- be. Mati je sanjarjenju naj- bolj podvržena, zato zbi- ra nalepke, zamaške, ovit- ke,... in upa na srečni trenutek. Njene sanje so najbolj žiive, zato nam jih avtor utelesi na odru in jih izostri do absolutnega vrhunca, ko za glavni do- bitek nakupijo nerazumne količine pohištva. V to pravljično vizijo pa odse- kano zareže s finalnim pri- zorom resničnosti, ki naj bi s svojo kotrastno skro. mnostjo ovetii in spameto val. Osebe Lužanove kome- dije so torej predmet ma- nipulacije množiČ3iih občil, ki propagirajo lažne vred- note, ustvarjajo nove mite (.npr.: mit tv-na.povedovalke, glasbenega zvezni ka) ter po- spešujejo v nekritičnih lju. deh namišljene potrebe po vedno novih simbolih oseb- nega standarda. Rezultat te le naividez nedolžne manipu- lacije so notranje razklani in med seboj odtujeni ljud- je, kakršni se kažejo v vsebinsko izpraznjenih di- alogih, v nepoznavanju naj. bližjih sorodnikov in celo življenskih partnerjev med se- boj, v grozljivem dejstvu, da jim je edini skupni mienovalec interes za tele- vizijsko omamo in sanja- rije, ki iz nje izhajajo. Povprečni slovenski »nepo- sredni proizvajalec« je torej družbeno odtujen malome. ščan, v svoj zasebni svet zavarovan človek, ki si želi predvsem reda in gotovosti, da bo laliko obdržal že pridoblje. no in se počasi vzpenjal, brez pripravljenosti na tve. ganje. V tej omejenosti mu strežejo tudd množični medi- ji, ki ga spodbujajo k san- jarjenju in mami jo od res- ničnih osebnih in družbe- nih vprašanj. Zato zaključni finale nikakor ne more po- meniti dokončnega iztj njenja dramskih oseb, a pak deluje le kot mora tično privzdignjen avtor; nauk, ki prikazuje izzivalni načete problematike. Režiser Miran Herzog besedilu dal predvsem 1 kotno himianistično odr$ podobo, ki v gledalcu ne zove globjega odziva. Na s ni Avgusta Lavrenčiča, kd značilnimi pohištvenimi ( menti dramski prostor le kazuje, mu bolj uspevi prizori resničnosti, manj uresničenje materialnih sa Kljub ustreznim ■ svetlobi) efektom Chris Johnson« kostaunom Vlaste Hegeduž ve in glasbi Urbana Kodra ti fantazijski prizori še v no nekoliko preskromni, i malo presenetljivi in šok tni — zlasti moti skron scenska realizacija 3. dej ja, ko bi moral biti oder avtorjevi zamisli prenatrp da je potem učinek fin bolj izrazit. Ne glede na pa je treba priznati, da r ser uspešno uprizarja dru sko vzdušje in ustvarja momo razpoloženje z vi uspešnih domislic. Pri t mu uspešno pomagajo: J Pristov kot delaven in sanjarij nestrpen mož, N Božičeva kot nekoliko p( šna in sanjarijam pred žena, Drago Kastelic kot j malo mladostniško agresd in eksploziven sin, Anica mrova kot pridna in pre čunljiva hči, Janez Berr kot copatarsko neboglj strdc, Marjanca Krošlova samozavestna in oBlastnii teta, Jadranka Tomažič kot mična tv-napovedova ter Borut Alujevič kot k venoionahio uglajen in zj fant. Opazna ovira večji p tnosti je tokrat odrski j« ki ga že avtor ni doi dosledno izpeljal glede na aikovne zvrsti. Realizem pi stave ■ bi, vsekakor terj.al slednejšo rabo pogovom jezika, mladostniškega sle in papirnatega jezika reki; Predstava Lužanove ko dije v Herzogovi režiji je vestno usmerjena k manj-i tevnim gledalcem, ki jo b gotovo z zadovoljstvom s; jeh Resnici na ljubo pa treba priznati, da globl.i vtisa tudd v njih ne bo z£ stila. SLAVKO PEZl KULTURNA NAČRTOVANJA NALOŽBE V ZADNJIH LETIH UPADALE — SANACIJA Včeraj popoldne je bila v Celju problemska konferen- ca o kulturi, kii jo je pri- pravila občinska konferenda SZDL (njena 4. prob. konf.) V prihodnjih številkah Nove- ga tednika bomo podrobneje pisali o njeni vsebini, ki se bo v prihodnjem obdobju od- "vijala v obliki krepitve polo- žaja kulture. Današnji za.pis lUi] se ozre samo na eno po- dročje, ki so ga pripriavljalci konference osvetlili v gradi- vu. Gre za naložbe v kultur- ni dejavnosti in za njene ka- dre. Gre torej za bistveni področji, ki pomenita v dob- rem razvoju tudi krepitev kuliurne dejavnosti, če pa nazadujeta, pa pomenita veli- ko nazadoviflnje, ne samo v kulturnem življenju, ampak s tem tudi v celotnem druž- benem delovanju. Brez računalnika je moč ugotoviti in to v hitrem ča- pu, da naložbe v kulturo na- zadujejo. To je bila tudi po- stavka, ki je v proračunskih časih najprej zapustila »pred- tekmovanje« in običajno ni ibila nikoli niti v polfinalu. V vseh letih nismo uspeli fi- zično sanirati objekte poseb- nega družbenega pomena kot so Slovensko ljudsko gleda- lišče, ^odovinski arhiv in pritličje Pokrajinskega muze- jia. Lahko pa se v tem tre- nutku spomnimo še števil- nih kulturnih domov, ki so (Sicer njega dni bili zgraje- ni, pa so zgubili svojo prvot- no vlogo, tisti pa, v katerih poteka živa dejavnost pa ne morejo priti ve* na zeleno vejo. Le občinski praznik v tistem kraju lahko nekaj na- Tedi (Šmartno v rožni doli- ni. Pod gradom in sedanji drugi samoprispevek v Trnov- Ij-ah in Socki). Zato občin- ska konferenca SZDL predla, fa, da svet za družbene de- javnosti in kulturna skupnost takoj ugotovita možnosti za postopno investicijsko sana- cijo omenjenih kulturnih ob- jektov. Določen del sredstev bi morali za te naložbe zdru- ževati s posebnim družbenim dogovorom ali na osnovi druž- beneg'e dogovora za objekte posebnega družbenega pome- na. Prav tako bi morali iz- vajati postopno preurejanje Narodnega doma v kulturni dem Celja. Tako kot je očitno poma- njkanje naložb v kulturi, ni nič manj očitno pomanjkia- nje kadrov Ce oboje zdru- žimo in se zavemo, da smo doslej premalo posvečali po- zornosti obema, pomeni to .spoznanje, da smo si žagali vejo, m kateri smo sedeli, ozirom-i š-o sedimo. O po- manjkanju kadrov govi^rimo enovito: tako v poklicnih kul- turnih ustfan.ovah kot v dru- štvih. Seveda je to v pove- zavi s štipendijsko politiko, j ki pa ;e pokazala v zadnjem ča.su tudi na drugih področ- jih srvoje hibe. V podobnem položaju je tudi stanovanjski fond kulture. Zato je težko težiti k enaki rasti zaposlo- vanja v kulturi kot ga bi že- leli z nvičrtovanim razvojem kulture v celjski občini. Za- to predlaga občinska konfe- renca SZDL Pedagoškemu šolskemu centru v Celju, da prouči možnosti organizira- nja pevmanentnih obhk iz- rednega usposabljanja za ne- katere vrste strokovnih ka^ drov, potrebnih za r^azmah množične kulturne soustvar- jalnosti. Kulturne ustanove naj bi se pri reševanju ka- drovskih problemov povezo- vale z iJiS^treznimi vzgojno iz- obraževalnimi organizacijama v Sloveniji. Najbrž nihče ne dvomi, da to niso že doslej počele. Toda če so kadri že prišli v kulturo, so tudi iz nje odšli zaradi nizkih oseb nih dohodkov in sliabih de- lovnih razmer. Povsem razvimljivo je, da bo kultura sama morala ob izdatnejši družbeni po.noči (omenjecia koi;ferenca je že ena od oblik družbene pomo- či) ur-ejeva:i omenjene pro- bleane. Najprej s krepitvijo samoupravnih odnosov v la- stnih vrstah, z aktivnejšim vključeivanjem v sodelovanje z združenim delom, da se kulturni delavci bolj družbe- no opdsmenijo in aktivneje vključujejo tudi v druge pro- cese družbenega razvoja in si s tem sami pomagajo ust- varjati ustrezne pogoje za vključevanje v svobodno me- njavo dela. DRAGO MEDVED GOSTOVANJE SLOVENSKEGA OKTETA V NARODNEM DOMU Edinstvena zasedba tega komornega aiisajnbla moških glasov je za druge dežele v Evropi in drugje nenavadna, v Sloveniji pa je že okoli sto let stara tradicija podobnih pevskih ansamblov — kvartetov, kvintetov in oktetov. Ta tradicija ima svoje korenine v slovenskem ljudskem petju, ki je dognalo najlepši cvet prav v štiri in petgiasni fantov- ski pesmi. Tako si je tudi Slovenski oktet, ki je lani prazno- val 25-letnico svojega obstoja, zastavil kot svojo prvo nalo- go, čimbolj umetniško in popolno podati slovensko ljudsko pesem v izvirni ljudski obliki. Slovenski oktet bo koncertiral v Celju v VI abonmaju v četrtek, 17. februarja v Narodnem domu. VELENJE GOST HINKO SMREKAH ENA REDKIH DOBRODOŠLIH RAZSTAV »VESNANA« Petkovi kulturni večeri v Velenju živijo svoje polno življenje. Razstavna gialerija Kulturnega centra v Velenju je pripravila v jjočastitev slo- venskega kulturnega prazni- ka izredno zanimivo razstavo likovnih de. slovenskega sli- karja Htnka Smrekerja. Pre- malo poznamo tega umetni- ka, ki je svojo ustvarjalno pot koreniteje pričel kot Ves- nan na Dunaju ob Saši šan- tlu, Maksimu Gaspariju in Gvidonu Birolh. Rodil se je 1883 v Ljublja- ni, kjer je obiskoval osnov- no šolo in se pozneje vpisSal na pravo na Dunaju a ni dokončal študija. V Ljublja^ no se je vrnil 1905. leta, kaj- ti na Dunaju zaradi revščine nd dokončal šolanja. Toda kljub vsemu je vneto slikal in združevial širino svojega razuma z likovnim ustvarja- njem v obliki satire in ka- rikature. Bičal je avstrijsko birokracijo, predvsem v ča- su med prvo svetovno vojno, šovinizem in tedanjo politi- ko. Tako je ustvarjal vsa le- ta do druge svetovne vojne, ko so ga leta 1942 itialijan- ski fašisti ustreliU kot tal- ca. Umrl je za humanizem in vedno iščočo resnico, saj je vse svoje življenje posve- til njej. Med njegovo likov- no zapuščino je veliko na- ročenih del. Delal je razgled- nice, risal diplome, lepake in ilustriral knjige.. Med nji- mi so najbolj znane ilustra- cije (tudi te so razsfaivljene v Velenju) Levstikovega Mar- tina Krpana, Milčinskega Ptičke brez gnezda in precej Cankarjevih del. Danes Hinka Smrekarja žal bolj poznamo po njego- vem hramu v Nazorjevi uli- ci v Ljubljani kot po njego- vih delih. V njih niajdecno izredno domišljijo, risarsko znanje m dognanost. Zato je Smrekarjeva mala retrospek- tiva, ki jo je postavil likov- nik Lojze Zavolovšek toliko bolj dragocena. Tudi dej- stvo, da je pK)krovitelj raz- stave izvršni svet občinske skupžčjue Velenje veliko po- ve. DRAGO MEDVED MLADI JUTRI V PIONIRSKEM DOMU Kulturna skupnost Ce! in občinska konfereH' ZSMS Celja sta v počas tev slovenskega kulturr ga prazniki pripravili r stop številnih mladih t tvarjalcev na različnih F dročjih. Ob 17. uri se bo zbrali v Pionirskem dom kjer bosta imela pozdri ne govore predsedJ skupščine kulturne sku nos ti (Del j a prof. Ant< Aškerc in predsednik pn sedstva obč. konferen ZSMS Franci Pusar. I* stopih bodo člani folkJ ne skupine hudinjske recitator Srečko Centri mladi literati Vih Ein« eler, Metka Hojnik, SilaV' Rataj, Magda Tratnik, B ne Piano, Vinko Model dorfer in Jana Kvas, • glasbeniki, violinist D^* Arko, na rog-a bo Justin Felicijan in pi^ ž(i dobro znani HiP IJaas. Prireditev bo P*'' zovala Karmen MagJ* že v torek pa so mladi kovniki prav tako v t nirskem domu odprli a seveda na samo likovno umetnost in lite- raturo. Razstavljajo Ivan čargo. Zoran Di- dek, Pranjo Golob, Tine Gorjup, Božidar Jakac, Karel Jakob, Boris Kobe, Ivan Kos, Tone Kralj, Stane Kumar, Vladimir Lamut, Lajči Pandur, Slavko Pengov, Veno Pilon, Nikolaj Pirnat, Ljubo Ravnikar, Evgen Sa- jovic, Maksim Sedej, Hinko Smrekar, Loj- ze šušmelj, Ante Trstenjak, Drago in Nan- de Vidmar ter Klavdij Zomik. Omenjena razstava je nedvomno osred- nji kult.umi dogodek našega območja (ob Smrekarjevi razstavi v Velenju) ob sloven- skem kulturnem praaniku. Po svoji vsebini pa posega tudi na področje letošnjega pra- znovanja 4(>-letnice Titovega vodenja Ko- munistične partije in Zveze komunistov Ju- goslavije. Vsekalcor zelo ugleden uvod v to praziiovanje! DRAGO MEDVED JOŠTOV MLIN Joštov mlin v Medlogu pri Celju je prišel v zgodovino delavskega gibanja v letih 1938/39. PO vrnitvi iz zaporov leta 1938 so se nekdanji robijaši, izkušeni komunisti, brata Hribarja, FranjO' Vrunč, Milan Apih in drugi, zbrali v Celju in se zaradi brezposelftosti lotili tkanja platna. Prim.crne prostore za delo jim je odstopil lastnik mlina Melhior Jošt. Tako je nastala »rdeča tovarna«. Lega Celja v osrčju Slovenije, predvsem pa takrat močna in sposobna partijska orga- nizacija, je bilo odločilno, da je bil Joštov mlin izbran za II. konferenco KPS, ki je pila v noči med 31. decembrom 1939. in 1. januarjem 1940. leta. Posebnost konference je bila njena relativna množičnost {okrog 100 delegatov). Osrednji referat je imel Edvard Kardelj. Na konferenci, ki sta se je udeležila tudi predstavnik CK KPJ in predstavnik Kominterne, so največ razpravljali o vojni in revolucionarnih perspektivah, ki jih prinaša. Podčrtati so potrebo po nadaljnji krepitvi organizacije in hitrejšemu vključevanju novih, zlasti žeriskih kadrov v partijsko delo. Joštov mlin je po konferenci še naprej ostal pomembno ilegalno zatočišče celjskim in savinjskim komunistom, kjer so imeli študijske sestanke, pripravljali akcije in vzdrže- vali stalne stike s CK KPS. . ,. »Rdeči mlin«, tako so ga poimenovali komunisti, je svojo vlogo v revolucionarnem ■gibanju izpolnjeval vse do časa, ko so leta 1941 okupatorji zasegli mlin, lastnika Jošta in njegovo ženo pa izselili. , , I OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD Rlf^KE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD Ril NAJSTAREJŠA GALICANKA SPOMIN IN VID STA JI SE ZVESTA ŽIVLJENJE JI JE TEKLO MED TRSTOM IN DUNAJEM — NAJLEPŠE DOMA v januarju je prispelo na naše uredništvo pisemce s po- vabilom, da ob priložnosti ob. iščemo najstarejšo Galičan- ko Nežiko Riipar. Poslal nam ga je Jože Krule?, učitelj iz Galicije in zapisal, da je Ne. žika 13. januarja praznovala svoj 94- rojstni dan in da jo je obiskala skupina učencev iz osnovne šole, ki jih na po- ti ni zaustavila snežna ploha. Našli so jo v prijetnem do. mu pri Jančevih, je še zapi- sal, kjer da zanjo lepo skr. bijo. Obisk otrok ji je pri- vabil solze v oči in zato jih je z veseljem povabila na njen naslednji, 9.'i. jubilejni rojstni dan. Njim, kakor zdaj nam je znala Nežika povedati veliko zanimivosti iz njene, ga življenja. Rodila se je v bližnjem per- novem leta 1883, se še na- tanko spominja svoje rojstne letnice.. Ni bila edini otrok v družini. Kje pa! še devet bratov in sestra je bilo. Ne- kaj j.ih je že zgodaj pomrlo, drugi so odraščali skupaj z njo, a vendar je zdaj ostala samo še ona. Do 19. leta, je jela pripovedovati naš-a gos- titeljica, je bila doma, potem pa jo je pot zanesla v Trst. Kar 17 let je bila služkinja Delala in si služila kruh je pri »gosposkih« in da ji ni ničesar manjkalo, je pristavi- la. Pravi, da je imela pravza. prav srečo, da je naletela na dobre ljudi. Tako so ji tekla mladostna leta. Pri hiši, kjer je služila, so jo imeli radi in povsod so jo jemali se- boj. Vožnje s kočijo so bile še posebno imenitne za kmeč. ko dekle. Prišla je prva svetovna voj- na. Skupaj z družino, kjer je delala in živela je odšla na Dunaj, vendar pa so se kma- lu spet vrnili nazaj v Trst. Nežika se za časa bivanja na Dtmaju še natanko spominja smrti Franca Jožefa jn Du- naja, kakršen je bil v tistih letih. Pisalo se je leto 1919, ko je dobila od doma sporo- čilo, da je oče hudo bolan. Hotela ga je videti pred smrtjo in tako se je poslo- vila od gospodarjev in se odpravila za tiste čase še na dolgo pot domov. Po treh ted- nih ji je oče umri in takrat se je Nežika odločila, da os- tane pri mami, saj jo je ime- la silno rada in v letih nje- ne odsotnosti jo je zelo po- grešala. 'Pravi, da se ji po dolgih letih gospodinj en j a kar nekam težko spet privadila na delo po njivah in travnikih, čeprav je že v rani mladosti veliko dninila po kmetijah Omožila se ni in po smrti matere je ostala skupaj z bratom, potem je umri še on in ostala je sama. Ti dnevi so bili zanjo najtežji. Leta 1965 pa sta jo pod is. to streho povabila bratranec in sestrična, v majhno, a pri- jazno hišico, ki nosi številko Galicija 36. Ko smo potrkali pri njih doma, je bilo prav- zaprav še zgodnje dopolne, po Galiciji pa smo jih iskali kar debelo uro. Kar naprej smo se izg-ubljali med zasne. ženimi potmi, spraševali zdaj tega, zdaj onega Galičana. Izkazalo se je, da jo pravza. prav vsak dobro pozna, pa vendar se je kar naprej za- tikalo, preden smo potrkali na hišna vrata. Toda glavno je, da smo jo pri teh letih našli čilo in zdravo, čeprav se Ne- žika že dolga leta ne more znebiti revmatizm.a. Glavno pa je, pravi, da sta ji spomin in vid ostala zvesta. Brez očal še vedno ■ prebira časopise in bere knjige in si tako kraj- ša dolge zimske dneve v topli izbi, spomladi in pole- ti pa sede na klop pred hi. šo. Vesela je še posebno tak- rat, kadar jo obišče kdo od sorodnikov in včasih, so nam povedala Janičeva, jih je pol- na hiša. Vsi po vrsti imajo Nežiko radi, še posebno ot- roci, saj jim zna povedati ve. liko zanimivih in lepih stva- ri- In kljub svoji skromni pokojnini rada stisne otro- kom v peščice nekaj drobiža, v obojestransko veselje, pra- vi. Tako torej tečejo dnevi na- še 94-letne sogovornice. Mir- neje kot kdajkoli pravi. Med časniki, knjigami in radijskim sprejemnikom, še vedno do- bro govori italijanski jezik in tudi nemškega, čeprav je od tistih časov minila že cela vrsta let. Da pa je najlepše biti doma in govoriti materin jezik, je ob slovesu pristavila Nežika. In tudi nas ni po- zabila povabiti na njen 95. rojstni dan. MATEJA PODJED POLZELA PETDESET LET LASTOVKA IN PRILOGA KS Konec preteklega tedna je izšlo tovarniško glasilo Tovar. ne nogavic Polzela »Lastovka« s prilogo »Krajevna skup- nost«. Lastovka je tokrat iz- šla nd 16 straneh, precejšen del pa je posvečen načrtom te OZD, v letošnjem letu^ praz- novanju 50 letnice obstoja to- varne, raznim strokovnim se- stankom, delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Ker je ta kolektiv pretežno žem;ki je še poseb- no dobrodošel sestavek o ra- ku na jajčnikih in jajcevodih, ki delavke seznanja kako lah- ko kar najbolj zgodaj same odkrijejo znake, ki bi mo-- da pomenili to bolezen. V ^Itki in besedi pod rubriko lastovkin fotOreporter pred. stavljajo pomembne dogodke iz preteklega leta. Kot vsa- kokrat so tudi tokrat priob- čili kadrovske, športne in druge zanimivosti, za dobro voljo nekaj šal in nagradno križanko. Kot priloga Lastovke že tre- tje leto izhaja glasilo za in- formiranje občanov krajevne skupnosti Polzela- V njej je tokrat več prostora namenje- no dosežkom v preteklem le- tu, daljši sestavek pod na.';lo- vom 150 let Oš Vere šlandor, opisuje razvojno pot te šo- le, opisano je delo OO ZSMS Polzela. Za pristnejši stik z bralci pripravljajo pogovor s krajanom, ki je tokrat Alojz Satler, kmet iz Založ, sledijo pa še prispevki iz kulturne- ga, športnega in družbenopoli- tičnega življenja Polzele. T. TAVČ.A.R UPOKOJENCI SE ZAHVALJUJEJO Čeprav je pismo prišlo nekoliko pozno, smo -^a uvrstili med gradivo za da. našnjo številko Novega tednika, saj menimo, da zahvala za lepo pazornost kolektiva do svojih upoko. jencev ni nikoli zapoznela. Takole se glasi: Upokojenci se zahvalju- jemo sindikalni organiza- ciji LIK Savinja v Celju za pozornost, ki nam jo je iz. kazala ob prehodu sta-rega v no\-o leto. Takrat so nam v prostorih samopostrežne restavracije v Gaber iu pripravili lepo sreča-nje. Kdor pa zaradi kakršnih koli vzrokov ni mogel pri- ti ta večer, so ga obiskali na domu in ga razveselili z lepim darilom. Hvala vam za veliko po- zornost! V IMENU UPOKOJENCEV LIK S.\VINJA: ŠTEFAN DOLAR ČE BI BILA PREDSEDNICA OBČINE Ker živim v mestu, ki je polno industrije, ki je onesnažila že skoraj vsak Kotiček, si želim, da bi bi- la predsednica občine, da b' lahko skupaj s krajani pieuredila umazano mesto v čisto, olepšano z okras- nimi grmički in iiasadi. Začela bi pri industriji, ki spušča strupene .snovi v Voglajno, ki ji sploh ne moreš reči reka, ampak kvečjemu še tekoči strup. Na dimnike bi postavila čistilne naprave, okoli to- varn pa bi nasadila okras, no drevje. Reka Savinja v katero se izliva Voglajna, je onesnažena z vsemi mo. gočimi in nemogočimi od. padki. Tudi brezvestni ribiči napravijo svoje, ki v reko ali na njene brego- ve mečejo papir, v katere, ga so imeli morda zavito malico in druge odpadke. Ribolov v Sav-lnji bi sicer dovoUla, toda, kdor bi vanjo metal odpadke ali bi reko na kak drug način onesnaževal, bi ga kazno- vala. Tudi park bi polepšala in okoli spomenikov posa. dila primerno ovetje. V vsako ulico bi postavila koš za smeti. Razpisala bi akcijo, katere namen bi bil očistiti gozdove, obrežja rek, planine itd. Malo stran od mesta bi uredila primerne parkirne prosto, re, da se pločevinaste škatle, ki jim pravimo av. tomobili, ne bi več gnetle po mestu in spuščale pline •f ozračje, katerih žrtve so rastline, živali in 1'jndje. Okoli blokov in hiš bi uredila zelentlce in postavi, la ptičje krmilnice, kajti tudi za živali bi mora'i bolj skrbeti. Ko takole premišljujem, kaj vse bi morala storiti, da bi bilo mesto bolj čisto in da bi bila »narava« vsaj malo podobna naravi, se sprašujem, ali smo ljudje še sploh ljudje. Ali smo res najbolj umsko razvita bitja, še zlasti po vsem tem, kar danes po- čenjamo z naravo? Rekla bi, da nismo. Smo zverine, čeprav razen morjenja ne kažemo drugih zverinskih znakov. Toda, ali ni to dovolj? Kaj se res ne za- veda.mo, kam nas vodi to početje, ta naš odnos do niirave? Razmislimo ijn. cije o tem! Morda se mi želja, da kdaj postanem pred.sedni. ca občine res uresniči. To- da, to so za zdaj le sanje. 2e zdaj pa mislim, da je treba rešiti nekaj najbolj perečih problemov, ker nam v nasprotnem prime, ru grozi propad! HERMINA ŠKRT, 7.c raz. I. os. šole Celje NAŠ KRAJ ŠMARTNO OB PAKI: USPEL ZBOR GASILCEV Preteklo soboto so iineli svoj redni letni občni zbor gasilci v šmartnem ob Paki, katerega se je udeležila ve- čina članov. Delo je bilo kljub težavam uspešno. Gasilci so namreč že dve leti brez svojega doma, ker* na mestu, kjer je stal njihov dom, gradijo zdrav- stveni dom. Zato bodo vsa prizadeva- nja v letošnjem letu usmerili v to, da dokončajo dela pri svojem domu, ki je že sezidan in v surovem stanju. Razen tega bodo skrbeli za naraščaj, •kajti zavedajo se. da je gasilska orga- nizacija brez mladine kot drevo brez korenin. ZORKO KOTNIK SPET SO ZAČEU Mladinci no.gometnega kluba v šmart- nem ob Paki so se te dni že pričeli pripravljati na spomladansko sezono pod vodstvom agilnega trenerja Gorič- nika. Upajmo, da bodo uspehi v novi sezoni boljši kot so jih dosegli doslej, čeprav tudi ti niso bili majhni. ZORKO KOTNIK REČICA PRI LAŠKEM: USPELI SO Doslej so v Rečici pri Laškem ved- no le gostovale dramske skupine iz drugih krajev v občini. Zato so se člani vse bolj aktivne osnovne organi- zacije Zveze socialistične mladine v Rečici odločili, da bodo zadevo vzeli v svoje roke in poskušali naštudirati komedijo. Dela so .se lotili z vso re- snostjo. Uspeli so. In tako so zadnjo nedeljo v januarju postavili na domači oder komedijo »Bosa v parku«. Odziv krajanov Rečice je bil več kot navdu- 'šen, kar je bilo mladim v veliko za- doščenje rn še več, prav to je potr- dilo, da lahko tudi v prihodnje raču- najo na njihovo podporo. Podporo vseh krajevnih družbenopolitičnih orga- nizacij in krajevne skupnosti pa že imajo! Zato se člani osnovne mladin- ske organizacije v Rečici pri Laškem vsem .fkupaj najlepše zahvaljujejo in na.povcdujejo. da jih bodo kmalu raz- veselili z drugo premlero. ZDENKA STARC ŠE^^THSR• CFRFi ARJf SO ZBOROVALI šentjurska čebelarska družina je bi- la v lanskem letu zelo aktivna, saj je bila organizacija občmske razstave in proslave v gla.vnem na ramenih šent- jurskih čebelarjev. Za novo poslovno leto ."^M si v okviru občinskega dioištva zadali zajetne naloge, katerih uresni- čitev bo terjala prilično dela. Ker so se lani na obrobnih delih občine pojavile čebelne bolezni, bodo letos preko veterinarske inšpekcije in lastnih preglednikov skušali ta pojav zajeziti. Organizirali bodo izlet v so- sednjo Koroško, kjer bodo navezali stike s tamkajšnjimi čebelarji. Najvaž- nejša pa je nedvomno zamisel s kate- ro bodo 4. popolnim osnovnim šolam uredili male paviljonske čebelnjake v katerih se bodo učenci ob mentorstvu izkušenih čebelarjev seznanjali s čebe- larjenjem. E. RECNIK DELOVNI SKAKALCI \ Med komisijami, ki delujejo v ok- viru Telesnckulturne skupnosti v žal^ cvi, je najmlajša in najbolj delavna ko- misija za smtičarske skoke. Čeprav je to v Savinjski dolini mlad .šport tek- movalci dosegajo že lepe uspehe. Med drtigim je izšel iz njihovih vrst letoš- nji mladinski republiški prvak, in cel rod obetavnih mladih ska-kalcev. Tre- nutno so jim na volJo štiri skakalni- ce, delujejo pa v več klubih. Nosilci razvoja so vsekakor v Braslovčah in v Andražu, kjer delo vodi skupina en- tuziastov, ki z minimalnimi sredstvi vzdržuje skakalnice. Poleg tega pa se že pozna poudarek na strokovnem de- lu, saj mlade skakalce trenira bivši reprezentant Marjan Mesec. KRISTIJAN MARKOVIC ŠMARTNO OB PAKI: UPOKOJENCI NA ZBORU Prejšnjo nedeljo je bila v šmart- nem ob Paki zelo dobro obiskana let- na konferenca upokojencev. Od 232 vpisanih 142 čla: . živahna tarejo uu odbora s dovoljni. če bi iir stne pro; Uprav [ kov. Priii ske Gc . ga razv. skega ch^ izkazali 5 so zbralb mili j one; t|; jih je Pi vpis ce^: Na ko. letos, po zbrali še- obujali i vrteli. K I Jamal tem im- gresu Z Spremei nekatera šli do i tovanju tako in ga je ft V ra no s t za je vrvn govorili tarejo i viU so, zema v šitev vi ciji in izobraž in bo viru p več pc dročjei drobne jam. I najbol; reševa; razmal stala : območ Hk usmer no pc bodo mladii ne ak delo I ne sa Ga ni so porni' nem nov : bora, o lar pravf tudi dno nosti cije tudi V prire zaba ditev Cisti nam orno skeg P bode gasi: tili šala hod; bo d nak jim sku mi blei več da tegi pre me pa pol let< OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — 01 SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE jUora udeležilo kar )čilih se je razvila rseh problemih, ki 5 delom upravnega ;tva so bili vsi ža- bi bilo še boljše, >nci tudi svoje la- > imel več sestan- di izlet v Sloven- voj prapor, ki so odcepu od šoštanj- cojenci so se zelo sojila za ceste, saj aj skoraj šestnajst jrjev. Za ta uspeh občinski štab za la. >jeli načrt dela za konferenci so se li zakuski, kjer so ne in se tudi za- zameril?! ZORKO KOTNIK €JE: STVO VIDIKI lovenije se je pod a po šestem kcn- }gov Jugoslavije, fa je prinesla tudi ffemike. Ti so pri- la zadnjem posve- minarju v okviru enarskega dne, ki irska zveza, reč proučili mož- f raziskovanja, to leg tega so .se p-o- problemih, ki jih za rešitev. Ugoto- jamarstvo ne zav- kot mu gre. Re- boljšani organiza- itemu jamarskega v bodoče ©nC'tno h stopnjah. V ok- a bodo posvečali )lj ^ zanimivim po- se bodo tudi po- ze doslej znanih umentacije je na jitev, organiziranje 1 je z vse večjim v Sloveniji po- žganizirana bo po io Jamarska zveza tudi na družbe- .>ti mladi jamarji <2veze socialistične ■ in izvajali skup- ; obeta se živahno :nem področju in ko raziskovalnem. IRKO NARAGLAV :na: ^ DELA dništva v Ljutaeč- rald skupaj s pod- ijnem letnem obč- i je več deset čla- (jlo upravnega od- rra in blagajnika Poročila in raz. je bilo društvo v uspešno, še ve- j v krajevni skup- . skupnosti ni ak- ikrivno sodelovali. so pripravili več ■( tekmovanjem in v Eno teh prire- ■ .35-letnioi vstaje. prirediev pa tso eiakup novega av- bpotrebnega gasil- dletos. Upajo, da }| vsaj dve večji l^no bodo posve- psga jubileja mar- fi njegovega pri- ifrav tako kot lani o en i H dobiček za lilijo si, da bi se ;ila želja, da bi pipnostjo, delovni- mi le rešili pro. rianji je star že h tako dotrajan, j^rav takrat ko si i|l. Prav zato so rfo rešili z razu- viresiranih. S tem titudi v celoti iz- nprogram dela v y, M. BRECL Člen ... iz prejšnjega tedna ne bo nikoli več. A ne .samo pri Centru ... ROGAŠKA SLATINA MLADINCI BILI NA BOCU PRVI DAN POČITNIC SO KRENILI NA BOČ Prvi ponedeljek v počitni- cah. Zbrali smo se ob svitu. Mladinci iz Rogaške Slatine, ki smo se odločili, da se te- ga dne spet povzpnemo na naš »Triglav« — na Boč. Blatna cesta. Ponekod še pokrita'^ z južnim snegom. Prispeli smo do lovske koče, kjer nas je dobri oskrbnik že pričakal s toplim čajem. Spustili smo se do vznožja hriba, kjer nam je poseben kažipot nakazal smer — bol- nica. Ta kažipot je pravza- prav nekak spomenik iz že. leznih paliic, v katere je vlito orožje: puške, pištole, brzo- strelka, nemška čelada, tor. ba in bajonet. Kmalu smo prišli do grape, kjer stoji baraka. Nekaj me- trov' vstra.n pa je v hribu ZREČE_.^....... luknja — vhod v partizansko bolnišnico. Na skali je spo- minska plošča. Tu smo za- peli nekaj partizan&kh pesmi in se fotografirali. Zdaj je bilo vse več snega. Gazili smo do koče na Boču. Po malici smo začeli pravi vzpon, na vrh Boča, na stolp. Pn'i, ki je prišel na njegov vrh nam je spo^ročil, naj ne hodimo naprej, ker je okrog sama megla. Navzlic temu nismo odnehali. Zbrali smo se na vrhu in bili presene- čeni. Vse naokrog je bilo be. lo. Doline so bile pokrite z gosto meglo, iz katere so ka- kor otočki iz morja kukali posamezni hribi. Zadovoljni smo bili s tem razgledom in se vrnili do koče.- Ob spomeniku padlim par- tizanom smo se najprej spom- nili pokojnega Džemala Blje- diča in ga počastili z eno. minutnim molkom. Vse tam pokopane partizane pa tudi z nekaj pesmimi. Pozno popoldne smo se za- čeli vračati in tako smo v Rogaško Slatino prišli že v temi. Zadovoljnji smo bili z opravljenim pohodom. Izpol- nili smo nalogo mladinske organizacije. Toda, z nečim nismo bili zadovoljnji. Poho- da se nas je udeležilo komaj dvajset mladincev, mladih v Rogaški pa je še velikokrat po dvajset. Morda bo naš po- hod spodbuda za prihodnjega in bo takrat udeležencev v resnici dosti več. BETKA ŠELIGO TEKMOVANJE ANSAMBLOV NABITO POLNA DVORANA VNETIH POSLUŠALCEV v nedeljo je bil kulturni' dom v Zrečah nabilo poln vnetih ljubiteljev domače zabavne glasbe, predvsem pa seveda ljubiteljev svojih domačih ansamblov, ki so se tokrat pomerili. Že drugo tekmovanje do- mačih zabavnih ansiamblov iz okolice Zreč, so tudi ■ le- tos pripravili: Delavsko pro- svetno društvo »Svoboda« Zreče in Delovna organizaci- ja Comet Zreče. V priredit- vi, ki je bila posvečena praznovanju kulturnega praz- nika, je nastopilo veliko nia- stopajočih od recitatorjev, humorista Poldeka, harmoni- karjev, ansambla Teiminal, mladih simpatičnih Pohoi'skih fa.ntičkov, do domačih an- samblov, ki so tekmovali: Veseli Dr-avinjčani, Vaški in- stmmentalni ansambel, trio Pohorski zvonček, Konjiški instrumentalni kvintet in vo- kalno instrH^iehtalni kvintet »Comet«. Res prijetno prireditev, ki ni bila samo tekmovanje ansamblov, pač pa pester razgiban program, je vodil in zrežiral Zdravko Ivačič. Ker je kulturno delo v de- lovni orgianizaciji »Comet« zelo živahno in razvejano, je predstavnik ZKPO obči- ne Slov. Konjice predal tu- di odlikovanji dvema naj- bolj zaslužnima članoma ko- lektiva za kulturno dejav- nost — Martini Matuš in Martinu Marzdovniku. tekmujoče an.samble so bile pripravljene štiri lepe nagrade. Ocenjevala jih je strokovna žirija in žirija ob- činstva. Oboji niso imeli pre- več trdega dela, kar je po- trdila tudi popolnoma enaka odločitev. Tako so obe prvi nagradi prejeli — Vok>Alno instrumentalni kvintet »Co- met« iz Zreč, drugi nagradi pa Konjiški instrumentalni kvintet. Prav •prijetno je sedeti v dvorani, kjer so t.isti na odru in v dvorani — eno. Občutki zadO'VOljstva so po- dobni, kot če sin kaže oče- tu kaj se je naučil. Uspeh nastopajočih je uspeh vseh v dvorani, shj prav pestrost in prisrčnost programa ka- že, kaj in kakšni so ljudje iz obronkov Zreč. V RIZMAL > o«l.ia zmagovalnega ansambla »ocepali kot muhe. . . V Untermarchtalu so jih najprej pozdravile stenice in jih dodobra opikale in cgrizle. Transporti Sloven. cev so prihajali kar na- prej, joku ni bilo konca. Baudek in žena se spo- gledujeta. Ničesar ne poza. bi, govore oči, ničesar, kar ne sme biti pozabljeno. Spomin prikliče kot biser drobno solzo, nekaj kot kapljica rose na listu. »Potem so nas gnali na Icomisijo, nadaljuje nek- danji izseljenec. Mlade m za delo sposobne so odraj. tali na eno stran, druge na drugo, mene pa so, ker sem znal dobro nemško, postavili za tolmača. Naj. huje je bilo z otroci: šti- rinajstletniki so morali zgrabiti za trdo delo Po- zneje sem večkrat zaprosil oblasti, da so nekatere teh revčkov rešili tlake. Za božič 1941 smo spali na slami kot menda njega dni Kristus.« Tako je številka 9560 preživela dni do Novega leta ob slabi hrani, še kar rekam znosnem lagerfueh. rerju, ki je bil sicer pro- fesionalni tat s kuharjem vred in večnem drenju in bevskanju psov. Novo leto, prvo v tabo- rišču, je bilo žalostno, brez jedi, brez petja a z obilo solza. V srcih je bdel spomin na domovino ,7LE INJEKCIJE , Baudkova se dopolnjuje- ta, tu in tam se mi zdi, da sta pozabila name. Kroni- ka hudega beži mimo tihe in prijetne kuhinje, polne domačnosti. Skozi okno v^. djm dolino vse tja do KumroVca, dolino izseljen, cev. »Karkoli že, gorja še nI bilo dovolj. Nadčlovek .si je moral izmisliti nekaj novega, boljšega. Izmisli] si je — injekcije.« Baudek strmi v tla, na licih žene pa si utirajo pot velike in težke solze. Ne- prijetno je vrtati v pre- teklost, spremljano z brid- kostjo. »Nekega dne, pravi sogo. vomik, so začeli dajati otrokom nekakšne injekci. je. Nihče ni prav razložil, čemu in zakaj so potreb- ne, prav kmalu pa so za- čeli otroci umirati. Po pet Jih je šlo na dan. ženske so norele... Hujšega v tem nesrečnem letu 1942 ni moglo biti. Hrana je bila , čedalje slabša. Spomnim se, da je Zorenč nekega dne zlil vso juho iz kotla, ker ni bila užitna. Revež je bil ta Zorenč, žena mu je umrla zaradi jetike tam gori. Os- tal je sam s tremi otroki. V taborišču smo redili svinje. Bile so dobro reje- ne jedle So tisto, kar mi nismo mogli: tri dni star krompir in podobno. Otro- ci so vidno hujšali. Odšel sem na bližnjo žandai-ma- njo in povedal, kaj se do- gaja. Vi spadate pod SS komando, mi je odgovoril žandar. Ko sem se vrnil. so me aretirali. 15. VI. 1942 so me odpeljali v zapor. Vzrok: obtožba komuniz- ma.« 40 strani dolga obtožnica je dokazovala Baudkovo komunistično pripadnost. Priče: štirje šempetrski volksdojčerji. Za ovadbo sc dobili vsak po petnajst mark več pri plači. . V zaporu so izseljenca operirali na kili, v bolnici pa se niso zanj ničkaj preveč brigali. Bil je pač samo Slovan. Človek ni iz železa. Baudku so končno odpove- dali živci. Odpeljali so ga v bolnico v Munderckin- gen, od tam pa v sanato- rij za duševno bolne. Za- vod je bil še nekaj več: no- rišnica, ljudje pa, ki naj bi bili bolničarji pa pravi sadisti. Ko je Baudek za- čel lajati, je spoznal, da jim je v njihovem izživ- ljanju prepuščen do zad- njega vlakenca. OKREVANJE V začetku 1943, ko so na vseh frontah že krepko grmeli topovi in je bilo že jasno, da se neuničljivi nemški rajh čedlje bolj pogreza, so Baudka ali šte. Vilko 9560 izpustili in zno- va vtaknili v taborišče, kjer je še kar naprej lajal In grizel. Minilo je precej časa, da se je vsaj nekoli- ko popravil. Delai je na vrtovih, potem pa se je odločil, da ho učil otroke, ki so bili oropani vsega znanja. Učila je tudi že-, na pa še Marija Kimej, Pečnikova. številka 9560 je imela večerno šolo. Otroci so se učili peti, brati, ra- čunati in ko so se vrnili so se vpisali v peti raz- red. Nekako v maju 1944 so taborišče razpustili in Bau. dek je odromai v SS ta- borišče Schelklingen, kjer je nadaljeval z učenjem, se vlačil po apelih, poslušal nemške pridige o večvred- nosti in čakal na svobodo. »24. aprila so prišli Ame. rikanci s čokolado in nas- mehi, s stiski rok in s — svobodo. Postavili so me za komandanta taborišča, bil pa sem tudi jugoslo- vanski delegat. Nekateri med njimi so bili otroci slovenskih staršev, izšel, jencev in so govorili slo- vensko. Amerikanci so mi dali spremne dokumente in od^j šel sem domov, naši pa so še ostali. Govorilo se je, da So pri nas grozne raz- mere, da je VSe razruše- no. .. Prišel sem na Koroško. Angleži nas niso ničkaj prijazno sprejeli. Bil sem razočaran, a toliko bolj ve. sel končno v Celju, kjer so nas sprejeU s cvetjem in veseljem.« »Tam gori, v tistem pre- kletem peklu nisem hotela imeti otroka, je dodala Baudkova, nisem hotela, da jih požre nemška zem- lja!« V svobodi sta se Baud- kovima dvema rodila dva. Komur niso vzeli domo- vine, ta ne ve, kaj lahko zares pomeni. MILENKO STRAŠEK Taborišče Unlermarchtal. nekdanji ženski samostan. Začetek križevcga pota obso- tel.jskih Slovor.rev. ŽALEC IZOBRAŽEVANJE POSEBNA POZORNOST MLADIM Pred dvema letoma usta- novljena Delavska univerza Žalec je tudi za letos, poleg ostalega, pripravila pester program družbenoi>ollitičnega izobraževanja. V njem so za- jete izobraževalne oblike, ki že imajo določeno tradicijo oziroma so že ustaljene. Ta. ko so namenjene naposred- nim proizvajalcem, občanom v krajevnih skupnostih, čla- nom samoupravnih organov v organizacijah združenega dela in v družbenopolitičnih skupnostih, delavcem na od- govornih deltovnih mestih in na delovnih mestih posebne, ga dnižbenega pomena, mla, dini in staršem, članom dru- štev, kmetijskim proizvajal- cem in delavcem, ki so na začasnem delu v tuj^ini. Za vse te bo izobraževanje v obliki seminarjiev, večernih šol in v mladinski politični šoli. Še posebej pa je za izobra. zevanje mladih poskrbela ob- činska konferenca Zveze so- cialistične mladine, ki je iz programa Delavske univerze izbrala nekatere specifične oblike. Poleg mladinske po- litične šole, bodo tekli še šola za življenje, seminarji za člane predsedstva občin- ske mladinske konference pa tudi seminarja za predsedni- ke in tajnike osnovnih mla- dinskih organizacij v žalski občini. Izobraževanje mladih bo teklo predvsem v zimsko- spomladanskih in jesenskah mesecih. DARKO NARAGLAV ŠEMPETER NOVA TRGOVINA MED NAJRAZVITEJŠIMI V OBČINI] že doslej so v krajevni slcupnosti Šempeter uspešno opramli številne naloge, s če- mer so pripomogli, da se uvršča Šempeter med razvi- tejše krajevne skupnosti v žalski občini. Kljub temu je še marsikaj za urediti, zato so si zastavili obširen plan dela za letošnje leto. O tem nam je predsednik sveta KS Šempeter Vinko Jandč takole pripovedoval: »Naše delo je bilo usmerjeno k najibolj smotrnemu planu za leto 1977, ki bi bil v skladu z za. konom o združevanju dela, samoupravi, ki mora tudi v okviru krajevnih skupnosti najti svoje mesto in v skladu z našimi zmožnostmi. Za uspešno samoupravo je po- trebnih več pogojev. Pred- vsem so to čimtesnejši stlM med občani in krajevno slcup- nostjo in kar najbolj i!zčrp. no informiranje. Veliko skrb bomo posvečali področju ljudske obrambe in dioižbene samozaščite, temeljito pa bo. j mo poskrbeli tudi za varstvo I okolja, v sodelovanju s turi- stičnim društvom, mladinsko organizacijo, taborniki in dru- gim. Kar zadeva komunalo, imamo v načrtu ureditev mr- liške vežice in pokopališča, asfaltirali bomo tri igrišča, nekaj sredstev vložili v mo. demizacijo cest, s pomočjo občanov omogočili 150 na.roč. nikom priključitev na tele- fonsko omrežje. Savinjski magazin Žalec pa bo v na- šem kraju zgradil novo sa- mopostrežno trgovino s tisoč kvadratnimi metri prodajnih površin in tako rešiti oskrbo prebivalstva za nekaj let na. prej.« Za uresničitev tega progra- ma bodo v KS Šempeter po- trebovali 2,5 milijona dinar- jev. T. TAVČAR. m KMEČKIH ŽENSK NA MORJE Kot smo povedali zadnjič, da- nes objavljamo KUPON-JOLLY, se pravi rezervni kupon, ki velja za katere.ga od izgubljenih. Naj- večim manjka prvi, ker ob ob- javi prvega kupona pozornost še ni bila velika. Ce vam manj- ka kateri od kuponov, pošljite namesto manjkajočega KUPON JOLLY. Vendar tudi ta kupon lahko nadomesti le en manjka- joči kupon. Ni mogoče namesto dveh ali več kuponov z redno številko, poslati nadomestne. Zdaj pa sporočilo! NA POT POJDEMO 25. in 26. marca. Udeleženke, ki bodo iz- žrebane, bodo prispevale 150.— j dinarjev (petna.ist starih jurj jev). j PROSIMO, ne pošiljajte de- narja s kuponi in prijavami. Prijave spre.}emamo do sobo-' te, 19. februarja, potem bomo ZBIRANJE PRIJAV ZAKTJU CILl. Glavni pokrovitelj letošnjega va.šega izleta je TEHNOTIER- C.4TOII CELJE — TOZD Malo- prodaja. 100 ŽENSK — BRALK NOVEGA TEDN(KA NA IZLET Ta kupon izrezujte in vseh pet, objavili jih bomo vsaSt teden, priložite prijavi za izlet — če se boste odločili potovati z nami! St. 6 — 10. februar 1977 NOVI TEDNIK — stran 13] mm 8 MNiTiiRNiMi liPiiTOHf! mi. 1 immM ŠeJe po nekajkratnih akcijah z inšpektorji občinske- ga inšpektorata Celje, nam je bilo v uredništvu jasneje, kako pomembno delo opravljajo. Delo, pomembno za nas vse, čeprav prav ti inšpektorji mnogokrat iz ust občanov slišijo mnogo kritičnih, v zasebnih pogovorih pa tudi ža- ljivih. Zato smo se odločili, da bomo nekatera področja de- la celjskega občinskega inšpektorata podrobneje pred- stavili, zavedajoč se, da bo marsikdo v teh vrsticah do- bil koristen napotek za razm šljanje in ravnanje. Vpogled v delo posameznih inšpekcij nam je ljubeznivo omogo- čil načelnik inšpektorata STAME GABERŠEK. Prvi zapis smo namenili sanitarni inšpekciji, enemu najbolj občutljivih področij dala, področje, kjer lahko ma- lenkostna napaka ali nepozornost povzročita katastrofo. Pogovor je stekel s sanitarnima inšpektorjema Stanetom PRELOŽNIKOM in Ivanom URLEPOM. V naslednjih vrsticah je le del tistega, kar sta po- vedala iz lastnega dela, izkušenj in ugotovitev Zavoda za socialno medicino in higieno. Vse to smo skušali strniti v tekočo pripoved, brez dramatiziranja, ker menimo, da so že nekatere ugotovitve dramatične same po sebi, da- nes, ko pišemo leto 1977 in se približujemo letu 2000. Zadnje epidemiološko poročilo, ki jim ga je poslal Zavod sicer ni kata- strofalno, je pa močno zaskrbljujoče. Namreč, občinski inšpektorat, oziro- ma sanitarna inš.pekcija, tesno sode- lujejo z zavodom. Ta jemlje vzorce vode, vodi kartiOteko voidnih objektov, na skrbi ima odplake itd. SRBEČICA IN UŠI Največji problem krajev, meist, to- rej pač območij, kjer je velika kon- centracija ljudi, je snažnost. Celjani sicer nismo nič bolj ali manj .snažni, kot drugi Slovenci, res pa je, da se le maloštevilni zavedamo pomena snaž- nosti. Zato danes lahko govorimo o slabi higieni, res ne osebni; ampak splošni higieni, ki je slaba tam, kjer je slab splošen režim — to pa povzro- ča leglo okužbe. Epidemija srbečice je zajela vso Slovenijo, mimo pa lahko zapišemo, da v Celju prednjači. Kljub poostreni kontroli nadzora, govore land registri- ni pojavi srbečice v Celju o pora.stu. Kje? Vrtci, šole, delvna mesta, tam, kjetr živimo in delamo. Zajela je vse »slo- je«! Še bolj žsaliosta-io pa je dejstvo, da smo prišli do )>lasndh uši« kot ne tako redkeg'a pojava. Izvor jim so^di v za- krnele kraje, prinesh pa so jih tudd Romi. Celje ni ende^mično območje za uši (niso krajevne »udomačeaie«), in kljub temu se danes z njima otepajo mnoge šole. žal, točne evidence o številu poja vov uši ni, nedvomno pa gre pri malč- kih, ki so dobili uši, za potrebo po domači negi. Nekaj dni! V tem pri- meru bi naj mati sevedia ostala doma in pomagala otroku, ki je zaradi po- java uši v laseh mnogo bolj nesrečen kot zaradi kakšne lažje bolezni. Toda, zdravniki miateram v tem primeru ne smejo dati naloga za bolniški stalež, ŠE VEDNO ŠČURKJ IH STENICE Možnosti sanacije so v Celju bolj slabe, že samo to, da industrijsiko Ce- lje s številnimi delaa^ci iz drugih kra- jiev, z mnogimi, ka še nimajo ureje- nega stanovanjiskega vprašanja, nima javnega kopališča, pove dovolj. V CeOje se vozi vsak dan približno 6.{X)0 ljudi, fconcentiracija je izredna, nimamo pa dezinfekcijske postaje, . kjer bd bilo možno razkuževanje. še vedno nismo odpravili ščurkov in stenic, morda se bodo ob tem za- čudili prebivalci Otoka, toda naj jih spomnimo na stari del mesta. Stare zgradbe, stare stene. Mimogrede: šču- rek lahko prenaša nalezljivo zlatenico in tifus. Ob tem bi morali zapisati, da mno- go premalo opazujemo sami sebe, se kontroliramo in se posvetujemo v pre- ventivnem smislu. Ne samo premalo, sploh nič. Ko poči, pa poči. Še huje je to, da se sploh ne zavedamo ne- varnosti, ki preži poleg nas. Vzemimo primer elem€nta.me nesreče — potres. Uši lahko v tem primeru povzroče še večjo katastrofo — kot prenašalke pe- gavega tifusa. USTA — VIR OKUŽBE No, če že nismo eaidemično območ- je za uši, smo pa vsekakor »udomače- ni« za črevesne nalezljive bolezni. Strokovnjaki pravijo, da je temu tako, ker smo center za.ostalega območja. Tifus, griža, hepatitiis a-li nalezljiva zlatenica! Trije jezdeci strahote! Pri teh boleznili je tako kiot pri do- mini, ena pade in podre drugo ter ta- ko naiprej. Ljudje so v tetm primeru kot izredni baoilonoscd — domine. Vstopno mesto za tovrsne okužbe so usta. Vir okužbe! In ob vsem tem je žalostno o, da so inšpefcorji odkrili baoilonosce v ob- čuiljivih strokah (živilski n. pr.). Jas- no je, da so bih izločeni in posavljend pod strog nadzor, toda, kdo jamči, da jutri ne bo podobno? Epidemija hepatitisa je pred časom zajela Slov. Konjice, se preselila v Ce- lje itd. Do konca lanskega leta smo v Celiju zabeležih že več primerov. Zanimivo pri tem je to, da je bdile epidemiija napov€idana. ; Namreč, hepatitis je »jpodvržen« srtatisrtačnemru zaporedju. Ko so ljudje najbolj razkuženi (najmanj odporni), se bliskovk) pojavi in težave so tu. Ukrepi proti širjenju so izredno ostri, ker bi bile lahko posledice stra- hotne. Povzročitelj hepatitisa je virus, ki ga je mnogo težje »ubitd« kot bacil — prvzročitelj tifusa. In kje je ta za- hrbtni virus? Lahko je v odplakah, ži- vilih itd. Bacilonosce je zelo težko od- kriti, za.to je tudi borba proti nalez- ljivi zlatenici zelo težka. Mnogim smo še nedolgo tega dajali razne vzdevke, ker so »bolehali« za pre- tirano čisitočo. Saj veste, stalno umi- vanje rok, zavit kruh, pranje kozar- cev, ne vode iz vo^dnjaka itd., itd. Kaj pa danes? Ah končno le večina spoz- nava, da je snažnost življenjska nuja? Smo res manj odpomd kot sono bili? Ce smo, m verjetno smo, se moramo bolje zavarovati. Kako? Kot smo že zapisali je akcija zu zajeeatev epidemije v Celju zelo ostra. Stanje v centru je dokaj ugodno za- hvaljujoč t&koči \'Odi in lu^ejeni kana- lizaciji. Teže pa je v obrobnih nase- ljih, ki tega nimajo in mjiogokje še uporabljajo vodo iz vodnjakov. Ta so večkrat v bližini gnojnih jam itd. Ima- mo kopico manjših neurejenih vodo- vodov, brez potrebne zaščite. Nekaj takšnih »jarišč« lahko imenujemo leg- lo, ki prenaša bolezen v središče. ODVISNI SMO OD KLORA Za Celje je že od nekdaj značilno pomanjkanje vode in tudi pomanjka- nje — dobre vode. Še vedno smo zelo odvisni od vremenskih razmer. Ne moremo zapisati, da je čistost naše vode zagotovljena, ko pa nimamo niti ene čistilne naprave, ki bi zagotovila kontinuirano čistočo te važne tekoči- ne. Vse je odvisno od klora, še teže je na vaseh. Obstoja predlog za zdru- ženo napajanje vasi pod nadzorstvom strokovnih komisij. Predlog! Drugo vprašanje so vodni objekta. Denar za njihovo gradnjo je, ni pa za- ščitena lovna ploskev — zbdmo po- dročje — ker je potreben za to odkup zemljišča. Trenutno razpolagamo samo z dvema uresničenima odloko-ma o za- ščitnem pasu vodnih objektov. Medlo- ški izviri in vodovod na Svetini. Gla\'ni vodovod v Vitanju nima za- ščitnega pasu. V pojasnilo naj zapiše- mo, da odloki o ziščitnih pasovih si- cer so, vendar je več komplikacij, ki povzročajo zamudo pri njihovem ure- sn'ičeva.nju. KOMUNALNE ODPLAKE stanje stanovanjskih odplak je v centru mesta sicer rešeno v higienič- nem pogledu, iztok kot takšen pa je brez čistelne na.prave. Zelo pereč pa je problem odplak na Dobrni in v Vojniku. Najtežavnejše je na Dobrni, kjer se zbirajo ljudje praktično iz vse Jugoslavije. Odplake se iztekajo v Hudinjo, ki je tako po- stala najbolj kužna voda — mnogo bolj kot Voglajna, in sicer iz prepro- stega razloga, ker v slednjo nihče več ne zaide. Ne\'amost odplak pa se pojavlja tu- da na Lopati in Ivenci. Res je, da gradbeno dovolje:xie ne bi smelo biti izdano brez urejene kanalizacije, toda pOitem ne bi gradili nikjer v Sloveniji. KDO ČISTI KANTE? Ob vsean tem jadikovanju pa lahko zapišemo, da je stanje pri industrij- skih odplakah vedno bOilje. Vzrok? Vsi onesnaževalci imajo odločbe republiš- kih organov in sanacija je v teku. Zato pa je toliko slabše pri komu- nalnih smeteh, to je — naših smeteh. Težavam na tem poidročju zopet botru- jejo naše slabe navade. Smeti stresa- mo poleg kont ob stanovanjskih blo- kih in nato dopuščamo da po njih ra- cajo naši najmlajši. Kam z odpadki, ki ne gredo v kante? Običajno jih pu- ščamo poleg kant, še bolj običajno se jdh nihče dolgo ne dotakne, vse dotlej, doklea- jih ne vidi nekdo, ki jdh ima še za uporabne. Kontejnerjev ta tovrstne odpadke ni! Toda prav ta kontejnerji so najbolj praktični, lepo se praznijo in lahko jih je očistiti. ce nosite smeti v kante v plastič- nem vedru, le-tega po izpraznitvi obi- čajno operete! Je tako? Kdo pa pere kante? Hm, pravzaprav so za to zadol- žene .Javne naprave, ali pa se moti- mo. Vsekakor pa so zadolžene za po- pravilo kant. Vzemite si popoldne čas in pre.št&jte kante brez polirovov na vašem dvorišču. No, ko so takole smeti spravljene lepo v kante, ponekod tudi v kontej- nerje pridejo — smetiščarji. Ne urad- ni, temveč tisti, ki prebrskajo vse, iz- bezajo »daj industriji nazaj osnovno surovino«, marsikaj pustijo za seboj pa-avo rrazdejanje, včasih jim v svoji globoki človekoljubnosti pomagajo še naši otroci, nato pa odpeljejo. Res je, da pri nas roma še v.3e pre- več koristnih stvari med smeti, toda kdo je poskrbel za pravilno zbiranje, za namestitev kant, ki bi z napisom opozarjale občane, da naj tu odvržejo železne predmete, tu steklo itd. Kdo je zaninteresdran? Morda Dinos? Mora! bd biti, vendar dokler bo kljub temu tako uspešen v svoji poslovni politiki in imel visoke dohodke, mu to. kot kaže, nd potrebno. Sicer pa v tolažbo, glavno celjsko smetišče bo kmalu sanirano in tu bo- do uredili čiščenje kant. Razmišljanja o »krematoriju za smeti« so poka-zala, da je Celje še premalo, vse pa je se- veda odvisno od denarja. Zanimivo pri tem je, da mestni škrici zatisnejo nosnice, ko gredo mimo vaškega gno- jišča, z »užitkom« pa z okna opazu- jejo kante, ki se bohotijo pod njiho- vim oknom in jih njihovi otroci več- krat uporabljajo za gole. Problematični so tud: i.n,ciustnjs-ki ostanki. V Žepini deponija še ni v ce- loti gotova. Dež izpira industrijske ostanke in štiri hiše so že bile poško- dovane zaradi piritnih ogorkov. Pro- blem je tudi voda, ki preplavlja trav- nike na tem območju. SOGLASJA Sanitarna inšpekcija mora izdati so- glasje za vsako gradnjo, kar pomeni ogromno pisarniškega, notranjega de- la. S tem pa je seveda okranjeno nji- hovo klasično delo. Toda, znova je po- trebno poudariti, da rudi poostren nadzor, ukrepi, zahteve po soglasjih in še mnogo drugih »administrativnih stvari« ne pomaga veliko, če ni sploš- na kultiviranost na višku. Primerov je veUko, morda se naj- bolj kažejo ob pripombah, ki jih ima- jo inšpektorji pri izdaji glasil. Poznamo obrate živilske stroke in zahtevo, da se »čiste in nečiste poti« ne smejo križati. Gre za enosmerni promet živil. Saj veste, skupna hram- ba različnih živil, v gostilni priprav- ljajo na isti mizi solato in režejo kruh itd. Da o trgovini ne govorimo. Vzrok? Premajhni prostori. Pov=;od, skorajda brez izjeme. Pri tem smo pravzaprav neverjet- ni. Vse damo na zunanji lesk, vse zu tn. kako bo urejena naša prodajalna, pač tisto, kar potrošnik vidi. No, po- trošnik pa ne vidi skladišča (ah ku- hinje v gostišču) in mars'kaj je bolje, da ga ne vidi. V trgovini se razburja- mo, ko nam dajo okoli prodanega kruha krogec papirja, ponekod dajejo kruh z isto roko kot sprejemajo denar; to vidimo in ne moremo nič, kaj pa bi bilo, če bi videli kako se tod in tam kruh valja po zaprašenih policah? Nevarnost zaradi križanja čistega in nečistega dela je velika in naj ne bo začudenje nekoč preveliko, če bomo zaradi tega trpeli. Nekoč? Danes, ju- tri? Zdaj pa- roko na srce in poglejmo naša stanovanja. Nekako v podzavesti nam je, da morajo biti kuhinje svet- le, osenčene, ne samo zaradi gospo- dinje, tudi zaradi splošnega počutja, svežosti živil itd. Morda ob tem ne bo ste verjeli, da so v Celju že dobili na- črte za gradnjo stanovanj, kjer kuhi- nje sploh ne bi imele oken. In sploš no je znano, da kjer ni naravne svet- lobe imajo bakterije mnogo boljše po- goje za razmnoževanje. Zaraidi pomanjkanja stanovanj tu in tam še marsikatero uredijo kar v klet- nih prostvorih (n. pr. Hudinja)! MILAN SENICAR _1_ _ . 14. stran — NOVI TEDNIK §t. 6 — 10. februar 1977 ^^^^^ JUMŠKIH fŽORHIKOV Fantje in dekleta so vzravnani v pozoru s pogledom sledili svo- jemu komandantu Andreju, ki je s čvrstim korakom stopil pred predsednika odbora Štirinajste in sekretarja za ljudsko obram- bo SRS, generala Miho Butara, pozdravil in raportiral: Pohodna enota mladih prosto- voljcev teritorialne obrambe in mladine iz laške občine, okrep- ljena z oddelki mladih vojakov iz Postojne in Celja ter delega- cijo pobratenega Trstenika PO- HOD OD ZAGORSKIH SEL DO GRAČNICE. Enota je v NOČNEM POHODU PREČKOLA BOHOR In v 24 URAH OPRAVILA 18 UR MARŠA. Na poti smo obiskali grobove padlih, spominska obe- ležja, v krajih, kjer smo se usta- vili, smo priredili mitinge. Na pohodu je enota OPRAVILA VSE NAČRTOVANE NALOGE, ki ob- segajo vojaško urjenje, politično in kulturno delovanje. Raportira komandant Andrej Mavri! Sledil je pregled enote. Med tem ko se je general Miha Bu- tara zahvalil v imenu borcev 14. divizije za tako srčen odnos mla- dih do tradicij NOV in do legen- darne divizije posebej, so bili mladi obrazi ponovno mokri, to- krat od dežja, ne od potu. Pa poizkusimo razčleniti to kratko poročilo komandanta An- dreja! Poročilo izrečeno na slovesnosti ob spomeniku ob Gračnici je bilo pre- sneto skopo. Vsekakor pa so se nje- gove vsebine temeljito zavedali mladi pohodniki, ki so od srede do nede- lje sledili stopinjam svojih vzornikov, dobrci sc se jih zavedali tudi nekdanji borci štirinajste, ki so to pot v še težjih vremenskih razmerah, v ne- nehnem spopadu s sovražnikom, naj- večkrat še lačni, prehodih pred 33. leti. DOBRODOŠLICA V SEDLARJEVEM v sredo popoldne je pohodna eno- ta 170 mladih udeležencev prispela iz Zagorskih sel čez most prek Sotle v Sedlarjevo. Tu so jih pričakah doma- čini pri spomeniku, kjer je bila kraj- ša proslava. Ko so pohodni^ _ ppložili venec in se pripravili na pot, so jih domačini postregh s toplim čajem in jim zaželeh srečno pot. Enota je z urnimi koraki merila cesro do Buč, čez Vrensko Gorco v Koz.ie. Tu jih je zalotila noč. Razme- stili so se v šoli, v gasilskem domu pa so jim mladi in krajevne organiza- cije pripravili miting, na katerem so seveda tudi sami sodelovali. V Koz- jem so se mladi prostovoljci pogovar- jaU s komandantom štirinajste, narod- nim herojem TONETOM VIDMAR- JEM-LUKO ter drugimi borci 14. di- vizije, ki so jih prišh obiskat. Tudi drugi dan, v četrtek ni bilo hudega. Pot do Kozjega preko Zagor- ja do Šentvida pri Planini so opravili prepevaje, vmes vadili vse kar je po- trebne za zavarovanje enote na poho- du. V Šentvidu so popoldne imeli uč- ne ure, razgovore z borci, pa spet mi- ting . . . NOČNi MARŠ ČEZ BOHOR Po večerji so se dvigniH na noge. Zavili so proti jugu in se zagrizli v Bohor. Kot pravi partizanska pesem — nad njimi je lenaril mesec. Srebr- na mesečina je naredila iz bukovih vej, okovanih v sneg in led, razkošne kristalne lestence, s snegom obložene smreke pa v skrivnostne skulpture ne- mih orjakov. Fantje iz Trstenika so pozabili na sapo. Same oči so jih bile. Tako tudi ostali. Pa ni bilo časa za opajanje ob taki lepoti. Vojak si kaj takega osmuk- ne mimogrede. Federmaus in tisočak Javomiik. Pogled se je v tej mesečni noči raztegnil do Gorjancev na jugu in do Savinjskih Alp na zahodu. Doli- ne so bile zalite z belo meglo. In v eno takih so namerili korak . .. Sneg je škripal pod nogami, od za- hoda pa so se jeli klatiti prvi oblaki. Topliti se je začelo. Samo kak nespečnež je v tistih kra- jih mcrda še čul, ko je sredi noči ko- lona prečkala cesto Sevnica—Planina v dolini Sevnične. Poten i>a je romantična noč po- kazala tudi svoj drugačen obraz. Me- sec se je izdajalsko skril. Sneg je p>o- stal moker in razmočil obutev, žulji so se razboleli in začeli žgati. Spet so lezh v strmino, kjer so pod Ivco v Velikem in Malem Podgorju že od daleč bevskali psi. Morda je kdo, če je zaspano pogledal izza oken, mislil, da ima privide? In tu je Zdenki pošla vsa moč. Zgrabili so jo krči v mišicah, zvilo jo je v želodcu, spodrezalo jo je in sesedla se je v sneg ... Vrvež ... Kje je zdravnik? ... Ni ga! Pri komori je ostal... Terapevt iz Laškega poiskuša kar more. Medtem so iz šotorskih po- njav, plaščev in kolov naredili nosila. Prostovoljci naprej! Ni jih manjkalo. Več kot dve uri so onemoglo tovari- šico nosili po pobočju Ješivca in Lis- ce. Komandant Andrej je zdirjal na- prej, podporočnik Zlatko je prevzel vodstvo, komandirji in komisarji so Inteh na čelo svojih enot, se ustavili, pomagali, počakali na začelje in se spel pognali naprej. Začela se je bit- ka z malodušjem, ki bi se utegnilo prikiastl v kolono in ki ji bočne pa- trulje niso mogle do živega. Mnogo jih je bilo novincev. »Stari borci« po hodniki so pomagah, jih bodrih. No, mnogim co ni bilo potrebno. Tu na pohodu si mogel poznarti športnike, planince, smučarje, plavalce, odbojkar- je, nogometaše. V Polju je Andrej staknil pod ko- zolcem avto. Zbudil je lastnika, ki je rade volje popeljal onemoglo Zdenko v dolino k zdravniku. Se je čakal kos F>oti. Druga četa je zavila v Razbor, tretja v Okroghco, prva pa je z jutrom prišla do Hentne. Od odhoda iz Kozjega je minilo 24 ur. Od takrat so bili 18 ur na poho- du. Nekateri niso mogli zatisniti oče- sa. Niso mogli verjeti, da so zmogU ta napor. Ko so se prijavili kot pro- stovoljci v enoto teritorialne obrambe so to storili iz zavesti in hotenjem, zdaj so preiskusili svojo voljo, svoje mo- či in olajšano spoznali, da so nalogi budi kos. In v petek dopoldne so spali kot ubiti — razen stražarjev, ki so se me- njavali ob uri... OPRAVILI VSE PREDVIDENE NALOGE Preostala dva dneva sta bUa, kar zadeva napor, otročje lahka. Imeli so predavanja, izdaU so časnik, spet pri- pravili zabavni večer, zjutraj pa so se sprehodili do Lokavca, kjer so v opuščeni šoli imeli dan vojaškega urjenja. Medtem ko je ena četa na improviziranem strelišču skušala do- seči čim več zadetkov, so v drugih razpravljali o koncepciji SLO, o po- litični situaciji, o tem in onem, kar bi jim, prostovoljcem, ki še niso' bih v JLA, če bi bilo treba, hudo koristilo. Se ena noč je pretekla in nastopilo je deževno jutro. Kakšna smola, da je vreme kazilo njihov ponosni pohod do kraja proslave pri spomeniku ob Gračnici. In v tej koloni so bili mladi pro- stovoljci, ki so pred štirimi leti tu na Kozjanskem začeli štiri leta dolg pohod po sledeh 14. divizije na šta- jerskem. Precej jih je, tudi dekleta, ki su prehodili vso pot od Sotle do Mozirskih planin. Tokrat so jih na poti vodili komandirji čet, ki so med- tem postali rezervni oficirji. Od leta do leta je bil pohod bolj težak, bolj vojaški, bolj uspešen. Tudi takrat, ko so šli na prvo etapo, so bih tu ob Gračnic nekdanji borci štirinajste. Štirje njihovi so bili tudi na vseh šti- rih pohodih z mladimi: general Vik- tor Cvelbar, Franci Sterle, Franc Mav- ci in Branko Defar. Dež je nezadržno padal, ko je An- drej s poveljem postavil svoje fante in dekleta v pozor, se obrnil in se vkopal pred Mihom Butaro . . . Pa smo pri začetku. Zares začetku, kajti »mlada« štirinajsta poj de ob letu spet na pot. Legenda dobesedno živi. Zapisal: JURE KRAŠOVEC Fotografije: TONE KOŠIR gt.. 6 — 10. februar 1977 mvi TEDNIK — stran 15 ŽALEC: TEKMUJEJO ZA ŠPORTNO ZNAČKO Telesno kiultuma skupnost Žalec je v zadnjem času zelo aktivna na področju dela s cicibani in pionirji. Dosedan- jim oblikam dela so dodali še posebno, to je tekmovanje za športno značko, ki letos pr. vič poteka v žalski občini. Tekmovanje je organizirano v dveh skupinah, v prvi so otroci od petega do šestega leta, v drugi pa od šestega do sedmega. Temu je prila- gojen tudi program, ki je raz- deljen na tromesečna obdob. ja. Za najmlajše organizirajo predv.sem hojo, izlete, začet- ne tečaje smučanja, kotalka- nja, planinarjenja in plavalne tečaje. Za skupino od 6—7 let pa začetne in nadaljevalne te. čaje smučanja, kolesarjenje, pla\'anje, planinske izlete in pohode, igre z žogo in po- sebne trim akcije, ki so pri- merne za to stopnjo. Seveda je TKS poskrbela tudi aa ustrezno izobrazbo tistih, ki bodo akcijo vodili. Že konec lanskega leta so or. ganizirali več tečajev, ki se jih je udeležilo 50 vzgojitel- jic vzgojno varstvenUi zavo- dov, ki so glavni nosilci te akcije, poleg njih pa še mladi iz krajevnih skupnosti, kjer nimajo vrtcev. Seminarja so se udeležili tudi mentorji ššd, ki bodo vodili rekmo- \'anje na nižji stopnji osnov- nih šol.. Obenem so izdelali plan, po katerem bodo vrtce dodatno opremili in omogočili čimboljši uspeh akcije. Pri isvedbi programa raču- najo na zimanjo pomoč-. Naj- bolj so se pri tem izkaizala planinska dnaštva z organizi- ranjem In vodenjem izletov v naravo, v akciji, v kateri posameznik lahko dobi bro- nasto, srebrno in zlato značko sodeluje ,563 otrok iz vrtcev in 202 iz krajevnih skupnos- ti, s tesnejšo pKJvezavo s Š-ŠD ,pa nameravajo t<5 šte- vilko še povečati- .^^^^^ ^ ^^^^^^^^^^^^ ^F^^ NEKAJ O PREBAVI Poleg glavobola je naj- običajtiejša bolečina v tre- buhu. Razlikujemo pove- čano občutljivost želodca, ki jo občutimo kadar je želodec preveč poln, kot napihnjenost, pritisk, tr- ganje in kot skelenje ter prare želodčne bolečine, ki dostikrat izžarevajo v pr- si, hrbet, ali v spodnji del trebuha. Podobne so vrta- joči in krčeviti, zelo nepri. jetni bolečini in nastaja počasi, se pojačuje in po- časi preneha. Takšm bole- čina je najpogostejše bo- lezensko znamenje, ki go- vori za obolenje prebavil ali pa tudi za obolenje drugih, sosednjih organov. - Napihnjenost črevesja, ki ji niso vzrok vnetja, povzroča nepravilna pre- hrana oziroma včasih po- manjkljivo izločanje pre. bavnih sokov. Zadržani vetrovi lahko povzročajo take bolečine in krče (ko. like), da je v prvem hipu težko spoznati, ali ne gre pri tem celo aa kako huj- šo bolezen, na primer za neprehodno črevo. Ljudje, ki jih muči tr- dovratna napihnjenost mo. rajo paziti jia svojo prehra. no. Hrano morajo dobro prežvečiti in naj jedo po- časi, da se hrana dovolj dobro pomeča s slino. Hrana naj bo lahka, ne- mastna brez fižola, graha, črnega kruha, redkve, su- rovega sadja, kmSenih je- di itd. To nevšečnost si lahk omilijo z raznimi čaji, ki so običajno zmes dišečih plodov, bogatih na eterič- nih (hlapnih in dišečih) oljih, mete, šentjanževUi rež, brinjevih jagod. Do- bijo Se v lekarni. Ta čaj naj pijejo pogos- to v požirkih čez dan m skupaj S primemo dieto se tegobe tako omilijo, da ni potrebno s tem na- dlegovati zdravnikov ter delati gnečo v čakalnicah. BORIS JAGODIC REKLI SQ; ZA PISMENO GRADIVO Al,O.JZ R\\i>;EK. zaposlen pri občinski skupščini Ve. len.je, stanujoč v krajevni skupnosti Konovo, drugače pa delegat za zbor KS pri skupščini: »Za našo krajevno skupnost, ki je mlada, saj se naše riaselje v neposredni bli- žini Velenja komaj razvija, je značilno, da smo kljub temu v zadnjih letih dosegli nekaj pomembnili uspehov. Res je, da smo trenutno naj- bolj obremenjeni z ui-ejevan. jem komunalnih zadev in pa tistih, ki tako ali draga- če koristijo boljšemu življen- ju našega delavca. Kot dele. gat pa pogreša.m predvsem nekaj: res je, da je dosedan- je delegatovo delo že dalo dobre rezultate, vendar mo- rajo ti biti še' boljši. Kako? Hudo je predvsem to, da v svetu krajevne skupnosti ne. kaj sprejmemo in to delegat posreduje v skupščini. Tam pa pride do tega, da se ogla- sijo tudi drugi, ki niso tak- šnega mnenja, kot recimo kraje\'na skupnost, katere mi- šljenje posreduje delegat. In če ta ni dovolj »trd« v za- stopanju stališč svoje krajev- ne skupnosti, potem ga dru. gi prepričajo. Lahko pa se tudi zgodi, da kateri izmed delegatov ni »govorec« in utih- ne. Da bi to odpravili se zav- zemam, da predloge, misU, želje in pripombe sveti kra- jevnih skupnosti napišejo ter jih delegat v pismeni obliki posreduje, ostale službe pa naj potem stvar uredijo tako, da bo prav. Gre za to, da bi do »odgovornih« prišla prava mnenja, katera žal vsled ob- jektivnih težav mnogokrat ne. Takšen predlog je samo v želji, da bi delo še izbolj- šali. Res pa je, da bo treba storiti še marsikaj drugega, tudi recimo tO, da bodo ob- činski materiali tanjši in pi- i sani v raza.nnljivejšem jeziku ter da se moramo tudi sami delegajtd vedno učiti, če hoče- mo dobro delati. Treba pa je tudi še bolj kot doslej dr. žati vea med krajani in osta- iimL. „___________........ .M. FRAN ROS ZVESTA ČETA 24 Sonce je sijalo, zares je svetilo z neba, ali le hladno in revno. Ivan je čepel v jarku in lovil golazen v obleki in perilu. Vso dolgo uro, vso bedno uro. To je bil vsaj čas, ko se ni dalo misliti na kaj drugega. Bil je prijeten čas, da. človek je najpopolnejše bitje na svetu, vsemu lepemu stvarstvu je gospodar. Vse si ureja po mili volji, da mu služi. Kako sijajno popoln stvor! Tudi v ušivih capah mu žiin duša, da. Tudi ob kislem kruhu in lesenem zelju, ob vodeni juhi s trdim mesom. Da bi bilo vsaj cigaret in ruma, ruma! Mrtveca z raztrganim ramenom in prebodenim vratom so naložili. Ivana je stresel mraz. Saj ga ni bil umoril. i>€ branil se je in mu z njegovim nožem skrajšal ure umi- ranja. Toda doma ima ljudi, ki mislijo nanj. -Tudi otroke, da, saj je bil že v letih. Zdaj so mu oči štrlele iz okrvav- ljenega obraza mrzlo, mrtvo. Vzeli so mu legitimacijo. Ivan je hitel skozi jarek, da ne bi čul njegovega imena, imena, ki bi ga vse življenje ne mogel več pozabiti, ki bi "nu obležalo na duši: Toda te oči, ki so nekoč žive sijale (loma, bog ve kje v Italiji, te mu ne bodo nikoli več nehale goreti v spominu. Vrnil se je mrzlično žareč, ko so bili mrtveci že sprav- i^^m. Vrnil se je po skrito steklenico a rumom in jo izsrkal z zaprtimi očmi. Da ne bi videl, da ne bi čutil ničesar več. Zgodaj se je zmračilo in nova kompanija je napolnila jarke, ki so jih zapuščali ostanki izkrvavelega oddelka. Ivan Meglic je stopal mimo Milana Travnarja. »Ti si!« ga je vzdramil Milan. »Jaz!« je zinil Ivan. Prijatelja sta se spogledala. Širok, splošen je bil pogled. »Kje sva!« ga je Milan zgrabil za roko. »Naprej!« so terjali drugi. Noč je bila potuhnjeno tiha kakor zver, ki skrita čaka, da plane. Poročnik Krebitz, mlad kakor nedolžna deklica, je pregledoval jarek in dajal povelja, kako naj utrdbe izboljšajo in očistijo. Razpostavil je orožje, strelivo in ljudi. Nato je poklical k sebi Milana in mu govoril 'oažno in mirno. Tako mirno, kako'r da sedita v študentovski izbici ali v krčmi, kjer ni reči, ki bi koga vznemirjala: »Travnar, namenjena ti je posebna naloga i?i glej, da jo prav izvršiš. Stotnik ti jo je namenil, da se moreš rehabilitirati. Saj sam veš, da nosiš na sebi pečat politične sumljvosti. Da, nespameten si bil, kariero si si pokvaril. Cuj!« Počil je osamel strel v bližini. »To je noč pred viharjem. Biti moramo budni, čez uro*pojdeš, tri ljudi dobiš s seboj. Tri izbrane, zanesljive, razumeš!« V zadnjem stavku je bilo nekaj kakor nezaupanje in svarilo pred nečim, na kar je bil večkrat in tudi zdaj mislil Milan. Pred pobegom k nasprotniku. »čez uro pojdete. Pred nami na sredini, med linijama, med ovirami, je nekaj širokih lijakov, čez noč ostanete tam. Pazljivo opazujte vsako sovražnikovo kretnjo, da ne bomo presenečeni! Poročaj o vsakem sumljivem dogodku, pravočasno nas opozori na vse! Dobro izvrši stvar!« Poročnik je izbral tri može; bili so to pred pol leta mladostrelci, napol ponemčenci, torej zanesljivi mladiči. Oboroženi z granatami in noži so se splazili iz jarkov. Tema je bila gosta, varna, ali vendar je bilo mogoče, da v katerem izmed lijakov nalete na sovražne ljudi. Mota- li so se med žicami, dospeli na presto in v vrsti lezli po kameniti, razriti zemlji. Zdaj in zdaj sc prisluškovali, a ni bilo čuti glasu v bližini. In vendar so bile minute kakor ure f seb-i so skrivale grozo, ki se vsak hip lahko razo- riene. Vgnezdili so se v dveh luknjah, v vsaki po dva. Noč je bila kakor večnost, kakor da nič več ne vzide dan. Otrple so bile oči, strmeče v temo. Milan ni več pričakoval dneva, predolge so bile ure, prestrašile. Kakor da se je spojil z zemljo, z nočjo, in ga ni več. Le nekajkrat se je šiloma potrudil, da bi se zavedel samega sebe, ali ni se mogel več razložiti od vsega, kar ga je bilo vzelo vase. Tovariš ga je sunil v ramo. Sence so se bližale, črne, goste. Plazile so se bliže, bliže. Tovariš je vrgel granato. Strašen pok je pretrgal tišino in noč. Culi so se klici, kletvice. Jeklo se je zasvetilo v bližini. Pokalo je od vsepovsod. Milan se je zgrudil XXX Gospod Otorepec je imel navado, da je po dobrem obedu ležal na zofi v toplo zakurjeni sobi. Zapalil si je cigaro in čital časopis. Največ se je zanimal za članke o vojni in junaških dejanjih sinov domovine. Ni bilo tedna brez pomembne zmage, ni bilo dneva brez stotin ujetni- kov. In je pil starino na vse te slavne dogodke in si je v duhu čestital, da mu je dano živeti v tako velikem času. Nato je najslaje zadremal V vsem tem sicer trdnem času mu ni bilo treba v ničemer trpeti pomanjkanja. Trgovina je prinašala lepe dobičke, dokaj je bilo starih zalog. In cene so lepo rasle. Žena mu je včasih sitnarila, ali česa vsega človek ne pre- nese rad za udobno življenje v nemirnem času! Z zadovoljstvom je čital v časopisih: »Pomanjkanje tobaka je dalo povod, da so vneti put-uci pričeli zbirati in sušiti vsakovrstno listje, ki ga primešavajo tobaku. Pravijo, da v tem oziru najbolj ustre- za posušeno listje češenj, bukev, kopriv, sončnic in hra- stov.« »Most iz muh. Sanitetni svetnik dr. Lugel v Berlinu je dognal, da je mogoče dobivati jako dobro mast iz ličink zapljunkarice (musca vomitoria). Ribiči na Nemškem vedo že davno, koliko masti je v teh ličinkah, zato jih rabijo pri lovu na trnek. Zapljunlcarica leže svoja jajčeca naj- rajši na gnilo meso, tako da jih je lahko v znatnth množi- nah dobiti.« Sploh je bil gospod Otorepec dalekoviden človek. 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 6 — 10. februar 1977 "'zaupno FANT ME JE ZAPUSTIL Nekomu munadn p.j'bož.iti svojo ne- srečo, zato se obračam na vas s pi- smom. I mala sem fanta, ki sem ga ne- skončno ljubila. Stara pa sem 22 let in ker sem že maio v letih, mi je to- liko težje, ker me je fant, s katerim sem imela tudi spolne odnose, zapustil. Kot pošteno dekle sem mu vse verje- la, on pa me je prinesel naokrog, še adijo mi ni rekel, kar bilo ga ni več. Ne vem, če bom še kdaj našla takega fanta m sem že čisto obtipala nad tem svojim življenjem. Nim^m nobe- nega cilja več. MIŠA DRArT\ MTŠA. vsiiko dekle »li fant, ki je razoča- ran v ljubezni, misli, da je prišel konec sveta. Potem pa bolečina počasi mine in zvedrijo se naše misli in tudi deja- n,ja. Veliko pa je seveda odvisno od tvoje volje. Ce boš mislila, da sedaj ni pred teboj nobenega cilja več, bo šlo veliko težje, kot če se boš podala v realnost življenja. Sonce bo še veselo si,>alo, če boš v sonce verjela. NATAŠA ZBOR SLOVENSKIH ALPINISTOV SREČANJE NA RAVNEM NAJVEČ RAZPRAV O VLOGI ALPINIZMA V DRUŽBI v soboto, 22. januarja je | bil v Ljubljani zakasneli zbor slovenskih alpinistov. Tokrat proti navadi iz prejšnjih let v dolinski dvorani, kar je da- lo srečanju bolj »civilno« in obenem delovno obeležje. Za- nimivo je, da težišče razprav ni bilo v obračunu prepleza. nega in v načrtih, temveč o mestu alpinizma v družbi, njegovem priznanju in vred- notenju. Togi sistem v TKS in včasih tudd nestrokovnost in neobjektivnost ljudi v njem (od republiške navzdol) je bo. t'-ovai temu, da še danes ni rešeno financiranje planin- stva in alpinizma. Prav ta ozkost gledanja odgovornih namreč tudi od alpinizma in »športnikov« v njem zahteva točkovanje in razdelitev na razrede, kar je administrativ- ni in neživljenjski poseg v al- pinistični kodeks. Odslej bodo torej tudi alpinisti dobivali denar od TKS za opremo, vzglojo in vrhunske vzpone iz naslova »hranarin« in bodo razdeljeni na tekmovalce re- publiškega, zveznega in med- narodnega reda. Čeprav se alpinistom tak način priznan- ja upira, saj bo veljal v v.?em alpinističnem svetu samo pri nas, je to edini način za .do- kazovanje vrednosti posamez- nikov in pot do denarja. Zdra. va logika seveda s tem nuna ničesar skupnega. Še ena zmešnjava se jasno kaže v delu športnih tribu- nalov: na republiški ravni iz- delane smernice v Ljubljani in nato v Portorožu preobli- kujejo v občinah po svojih merilih, potrebah ali celo sim- patijah do posameznih panog. V alpinizmu stoje stvari ta- ko, da imajo na Koroškem pri TKS alpmisti svoj stre kovni svet, v Mariboru pa podprejo društva, ki nato de- lijo sredstva alpinistom po svojem preudarku, v Celju dobimo mali delež od komisi. je za tekmovalni šport in del od rekreacije, nismo pa tretirani kot vrhunski šport, kar je višek nesmislov, ša- leški odsek je moral celo v registracijo kot samostojni klub, močni gorenjski odse- ki in tudi Kamnik s tinanca- mi nimajo težav, ker je alpi- nizem v teh krajih pač udo- mačen in stojd celo pred »planiranimi prioritetnimi športi«. In celjski alpinizem v slo. venskem (jugoslovanskem) prostoru po uspehih za lani: po preplezanih vzponih je na vrhu tako po številu kot kva. litcli. Več ku 7.')(i sint-r; v enem letu, 18 prv6n.stvenih, vrhunske ponovitve v inozem- stvu, od alpinistov pa kar dva v mednarodnem in trije v zveznem razredu. Tako števi- lo vzponov je redko v zgo- dovini silovenskega alpinizma. Dobili smo priznanje v druž- bi najmočnejših, čeprav smo odsek z obrobja, pri domači skledi pa še vedno sramežlji- vo pristavljamo svoj lonček v vsakoletnem strahu, da v njega nič ne kane. žal so prav vrhimski alpinisti »navadni ljudje« s povprečno delav- sko plačo, i Na sliki: In tako sedaj kuka ■ izpod snega koča GRS na I Okrešlju. CIC USPEL AKADEMSKI PLES Klub celjsk:ii š '.Kicniov je priredil v petek zvečer v no- vi hah Golovec v Celju Aka- demski ples. Organiziral ga je s podporo delovnih in dru. žbeno-političnih organizacij. Za prijetno glasbo je skrbel ansambel Čudežna polja iz Maribora. Več kot d\»esto mladih m starejših ljubiteljev plesa se je zbralo, se poveselilo s štu- denti, in jim napravili lep več-^r. Med njimi so bili pri- sotni tudi predstavniki zveze socia.lističnf> m^n^ine. iirmije. delovnih organizacij, in dru- gi- Najprej je vse navzoče v imenu kluba pozdravil Dušan Trbovec, študent VEKš-a, ki je tudi otvoril ples s standar- dnim dunajskim vlačlvom. Sledil je kratek program, ki je prinašal obilo smeha in zabave, posebno zanimiv je bil pomarančni ples, ki se ga je udeležilo (malo za ša- lo, malo za res) veliko parov. Akademski ples se je zavle- kel v zgodnje jutranje ure, in ko smo odhajali, nam je bilo žal, da je že vsega konec. Le- po smo se imeli, bilo je nekaj nepozabnih trenut. kov ... Toda vse, kar je lepo, hitro mine- To je že star pregovor. Za v bodoče si Klub celj. skih študentov želi, da posta- ne Akademski ples standar- dna oblika, odvijal naj bi se vsako leto, ob istem času. Za- želeno je, da se ga udeleže tudi starejši, starši študeniov, ter predstavruki delovnih in družbeno-političnih organiza- cij. DARJA GLANCNIK Izvršni odbor OKS Celje v skladu s 14. členom Statuta Občinske komunalne skupno- sti in po sklepu 5. seje IO razpisuje prosto delovno i-n.-všt,-« NADZORNEGA TEHNIKA v strokovni službi OKS ' Kandidat mora izpolnjevati na- slednje pogoje: 1. da ima najmanj srednješolsko izobrazbo gradbene smeri, tri le- ta delovnih izkušenj pri izvaja- nju ali nadzoru gradbenih del 2. da ima sposobnost vodenja in organiziranja Delo se združuje za nedoločen čas, poskusno delo bo 2 meseca. Kandidat je naj prijave z doka- zili o izpolnjevanju pogojev sku- pno s kratkim življenjepisom vložijo na naslov: OBČINSKA komunalna skupnost Celje — Strokovna služba. Trg Svobode štev. 9 — Celje. - . Razpis velja do zasedbe. O izidu razpisa bodo kandidatje obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata. g. ^aša Gorenšek Te dni imajo maldi maturantje in še posebno maturantke precej skrbi. Ne le s šolo in učenjem, teh skrbi je tako vedno dovolj, več preglavic jim trenutno prav gotovo dela bližajoči se maturantski ples. Ob toko pomembnem dogodku mora biti obleka seveda primerna. Ob tej svečani priložnosti želi biti vsako mlado dekle lepo, izgledati želi nekoliko bolj odraslo in resno. Prav to pa vas lahko zavede, da se boste narobe odločile in izbrale obleko, ki bo vse prej kot primerna vašim rosnim letom in mladostnim postavam. Izberite maturantsko obleko, ki bo kar se da mladostno in ljubko krojena, ki bo sešita iz nežnih lahnih materialov in obarvana v živahnih, svetlih, vašim letom primernih barvah. Dolga je skoraj že po pravilu, zato pa naj ne bo stroga in ozka, temveč frfotava in razigrana, tako kot je razigrano tudi vaše mladostno razpoloženje. PRIPOROČA v prodajni enoti Radio v Stanetovi ulici so vam na voljo: Vamaha synthesizer, model SY -1 za 28.987,97 dinarjev. Orgle Vamaha za 37.566,96 dinarjev. Flavta Vamaha za 6.837,13 din. Vamaha klarinete: leseni za 8.617,85 din in plastični za 5.609,82 din. Činjele »Paiste« za 3.469,28 do 5.988,64 din. Harmonika Tosca za 5.858,46 din Elektronska harmonika Hohner za 24.829.20 din. Vse vrste kaset z zabavno, narodno za- bavno in klasično glasbo in kasete za snemanje. št. 6 — 10. februar 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 V CELJSKEM ROKOMETNEM TABORU v SOBOTO OB 18. URI S PANČEVSKIM DINAMOM Nlko \larkovič na rokah ljubiteljev rokometa po veli-" kem uspehu, osvojitvi naslova državnega prvaka. ()d sobote dalje bo verjetno ta vloga zamenjana, saj bo on /ačel nositi, saj odhaja v zakon ... Mado Vukoje tokrat v po- ročnem »dresu«. Oba po- snetka: TONE TAVČAR V celjskem rokometnem klubu je v zadnjih dneh resnično živahno. Mladin- ci so osvojili naslov dr- žavnega prvaka in je za njih ob tem podvigu pri- pravil sprejem predsednik Izvršnega sveta Celje Mar- jan Ašič. Vlado Bojevič (aprila bo diplomiral za pravnika) in Zdenko Zor- ko (koncem februarja bo šel služit soldate) precej nastopata za člansko dr- žavno reprezentanco, Slav- ko Ivezič pa je bil na pripravah mladinske re- prezentance SFRJ v Ita- liji. člani nadaljujejo s tek- movanjem v I. zvezni ligi in so v Beogradu izgubili s Crveno zvezdo 22:18, naj- boljši strelec je bil An- derluh (8), zdaj so na osmem mestu z 10 točka- mi, v soboto pa igrajo doma proti pančevskemu Dinamu (ob 18. uri). V Beogradu so Celjani igrali slabo, pestile so jih tudi poškodbe, svoje sta pri- dala sodnika — to pa je kar dovolj za poraz na tujem igrišču. Upamo, da bo v soboto bolje. Mora biti! Redno poteka -tudi zim- sko republiško prvenstvo, kjer so Celjani v A skupi- ni že osvojili prvo mesto in se bodo z zmagovalcem ljubljanske skupine borili za naslov v Sloveniji. Za- nimivo je tudi v B skupi- ni, kjer bosta o prvaku odločali dve celjski ekipi — Tehnoniercator in Trim team. Torej resnično zma- goslavje celjskega rokome- ta. In še nekaj: med držav- nim mladinskim rokomet- nim prvenstvom se je po- ročil eden najboljših igral- cev v članskem moštvu Vlado Vuko.je (pri poroki mu je asistiral Miha Bo- Jovič) s tudi znano šport- nico, otlbojkarico Tatjano Djukič, v soboto pa bo po njuni poti zašel še profesionalni trener RK Celje Niko Markovič. ki se je odločil, da bo dru- žinske dneve v bodoče preživljal in delil skupaj z Milico šepec iz Žalca. Obema oziroma v.sem šti- rim SREČNO v družin- skem .jarmu! TONE VRABL HOKEJ NA LEDU CEHI V CEUU KOKALJEV MEMORIAL V MARCU Čeravno je prvenstvo že sklenjeno, celjski hokejisti še vedno marljivo vadijo in igra. jo. Pripravljajo se namreč za zaključna hokejski turnir, ki bo prve dni marca v Celju, prirejen v spomin na njiho vega igralca Janeza Kokalja. ^0 takrat pa bodo odigrali številne prijateljske tekme. Te dni %o povabih v Celje ekipo Triglava- iz Kranja in jo gladko premagali z rezul- tatom 9:3. Pri tem so poka- zali lepo igro in posebno v tretjii tretjini so se Celjani razigrali. Skoda, da nekateri igralci še vse preveč igrajo sami za sebe in da ne posve- čajo večje pozornosti kolek, tivni igri. Potem bi bil us- peh še večji. Mladinci so igrali prvenst- veno tekmo proti Stavbarju iz Maribora. Tokrat so se mo- rali bolj potruditi, da so zma- gali 8:.3. Strelci Dimec 3, Lu- kanc 2, Perčič, Marčec in Sendelbach po enega. Prijatelji hokeja pa bodo prišli na svoj račun Ifi. febru- arja ,ko bo ob 17.30 gosto- vala v Celju ena boljših ekip I. 7s\'ezne lige v Cehoslovaški — Motor iz Budejoaice. J. KUZMA TRIM AKCIJA v smučanju bo na (Pol- teh od F>etka do nedelje vsak dan med 10. in 16. uro. Namenjena je pred. vse.m članom sindikalnih orga.nizacij, kot seveda tu. di ostalim ljubiteljem smučanja. TKS OBMOČJE ŠOLANJE BO VSE LETO V CELJU — VEC PANOG Pri nadaljnjem kvalitetnej- šem delu v osnovnih organi- lacijah za telesno vzgojo, sport in športno rekreacijo, 50 nujno potrebni izšolani miaterski in profesionalni strokovni kadri. Po večjem številu reazgovorov predstav- .likov TKS iz celjske regije je na zadnjem sestanku le bil dosežen sporaztmi o us- tanovi regijskega strokovne- ga šolskega centra v Celju. Zbrane so bile trenutne po- trebe po šolanju strokovnih kadrov v šestih občinah celj- ske regije. Na osnovi teh po- treb je bil izdelan načrt šo- lanja strokovnih kadrov za le- tošnje kadrovsko leto. že v drugi polovici tega meseca s trajanjem še ves mesec marec bodo vodniški in sodniški tečaji za strokov- ni kader v šolskih športnih društvih za atletiko in košar- ko, naslednja d\'a meseca (aprU — maj) pa za odboj- ko in rokomet. V mesecu ju- liju in avgustu bo .seminar za plavalne vaditelje in uči- telje, septembra in oktobra pa za vaditelje in vodnike v nogometu. Ker je izreden interes za strokovnjake iz področja or- ganizatorjev rekreacije bo stekel tečaj za to področje v marcu — aprilu in maju. V jesenskem obdobju je še načrtovan tečaj za vodnike gimnastike v ŠSD. Trenutno niso zbrane še vse kadrovske potrebe iz vseh osmih občin, pa je za- radi šibkih prijav težko na- črtovati scunostojne trener- ske tečaje v regijskem šoL skem centru v Celju. V ko- likor bo teh prijav v*č, bo center razpisal tudj tečaje za trenerje v atletiki, vseh športnih igrah in šahu. V kolikor bodo skromnej- še prijave bo vsekakor cene- je pošiljati kandidate v re- publiške trenerske tečaje. Šolanje v strokovmem šol- skem cent.na v Celju bo v popoldanskem času in prostih sobotah. Organizator bo po- skrbel za ustrezna strokovna s.kripta, predavatelje in pro- store. Predstavniki TKS so se sporazumeli, da bodo sku- pno prevzeli stroške šolanja vseh kandidatov, ki pa se bo- do ob vpisu v različne teča- je morah obvezati, da bodo določeno dobo kot bodoči strokovni kadri tudi praktič- no delali v svojih osnovnih organizacijah. V ta namen bodo odslej v vseh TKS vodi- li tudi posebno evidenco o delovanju sirokoTOih kadrov. K. JUG TKS ŽALECi PRODOR TELESNE KULTURE DO VSAKEGA OBČANA Po sledeh nove usmeritve telesne kulture in v skladu z novo vlogo in fimkcijo krajevnih skupnosti v našem samoupravnem dmžbenopoM- tičnem sistemu so v žalski občini na pobudo TKS in ZTKO postavili čvrste ok-^dre telesni vzgoji, športu in športni rekreaoiji v krajev- nih skupnostih. V vseh 19. krajevnih skup- nostih delujejo odbori ozi. roma komisije za telesno kul. turo, ki štejejo od 5—7 čla- nov. TKS povezuje vse te ko- misije, skupno se dogovorijo 0 programih dela, financira- nju, investicijah. strokovn'h kadrih in koleda.rju priredi, tev in tekmovanj. Krajevne skupnosti odmerjajo materi, alna sredstva za gradnjo športnih objektov, TKS pa jim nudi sredstva in dru.go strokovno pomoč pri izvaja- nju pestrih programov. Pri tem delu je čutiti veliko na- črtnosti. V zadnjih letih je v KS bilo izgrajenih precej šiportnih objektov. Le 6 KS v občini še nima ustreznih površin za telesnokultume akti\no.sti. V vsaki KS načr- tujejo v letošnjem letu izved. bo tednov športa, selekcije bodo nastopale v izbranih športnih igrah in panogah v občinski ligi, centralna prire. ditev v počastitev rojstnega dne tov. Tita in njegovega 40 letnega vodstva ZKJ pa bo v Vranskem. Omeniti ve- lja, da je v KS v, žalski ob- čini posejanih veliko število osnovnih organizacij za te. lesno vzg-ojo in .šport, ki še bogatijo pestro športno živ. 1 jen je v teh skupnostih. Tu je 13 TVD Partizan z živah- no dejavnostjo, 9 ŠŠD, 5 PD s preko .3000 aktivnimi pla- ninci, bogata aktivnost v TOZD na področju športne rekreacije. Nadve razTOseljiva pa je aktivnost mladinske organi- zacije na področju telesne kulture, ki v mnogočem v krajevnih skupnostih pripo- more k razgibanemu šport- nemu življenju. Mladinska organizacija v 16. K S ima prav tako organizirane poseb- ne odbore za šport in rekre- acijo. V letx5šnjem letu bo mladina prvič v občini orga- nizirala preko nastopa kra- jevnih selekcij oltčinske tur. nirje in lige v 12. športnih panogah! S takim načinom in oblikami dela je pritegnje. nih v krog aktivnih mladih športnikov ogromno kmečke mladine. In še eno posebnost velja posebej p>odčrtati v žalska občini — skrb za množičen razvoj telesne kulture za predšolske otroke. Vzgojite- ljice v VVZ — .50 po številu -— se je v posebnem semi- narju navdušilo za program tekmovanja »športne značke« za otroke od 5—7 let. V smu- čarskem seminarju, ki mu bosta sledila še plavalni in planinski, .se bodo podrobno seznanile z organizacijo in i23vedbo tega tekmovanja. K. jua KOŠARKA Z PUUA PRAZNIH ROK iV NEDELJO OB 10. URI Z LJUBLJANSKO ILIRIJO Tradicija se ponavlja. Ce- ljani se vračajo iz prvenstve- nih tekem v gosteh s porazi, na domačem terenu pa so doslej izpričali svojo nepre- magljivost! Tokrat so gosto, vali v Puli prot) Puljanki, kjer so srečanje izgubili z 88:104 (40:55). Rezultat že sam dokazuje, da je bil za Celjane usoden prvi polčas, ko so si domačini priigrali tolikšno prednost. Sicer pa pustimo besedo trenerju^magu. Saga- dinu: »V PuLo smo prišli tik pred tekmo. Za ogi-evanje v mrzli dvorani izpod dovolje- ne temperature za prvenstve- ne tekme ni bilo časa. Doma- čini so to dobro izkoristili in nam tako pobegnili za 15 točk. V dnigem polčasu smo bili domačinom enakovredni. Približali smo se jim na 10, 8 in celo 6 košev razlike. Vsi igralci so zaigrali dobro. Pi. pan, Sabolčki, Kralj in Ku. Ijad so tudi dobro polnili nji- hov koš. žal pa je zagrebški sodnik Mak.simovič že v 30. min. izločal Pongraca, v 36. min. Kralja in v 37. min. Pi- pana. Praktično .sem ostal brez visokih igralcev (Gole je namreč še vedno poškodo- van) in srečanje je bilo s tem odločeno. Domačini so to našo slabost dodobra izkoii. stili, da so si priigrali zma- go s 16-timi koši prednost.!«. Pri Celjanih so bili najuspeš- nejši — Pipan z 32-timi koša, Sabolčki 21. Kralj in Kuljad po 10 itd. Sedaj čaka Celjane sreča, nje z ljubljansko Ilirijo, mo. štvom, ki je trenutno na 2. mestu v tej ligi Ali bodo Ce- ljana v tem srečanju, ki bo v nedeljo ob 10. uri v dvorani TŠC, ohrai'"iU tradicijo nepre- ma.gljiivc>sti na domačih tleh? Pi'av to bo mik tega srečanja s kvalitetnim slovenskim mo- štvom, ki bo brez dvoma pri- tegnil kar največje število ljubiteljev košarke in športa na sploh. K. JUG SKOKI V ANDRAŽU Kljub poman.jkanju .snega so marljivi siiuičarski delavci in ostali krajani iz .'indra/a pri- pravili minulo ni-deljo na 50- metrskl skakalnici smučarske skoke, ki so veljali za članski pokal Slovenije ler meddru- štvene lekme za mlajše in starejše mladince. Skupno .je nastopilo m skakalcev iz II klubov. Da je tekmovan.|e la- ko dobro uspelo^ imajo zaslu- go predvsem smučarski delav- ci .SK Oljka ter vaščarii, saj so morali dva dni pred tek- mo navoziti na skakahiieo preko lOO kubikov sneua. Pri mlajšib mladiiulb je zmagal Dobrave (Ljubno) s 186.1 točke (skoka 4I..">, 44), 3. Javornik (\ ilenje) 159.1 (41. 41) . . . Trislan (Ol.jka), !). Donko (Braslovče) itd. Tri stare jšib ,je /.mas.al Smid (.lesenice) I7(i.8 (41. 40)... 3. Cremožnik (Oljka) 148.5 (34. 3(i), (1. Kmetic (Ve- lenje) itd. Pri članih Danilo Podg.-ir (Črna) Tia.H (47.5. 48.5) ... 3. Ceh 187,9 (41, 11). 4. fepelnik (oba Vele- nje) 187.,-, (10,5, 1?), 5. Prago Pudiiar (Ljubno) 186 (41. 41), 6. i.lpovšek (Braslovče). 7. Globačnik (Ljubno), 9. T,-in.i- Sck (Oljka) m. T. TAVČAR KEGLJiANJi HMEZAD NI USPEL Kegijači Hmezada iz Žalca, ki so se na republiškem pr- vensUoj uvrstili med najbolj- ših dvajset ekip, niso uspeli v prvem kolu. V Celju so po. drli premalo kegljev. Bili so namreč deveti med dvajsetimi moštvi, v finale pa se je uvr- stilo samo osem najboljših. Podrli so skromnih .5282 keg- ljev. Tokrat So za Hmezad keg- ljali: Brglez 897. Tomažič 830, iiigon 905, Cilenšelc 842, Srot 882 in čehovin 876 kegljev. V Ljubljani pa so žalčani podr- li 5002 kegljev. Sporedno s Hmezadom pa so nastopili izven konkurence na kegljišču Ingrada tudi Cel. jani. Proti Žalcu so izgubili za 20 kegljev. Najbolj.še moči pa so imeli v Brglezu 902, Vanoiv- špku 900. LjuiDeju 885. Rauter- ju 887 in Grilancu 872. PORAZ V PRVEM KOLU Vprvem kolu Inter šahov- ske lige, v kateri že šestič za- pored sodelujejo najboljši .ša. hovski klubi severovzhodne Slovenije in aivstrijske Sta. lerske, so celjski šahisti v Ma- riboru iz.gubili proti Kovinar, ju z rezultatom 3:5. Celjani so tokrat igrali slab- še. Kar trije celjski igralci so v zidnji uri igranja izpustih zmago iz svojih rok in samo remizrali. Zmagal je edino Studnička, remizirali pa so Ceglar, Pešec, Ojstrež in Stre- iher, izgubili pa Bervar, Jaz- bec in Pertinač. V prihodnjem ko'u, ki bo v nedeljo ob 10. uri v Cel- ju, bodo Celjani igrah proti se je na cesti med Draga- Humanici iz Gradca. JK ^mmmlmt ¥ SVETtl, POČITNICE NA JUŽNEM TIROLSKEM (1) ENAKOPRAVNA MANJŠINA OD TAM NAM MISLI NEHOTE ROMAJO NAJ!e.:.> prav na vsakem koraku. In ne le to. Srečaš jo na prvem mestu — naj- prej nemški napis, nato ita- lijanski. Pa tudi v prepro- stem, vsakdanjem življenju ni nič drugače. Ob srečanju je pozdrav nemški, vpraša- nje, kaj želiš — nemško. Skratka, tu se čuti duh manj- šinske pripadnosti na vsakem koraku. Pa ne le to. Spomin na borbo, s katero so si pri- padrdki manjšine izborili svo- Je pravice, je še vedno živ. Prijazen pozdrav prodajalke in nagovor v nemščini brž zamenja strog pogled in suha uradnost, če na njen nago- vor odgovoriš v italijanščini. Spomin na bombne atentate in nasilje, s katerim so si pripadniki manjšine morali tod izboriti svoje manjšinj- ske pravice, je še preveč bo. leč. Italijani so v teh krajih tujci. Tujci bolj kot marsi- kateri, če ne že vsi, tuji dr. žavljani. Tudi v Brunicu, kjer sem preživel počitmce, sem se s tem srečeval vsak dan. Navkljub temu, da so to me- sto in vso okolico spremenili v pravi turistični raj, v zim- ski Eldorado snežnega opoja. Ob takih doživetjih se glo. boko pod kožo pravzaprav mora oglasiti trn nacionalne bolečine. Kakšno licemerstvo in kakšen teror pravzaprav izvajajo Avstrijci nad našo manjšino. Ko je bil pod vpra- šanjem obstoj njihove manj- šine v Italiji, so bile izjave in politika vlade povsem dni- gačne. Pa tudi sredstva poli- tičnega in dmgega pritiska so bila usmerjena na povsem druga področja. Na fasadah starodasvnih, Učno in v romantično ureje- nih hiš v Brunecku ni bilo napisov. Na Koroškem še da- nes beremo zahteve po ures- ničitvi člena 7. Pa so pred leti tucli hiše v Bnmicu nosile obto-žujioče napise?! Tu so zares pokale bombe ... Ob vsej lepoti in urejeno- sti torej slovenski obiskova- lec le mora vsaj za hipec pomisliti tudi na našo Koro. ško, na roja.ke v zamejst^^i, ki že toliko let bijejio neiz- prosen boj za svoje naj- osnovnejše manjšinske pravi- ce. ANEKDOTA Italijanski tenorist Aurelia. no Pertile je odhajal v Fran- cijo na gostovanje. Na carini so ga vprašali, če ima kaj s seboj, kar rriora prijaviti, četudi je Pertile zanikal, je carinik dal odpreti en kov- ček. Med raznimi osebnimi predmeti je bila tudi krona, del pevčevih odrskih pripo- močkov. Ko je carinik zagledal kro- no, je stopil v pozor, saluti- val po vseh predpisih in re- kel: »Naj mi visokost oprosti!« ASTEROIDI EETELI SO MIMO ZEMLJE NE VEMO, KOLIKOKRAT NISO TRČILI V NAŠ PLANET Apolon, Adonis, Hennes in Ikar so tudi imena štirih asteroidov, ki so 1932., 1936., 1937. in 1968. leta preletela »zaskrbljujoče blizvi« našega planeta, čeprav so ta potepu- ška nebesna telesa — preme- ra med enim in dvema kilo- metroma — vsako v svojem obd.obju povzročila veliko za- skrbljenost med astronomi in dnigimi znanstveniki »ki gle. dajo v nebo«, danes nihče ne ve — kje so! Le eno je go- tovo — štirje asteroidi z mi. tološkimi imeni niso iaginili, izgubili so se v neomejmi glo- bini vesolja. V primerjavi z zvezdami in planeti so takšni asteroidi k.ot amca peska, zato ni čudno, če astronomi priznavajo, da. jih je nemogoče zasledovati. Nekoliko večji asteroidi, kot kaže, imajo tudi pravilaaejše poti, kar vsaj malo pomaga strokovnjakom pri proučeva- nju teh vsemi rskih potepu- hov. Toda mnogo več je drobnih asteroidov — kot omenjeni štirje — letečih okrog sonca po poteh, ki jih je zaradi njihove nepravilne linje težko vnaprej izraču- nati in spremljati, še več, večkrat se njihove poti kri. žajo s potjo Zemlje in zato vedno obstoja ne tako never- jetna možnost trčenja naše- ga planeta in asteroida. P*a. dec takšnega asteroida na naseljeno območje bi bil ka- tastrofalen. Možnosti pred vi. devanja takšnega trčenja in zmanjšanja njegovih posledic so neznatne. Zakaj so možnosti za od- krivanje asteroida, ki se s fantastično hitrostjo približu- je Zemlji, male, pojasnjuje v svoji knjiigi »Skrivnostna izgnotja« ameriški znanstve. nik Daniel Cohen: »Asteiroidi ne emitirajo ra- dijskih signalov kot sateliti, niti ne bleščijo kot kometi. V neizmernem vesolju je tež. ko s teleskopom opaziti telo s premerom kilometra ali dveh. Tudi, če astronom »ujame« s telesko^pom aste- roid, se ta premika tako hi- tro, da j.e nemogoče dobiti dovolj podatkov prepotrebnih za izračvmavanje njegove poti.« Pra^v zato, ker je drobne asteroide težko, lahko reče. mo celo nemogoče, sprem- ljati s teleskO'ix>m, je težko reči koliko je teh »vesoljskih potepuliov« preletelo mimo našega planeta na kratki raz. dalji. Astronom dr. Robert Richard^on odkrito pove: »Asteroide, ki lete mimo Zemlje, lahko odkrijemo sa- mo slučajno.« Celo znanstveniiki amiguje- jo z rameni in pravijo — če že mora naš planet preživeti trčenje z nekim asteroidom, lahko edino upamo, da bo ta ogr-oinna »skala« iz vesolja padla na nenaseljeno območ. je, ki jih je na Zemlji k sreči še mnogo. BOJ PROTI RAKU POČASI GRE! NEVARNOST INDUSTRIJE Le ena etnična skupina na svetu se uspešno brani proti vse pogostejši smrtonosni bo- lezni — raku. To so Hounze, prebivalci, ki naseljujejo vi. soke planote Himalaje. Tako ugotavlja ča.sapis znanstvene- ga oddelka UNESCO »Im- pact«. Avtorja, tega po-datka sta ustanovitelja nove znan. stvene discipline — geokan- cerologije, dr. E. G. Peters in prof. J. Veibasselt. Prvi je specializiral klinično bio. logijo, anatomopatologijo in kancerologijo. druga pa je prosesorica geologije in etno- logije. Oba trdita, da so Ho- unze tako odporni proti ra- ku samo zaradi izredno — zdravega načina življenja. Posebnost te etične skupi- ne je po mnenju obeh str o. kovnjakov, opazil pa jo je tudi zdravnik indo-angleške službe: Dovolj je omeniti sa- mo nekatere običaje tega na. roda, ki živi v povsem na- sprotnih pogojih življenja od ljudi v industrijsko raz.vitih državah. Hounze se hranijo predvsem s pro-avodi z vi. tamini, hranijo pa se skrom- no, še en pomemben faktor, ki vpliva na zdravje ljudi s Himalaje — vdihavajo izred- no svež zrak brez kakr.5nih. koli onesnaženj. Avtorja članka ugotavljata, da je največjii odstotek obo- lelih od raka na 100.000 pre. bivalcev tam, kjer je na do- ločenem prostoru naj^več in- dustrijskih objektov. Zato v teh številkah prednjačijo vi. soko razvite industrijske dr- žave. V posebni študiji sta stro. kovnjaka opozorila na pove- zanost med pojia^om raka in navadami v prehrani ter kli- matskimi pogoji. Radioaktiv. nost tal in okolice, tla bo- gata s soljo, bakrom, svin. cem, cinkom in magnezijem, direktno vplivajo na zdravje ljudi. To je bilo dokazano pri proučevanju bolnikov na območju rudnika v Coloradu (ZDA), na območju velikih jezer v Ameriki ali celo v Zairu. Določen" odstotek zbolelih za rakom na želodcu, je pri- pisati vnašanju vrele tekoči- ne v organizem, kar pov^zroča rakasta obolenja. Takšen je primer pri Eskimih. Med najibolj usodne klimrat. ske faktorje za nastanek ra- kastih obolenj pa oba stro. kovnjaka uvrščata s;once. Po- trebno se je rzoigniti pretira- nemu izpostavljanju telesa soncu, oziroma njegovim ul. travioletnim žarkem. Prav ti večkrat povzročijo rak na koži. V Rdečem morju je v tem času najlepše za kopanje. In tako so v tem toplem morju nastali posnetki vodnega baleta, katerega protagonista sla znana varietejska plesalka Samuu- ia in učitelj potapljau.ja Robby. Svojo točko sicer pokažeta v bazenih, ki imajo eno steno iz stekla kot akvarij, tokrat pa sta tvegala nastop v morju, pri čemer so ju stražili potapljači pred moi-skinii psi, ki so v Rdečem morju ]>080- sta nevarnost. Par se je pred kamerami potopil na dno z utežmi na nogah. Ko sta se znebila le-teh, sla v čudovitili in skladnih »ibili počasi splavala proti površ.fu. Žal vam mo- remo pokaTiati le eno sličico iz tega čudovitega filmskega posnetka. KITAJSKA IN ZNANOST (5] ŽIVALI CITIJO POTRE 10.000 STROKOVNJAKOV ZA POTRESE Od Leča 1434. so očuvani liidi podatki o relativno .slabili potresUi, ki jih je prebivalstvo - komaj čutilo. Seveda pa so ti zapiski velika dragocenost zbrane dokumentacije in dober napotek za delo st:roi:ov- njakov. 10.000 strokovnjakov za potrese Kitajska seizmologi j a fpotresosiovje) se je pri- čela razvijati v pravem smislu besede šele 1. 1966. V teni obdobju sta dva ze- lo močna potresa prizadela p "ovinoi Hopeli, 300 kilo- metro\' jugovzhodno od Pekinga. To pa je bila vzpodbuda kitajski vladi, da je priče- la z organizacijo široke seizmološke mreže, ki da- nes zajemajo 10.000 seiz- mologa;', 17 seizmičnih centrov in približno ,300 ipgionalinih postaj. Toda, to še ni vse. Po- leg teh profesionalcev, lii razpolagajo z najmodernej- šo tehniko, sodeluje v raziskavanjiti tudi 100.OOo amaterjev, katerih podatki prav tako omogočajo ki- tajskim strokovnjakom da. j.anje resnično prepričljive in avtoritativne napovedi. Tako -kot zdnavniki, tudi kitajski seizmologi sestav- ljajo staro in novo. Kot vse kaže, so se njihovi strokovnjaki oprijeli teo- lije, ki jo zastopa večina svetovnih znanstvendkov. Gre za mnenje, da je naj- večje število potresov na območju ra-^pok, ki raz- dvajajo tektonske bloke zemeljske skorje. Kitajski strokovnjak prof. D. S. Li, danes že pokojni je pris- peval celo nekatere nove ideje o tektonskih blokih, čeprav se kitajska teorija razlikuje od zahodne, ima nekaj skupnih točk. Kitajski seizmologi, n. pi., povečano seizmično aktivnost na območju Ja- ponske, ki se nahaja na robu visoke ravnine poleg burmanske meje, pojas^- njujeJQ s pritiskom, ki ga vrši tektonski blok indijs. kega podkontinenta na azijski blok izpod Tibeta. Kot smo zaa:>isali, upo- rabljajo kitajski profesio- nalni seizmologi vrhunsko tehniko pri svojem delu. Proučujejo seizmično ener. gijo, osvobojeno pri pre- mikanju tal in jo primer- jajo z običajno količuio energije, karakteristično 7s. posamezna območja. S pomočjo laserja razisku. jejo tudi najmanjše spre- membe v nivoju zemeljske skorje, spremembe ma- gnetnih polj im kemične sestavine tal. Redno upo- labljajo tudi kompjutre zaradi ugotavljanja koiiči ne radioaktivnega plina radona v vodnjakih, kate- rega imajo prav tako za predhodnika podzemeljs- kih premikov oziroma stresov. Omenjeni plin osvobajia nekatere ' stene ter se skozi geološke sloje prebije do podzemskih vo. da. Njegova prisotnost v vodnjakih je dokaz seiz- niolo.%e akti\Tiosti. Podatke, dobljene z mo. derno tehnilto, primerjajo 3 podatki, ki so jih zbrali »bosopeti seizmologi«. _ To 50 znaki, ki jih na Zahodu n kdar ne upoštevajo: pod- zemeljsko grmenje, spre. niembe v električni od- pornosti tal, spremembe nivoja vode v vodnjakih, površinsko valiovaaije vode v sodih, tisočletni sistem >>seizmoloških vetroicazov,(, ki zaznamujejo smer po- tresa itd. Ne navsezadnje. Kitajci so zabeležili tudi čudno obnašanje živali pred potresom. Le-te kaže. jO določeno vznemir.ieno3t. (prihodnjič: SEDEM DNI DO POTRESA) NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško. Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo žič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stam-ejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra šek, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 6.') din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvojna Tekoči račun 50102-601-20012 ČGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-369, 23-105. oglasi in naročnina 22-800.