List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 : " z s. pol íeia 1 ¡¿o d. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; nar . ni
oznaaila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 4. V Ljubljani, 15. feb uarija 18C1. Tečaj XXI.
Názorni nauk v drugem razredu ljudske šole.
2. Y aja. človeška hrana.
Česa je človeku najbolj treba, da živi? Kaj je hrana? (Ponavljanje iz 1. vaje.) Kaj jemó vsak dan? Kaj je kruh? Iz česa je kruh? Ali se iz moke mési samo kruh? Naštejte mi vse óne jedi, ki so iz m«ke! To so tedaj močnate jedi. Zakaj jim pravimo močnate jedi? Povéi!1' nam vse to še jedenkrat ti, Francé!
Pod besedo kruh umejemo navadno vso človeško hrano. Tako pravimo večkrat: „Ta človek si služi svoj vsakdanji kruh." Ali si pa res ta človek samo kruha služi? ali znabiti samo kruh jé? Vidite, otroci, tukaj umejemo pod besedo „kruh" vse, česar je človeku v življenje treba (še celó obleko in stanovanje). Razven močnatih jedi vživamo tudi meso. Jedi, ki so od mesa, imenujemo mrsne ali mesne jedi. Naštejte mi mesne jedi! Katere čveteronoge domače živali nam dajejo mesó? Od katerih domačih ptic jemó mesó? A tudi meso od nekaterih gozdnih živali nam je v živež ali hrano. Tako mesó imenujemo „divjačino". Povédi mi nekoliko tacih gozdnih živali, Andrejče! Tudi od nekaterih ptičev, ki živš na prostem, uživamo mesó. (Prepelica, brinjevka, golobi, itd). A ne samo to; tudi živali, ki žive v vodi, so nam v živež ali hrano. Naštej mi jih nekoliko ti, Prokop! Kdo je že izmed vas jedel žabe? ribe? rake?
Najtečnejše in najzdra\iejše je meso od govédi. Govedo imenujemo: vola, kravo in tele. Meso od vola in krave se imenuje goveje meso ali govedina; meso od teleta: teletnina. — Kadar sedemo k mizi,
kaj jemo najprej? Juho. — Kakšne barve je goveja juha? Rumenkaste. — Kakšna je še juha? Mastna. — Od česa se navadno kuha juha? Od govejega mesa. — Kaj se nalije v lonec na meso? Voda.— Kakšna postane ta voda? Mastna. — Odkod je ta mast? Od mesa.— Od česa se še pripravlja juha? Od mleka, krompirja, fižola. — Kako imenujemo tako juho? Postno.— Kdaj pravimo, da je juha čista? Kadar ni v njej nič zakuhanega. — Kdo uživa tako juho? Bolniki. — Kaj zakuhajo mati v juho? Rezance (nudeljne), krpice, riž, krompir itd. — Kaj pride za juho na mizo? Govejo meso. — Kakšno meso še kuhamo? Teletnino, svinino, kuretino itd.
A ne uživamo samo kuhanega mesa, nego tudi pečenega. Pečeno meso se imenuje pečenka. Od katerih živali jemo pečeno meso? Od kuretine, gosi, purana, golobov itd.
Imamo tedaj močnate in mesne jedila. A razven teh imamo še druge jedi, ki niso niti od moke niti od mesa. Naštejte mi nekoliko tacih! Korun (krompir), grah, lečo, solata, repa, sir, ovočje (sadje) itd.
Tukaj se pove, kar je najvažnejšega o zelenjavi, sočivji, pripravljanji sira itd. Povsod, kjer se ponuja priložnost, naj učitelj tudi nekoliko kratkih naukov in nravnih opominov vplete v dotično obravnavo. N. pr. kdo vam daje hrano ali živež? A kdo jo daje vašim starišem? Vidite otroci, vaši stariši morajo delati, večkrat prav težko delati, da vam zaslužijo vsakdanjega kruha. Zdaj se vam je pač treba pridno učiti; kadar odrastete, tudi vi si bodete morali kruha sami služiti. Prigovor pravi: „Kdor ne dela, naj ne jč"; t. j. kdor postopa in noče delati, tak človek naj trpi glad. A ves blagoslov pride le od zgoraj, od ljubega Boga, ki je v nebesih. K njemu je treba moliti in ga prositi, ako hočemo, da nam ne izmanjka potrebne hrane. A tudi svojim starišem se morete zahvaliti, kadar vam dado kruha ali kaj druzega, česar vam je v življenje treba. Poljubite jim roko in recite: lepa hvala! Bog vam vrni 1 itd.
Pravila. Ne jejte vročih jedi! Jejte vselej pristojno; vzemite si samo toliko od vsake jedi, kolikor vam je treba, a nikoli ne preveč. Ne požirajte celih kosov, nego zgrizite vsako jed prav dobro z zobmi. — Ostanke poberite za siromake, a po zimi se spomnite tudi ubozih ptičic in potrosite jim mrvic in krušnih drobtinic! — Po jedi si vselej izmijte zobe! — Pred jedjo in po jčdi molite k ljubemu Bogu. Najboljše je, ako molite „Oče naš", v katerem so besede: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh!" Kjer se ne moli, tam ni blagoslova božjega.
(Dodadek.) Obroki. Kolikokrat jemo na dan? Navadno po trikrat. — Kdaj? Zjutraj, opoludne in zvečera. — Kako imenujemo obrok zjutraj? Zajutrk. — Kako opoludne? Kosilo ali obed. — In kako
zvečera? Večerja. — Kaj jemo zjutraj? — Kaj opoludne? — A kaj zvečera? — Kako se imenuje obrok med kosilom in večerjo? Južina (malica).
Prigovori. Bolje čern kos kruha, nego li prazna torba. (Bolje nekaj, nego nič.) — Bolje prihranjeno jajce, nego sneden vol. — Iz te moke ne bode kruha. (Iz tega, kar si začel, ne bode nič; vse tvoje delo je zaman.) itd.
Uganke V hišo g^e brez obleke, iz hiše oblečen; kaj je to? (Kruh, kadar se vzame iz peči, ima skorjo.) Kdo ne je mesa? (Tist, ki ga nima.) Tacih uganek naj ima učitelj vedno pripravljenih, da jih vpleta tam, kamor se podajo.
Pripovedka. Jožek, sin bogatega trgovca, igral se je zunaj na dvorišči s kmečkim tovarišem. Ko mati Jožka pokličejo h kosilu, reče mu kmečki deček: »Bilo ti na zdravje! le idi, jaz te tukaj počakam".— „Ali ti ne greš h kosilu?" vpraša Jožek ubozega dečka. — „Ah h kosilu! mi nimamo niti skorjice kruha, a kam li, da bi kosili", odgovori deček in vzdahne.
Jožek otide v hišo, ovije se z rokama očetu okolo vratu, in reče: „Oče! koliko bo stala ona obleka, katero mi ste obljubili, da mi jo kupite?" — „Deset goldinarjev. Ali čimu me to vprašaš?" — „Ker bi rad, ali prosim vas, ljubi oče, ne hudujte se, one denarje dal ubozemu Jakcu, ki nima doma niti skorjice kruha. — Prosim vas, dajte mi oue denarje na mesto obleke!"
Oče mu dado desetak, in Jožek veselo hiti k ubozemu Jakcu, poda mu desetak in mu reče: „Na, vzemi, in pojdi domov, naj ti oče takoj kupijo za te denarje kruha in druge potrebne hrane!"
Jožek je bil deček dobrega serca; taki bodite tudi vi, otroci 1
Na šolsko tablo naj učitelj nariše: hlebec kruha, klobaso, jabelko, hruško, lonec, ribo, itd. Otroci naj se tudi vadijo risati ravnoležnih in navpičnih črt.	_
Jožef Ž e m I j a.
L. 1835 priobči Gajeva Danica (I, 6) v nevezani besedi povest „Sedem sinovMikičevih"; 1. 1836 da Dr. Prešerin na svetlo povest v verzih „Kerst per Savici" v stancah, „Vvod" v tercinah, ter v sonetu posveti Matiju Čopu posebej natisnjeno knjižico v 8° str. 34 z nekterimi opombami po Valvazorju. To vname verlega Prešernovega rojaka, da omenjeno povest zloži v stance in jo v Gajici pa v lastni knjižici spravi na svetlobo z naslovom:
Sedim sin<Jv. Povest u pesmi. S slovečo elegijo g. Graya,
iz engležkiga ravno u tisti meri. Zdelal Jožef Žemlja, Am-
4*
1
bruški vikari u Krajni. U Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1843. 8° str. 44.
Po g^lu: „Judex aequus — Scripta cum venia qualiacumque leget" (Trist. 1. 1. el. 1) pričenja povest „Sedim sinov" tako-le:
Ak zgodbo čudno v sladkim tvojim kremlji Prepeval dragi domorodic! bom,
Ki lastna bližni je Slovenski zemlji, Naj odpušenja milost zadob6m;
V spomin si Horvat, Ceh kot Kranjic jemlji, De vsih Slovencov edin le je dom;
Vse nas je ena kdej rodila mati, Dojila z enim mlekarn, Bog ji plati 1
Bil je grof Mikic, nato dalje popeva, ban hrovaški, v časti in slavi, v bogastvu in prijetnem zakonu, toda — brez zaroda. Neki dan se kraj grada sprehaja banica, kar se jej približa ženska, troje otročičev na rokah, ter je prosi vbogajme. Na vprašanje, čegavi so otroci, zaupno odgovori ubožica, da so vsi njeni in sicer trojčiki. Ker banica tega ne verjame, jo ozmerja za gerdo lažnjivko in leno beračico, ta pa se v solzah izroča večnemu Očetu. Domu prišedši pripoveduje gospa vse to možu, kteri jo pa zarad njenega obnašanja prijazno posvari. — Tedaj prihrumijo Tatari, in kralj Bela IV. pošlje nad nje bana Mikiča z mogočno vojsko. Prigodi se, da banica med tem porodi sedem sinov. V nekaki sramoti obderži najlepšega dečka, druge pa izroči dekli, naj jih vtopi v bližnjem potoku, ter jej ukaže terdo molčati o vsem tem dejanji. Dekla nese v košari otročiče, kar jej po isti poti prijezdi naproti ban s svojim spremstvom. Prestrašena se dekla umakne v stran, ali dohitijo jo njegovi služabniki, in ban jej veli povedati, kaj nese in kam. Kerščenica naposled vse pove. Grof Mikič užaljen sklene ohraniti mlado šestorico ter po drugovih dobi jim skerbnih dojnic, dekli pa reče se verniti ter jej tudi ukaže ostro molčati o vsem tem slučaju. Kedar nato prispe domu, prilizuje se žena in radostna kaže mu sinka; oče ga vesel objema, dostojno vzgoja, skerbi pa tudi za njegove bratce, da so spodobno vzreje-vani. Ko vže odrastejo, naredi ban velike gosti, ter povabi dokaj slavne gospode. Veseli sedijo za mizo, kar se vrata odpro, in v dvorano vstopi šest lepih, mladih junakov, kteri so opravljeni vsi kakor domači grofič. Ban jih za viteške svoje vojščake skaže zbranim plemenitažem, kteri se čudijo njihovi lepoti ter jim napivajo zdravice. čez nekaj časa stopi sam med nje, in slovesno vpraša: „Kaj malopridnež tisti bil bi vredin, — Ki smert junakov tih bi slast ga bla? — Per moji veri! kervolok poredin, — Oglasi perva se zmedvsih gospa, — Ki tih sokolov hotel kri bi žreti, — To uro
smerti mogel bi umreti".--„Ta kervolok si ti!" sopruga
moja, — Povzame mož besedo njen serdit... izdere meč ter ga vzdigne,
da spolni od nje same izrečeno kervavo sodbo sam nad svojo ženo. — Ta, ko bi trenil, trešči na tla, trepeta, zdihuje, joka, milo prosi. Ž njo prosijo imenitni gostje, prosijo sinovi vsi: „O stoj! o stoj! soprug, oče razžaljeni!" in — ban se premaga, krivico odpusti gospej, — in zdaj še le prične se radovanje in veselo plakanje, ko spoznavši se med seboj objemajo očeta, mater, brat brata . . „Obilno popisvati take čuda, — V resnici! prazna bila bi zamuda".
Vsi Bana Mikiča sedmeri sini Pridobili so si slovečo čast,
Se darovali kralju, domovini, Za nje obnašali se slave rast;
Per nji živeti v vitezov spomini, Je hrepenjenja njih edina slast;
Rodov sedmerih bili so očaki, Ki mnogi so iz njih bšli junaki.
„Imena sedmerih sinov so: Simon, Bosan, Tomo, Djono, Ditro, Juraj inMitar. Resnico te povesti poterdijo imenitni pisavci: Peter Alvinci, grof Vuk Bethlen, Štefan Tzegledi, in več druzih" — pravi J. Že ml j a sir. 27, kjer pojasnjuje tudi nektere besede. — Pesem ta je v umetni obliki, polna ginljivega dejanja in svetlih iskric ali podučnih resnic vmes, le premalo znana in torej premalo čislana. „Novice" so jo 1. 1848 št. 32 — 36 ponatisnile vso ter 1. 1853 str. 364 vnovič priporočile; Janežič ima v Cvetniku slovenske slovesnosti le začetek in zveršetek in to tik pred Prešernovo „Krst pri Savici", da se rojakov dveh veljakov primerjati morete res lepi in mični povesti v prijetno vezani besedi slovenski.
Pesmi „Sedim sinov" je s kratkim pojasnjenjem (str. 29 — 44) pridejana „Sloveča elegija g. Graya, iz engležkiga (1. 1834) ravno u tisti meri". Zapopadik str. 31 v nevezani besedi sam kaže tako-le: „Poet se znajde na nekim vaškim pokopališi, in njegova misel se vstavi per rečeh, na ktere tu zadene. On blogri tukej spijoče zavolj priprostiga teka njih življenja. Permčri ga z življenjem velcih in bogatih. Po na-tornih darovih in zmožnostih, pravi, se more gotovo marsikteri, ki tukej počiva, šteti k naj slavnijim in imenitni jim dežele; pa njegov nizki porod mu ni dal priti do menika, kjer bi bil mogel te zmožnosti razviti, izobraziti, in se po slovečih delih svetu razodeti. Pa kakor k imenitnosti, časti in slavi, pravi dalje, jim je njih priprosti stan tudi pot zaperl k veliko krivičnostim in hudobijam, kakoršne so med visocimi, imenitnimi in bogatimi navadne. U serce ginjen misli poet na svoj prihodni stan, de se bo tudi on kmalo tim spijočim pridružil, in sklene z milim grobnim napisam, ki ga sam sebi naredi". — Elegija se prične na pr.: „Večerni jemlje zvon od dne slovo, — čez travnik giblje čeda se domu; —
Orataj s' polja vleče plug berzno, — Zroči svčt tmi, in meni samimu" itd. — Grobni napis pa se glasi:
Prestopimo k telesni odgoji otrokovi. Ali je telesna ali duševna odgoja v pervi mladosti važnejša, to se ne da določiti. Telo je sicer podlaga duševnega razvoja; in zato menijo nekteri pedagogi, da je treba od začetka, gojiti le telo, in zato likajo duha le bolj poveršno. A pomniti je, da za duha tudi ni vse eno, kakovi so vtisi, ktere prejema v pervi mladosti. In ta začetna poveršnost, ali ni dostikrat vzrok oni po-veršnosti v vednostih, s ktero se odlikuje toliko in toliko ljudi? Gotovo ne segam predaleč, ako terdim, da je telesna in duševna odgoja v pervih letih otrokovih enake važnosti.
Vendar kaj je namen telesne odgoje? Za odgovor naj navedem besede Dupanloupa. On piše: „Namen telesne odgoje je, ohraniti telesno zdravje, je vterditi ali je popraviti; in zato ne sme biti niti pre-mehkužna, niti preterda. Mehkužna odgoja oslabi telo, namestu da bi ga pokrepila; a preterda bi imela zelo resne in žalostne nasledke".
Kaj je tedaj pervi pogoj telesnemu zdravju? Tečna jed in dobra pijača, se mi bode odgovorilo. Dostikrat se sliši ta-le izrek, da brez jedi in pijače ni mogoče živeti. To je vse resnično. A pomniti je treba, da brez vsega tega prebije človek lehko vsaj nekaj dni; a nekaj je. brez česar ni mogoče živeti niti ene minute. Bralci so vganili gotovo, da je to zrak. Da, zrak je ona neogibljiva potreba, da, zrak je oni pervi pogoj telesnemu zdravju.
In vendar cenimo zrak tako malo. Pač skerbimo, kaj bodemo za-juterkovali, pač mnogo se jih beli glavo, kaj bodo kosili in kaj večerjali. Ali kaj bomo dihali, za to še nisem slišal nobenega tožiti. A čemu tudi ? Saj je natora poskerbela za to. Za jed moramo delati; a zrak je zastonj. In najlenejšemu človeku še treba ni odpreti ust, zrak pride že po druzih votljinah v truplo. Skozi nos, skozi kožo sili on v telo. Priden in de-
Sem shran' košice v nedrije zemljé Mladéné, od sreče, slave nepoznan; Pa Muze so prijatlice mu blé,
Serce imel je milo, iskreno, Pa povračilo od neba prejme; Dal vbožcu vse, kar imel je — solz6 Kar želel, našel vse, — prijatla je.
Otožnost ga za ljub'ga si prihrân'.
Ne više' na dan, kaj blaz'ga še trohni
V	persteni hišci ti, al slabiga,
V	trepečim upu vse, v naročji spi Oččta in Boga njegoviga. —
Perva odgoja otrokova.
(Spisal Jos. Ciperle.)
4.
laven človek lehko še odpre svoja usta, in dobi ga v se kar v obilni meri. Ko bi pač bilo mogoče živeti ob samem zraku, kdo bi si upal terditi, da je svet solzna dolina. To bi bila pač obljubljena dežela, to bi bil raj.
Res je, zrak se dobi zastonj. A vsak ni dober, ni zdrav, ker ni čist.
Ko bi človek živel tudi ob samem zraku, moral bi se tudi truditi vsaj za čist zrak. Tedaj na vsak način bi morali truditi se tudi lenuhi. Tudi ti bi izpoznali, in še celo najprej, da ima pesnik prav, ki poje:
„Des Lebens ungemischte Freude Ward keinem Sterblichen zu Theil".
Mladini posebno škoduje marsikaj, za kar se ne zmenijo celo odrasli. Tudi tem je nečist zrak škodljiv, a mladini je celo strup. Čemu dihamo? Zrak, ki prihaja v naša pljuča, sčisti kerv, ali le, ako je sam čist, nečist jo še bolj pokvari. Zdrava kri stori zdravo telo. Ona se pretaka po vseh telesnih udih, jim donaša redilnih snovi, ter popravi zopet na njih, kar se je pokvarilo in obrabilo. Telo se da primerjati z dodelanim poslopjem. In kakor se na tem zmiraj kaj odkruši, odterga in obrabi, ravno tako tudi v človeškem truplu. In odkrušeni in obrabljeni deli poslopja se morajo namestiti z druzimi, s telesom je ravno taka, in tu ima ravno kri to nalogo, kajti v nji so vse one snovi, iz kterih je sestavljeno naše truplo. A zrak ji podeli še le ono oživljajočo moč, brez ktere bi ji ne bilo mogoče krepiti telesa. Ima li to moč tudi kri, v kteri se nahaja okužen zrak? Gotovo ne. Zato so ljudje, živeči v krajih, kjer zrak ni zdrav, bledi, slabotni, bolehni in čmerni.
Tacih ljudi ne vidimo radi, in smilijo se nam. Za življenje je treba zdravih, močnih in veselih ljudi. Posebno bledih otrok ne vidimo radi. Rudečelični otroci so ponos starišev, njihova sreča, njihova radost. A vendar se tako malo skerbi za rudečeličnost otrokovo.
Posebno dan danes vidimo se plaziti med nami toliko bledoličnih mladih ljudi. To so prave spake. A ni čuda. Otrokom že je zginil ves mladostni duh, in'ne pridejo še iz otroških let, posedajo že po kavarnah in gostilnah, pušijo že tobak, vklepajo se že v one sladke spone, ki se imenujejo ljubezen.
Nekteri terdijo, da so bleda lica nekako interesantna. „De gustibus non est disputandum", pravi Latinec, a Slovenec se izrazi malo terdejše: „Vsak berač svojo malho hvali". Naj bodo interesantna bleda lica, kolikor hočejo, zdrav človek gotovo ni bled.
Da dihamo slab zrak, temu je kriva dostikrat revščina. Kolikrat stanujo družine, v kterih je po pet, šest ali še več otrok v eni, dostikrat tesni, temni in mokrotni sobi. Gotovo, da ne bode nikdo iskal v njih čistega zraka, in najmanj po zimi, kedar so največ zaperta okna in duri.
Zraven tega devljo ubožni ljudje še sušit mokra oblačila na gorko peč, kar je še nespametnejše.
A ne samo revščina, tudi lenoba dostikrat zakrivi slab zrak. V zrak pride kaj lehko prah, in ta škoduje pljučem. Np samo po cestah, tudi po sobah se dostikrat praši zelo. Gotovo bi bilo to vse drugače, ako bi se bolj pometalo, bolj škropilo z vodo, ako bi se večkrat umivala tla, in ko bi se večkrat očistile stene. Nič ni gerjega v hiši, kot zamazan pod in oprašene in s pajčevinami preprežene stene.
V zraku se nahaja mnogokrat strupenih plinov, in ti se dostikrat ne dado odpraviti drugače, nego da se sežgo. Za vničenje teh plinov nam rabi ocet (jesih), s kterim poškropimo tla, dalje smodnik, ki se zapali, brinov les, sladkor i. t. d.
Tudi oglje, gobe, merzla voda, led poserkajo mnogo strupenih plinov.
Vendar zdrav zrak še ni vse. Paziti je treba tudi, kako dihamo. Dihanje ovira že pretesno povijanje malih otrok, ravno tako tesna obleka. Slabo dihamo, ako sedimo poševno, ako se preveč nagibljemo naprej. Pri dihanji se morajo raztegovati persi, zato je globoko dihanje nad vse dobro.
Zrak, kteri naj sope novorojeno dete, naj bode čist in nikdar ne premerzel. Njemu škoduje posebno prehitro menjevanje merzlega in gorkega zraka. Kedar piha burja, naj se ne nosi dojenec na prosto, posebno če je nahoden, ali če kašlja.
In kedar izhodi otrok, ne zapirajmo ga v sobo. Spuščajmo ga ven, a zaterdimo mu, naj se ne oddalji preveč domu. Pustimo mu veselje, da leta, kajti pri letanji se pretaka urnejše kri po žilah, in tem prej priteče spet v pljuča, kjer se sčisti z nova.
A kedar se je preletal, naj se nikdar precej ne vseda. Tudi naj se mu zaterdi, naj spehan in vroč nikdar ne pije.	(Dalje prih.)
0 koristni porabi krajne šolske bukvarnice.
Namen šolske bukvarnice je, mladini pomočke podati, da se s primernim in umnim čitanjem vedno bolj intelektuelno in moralično izobražuje.
V ta namen mora učitelj paziti, da pri izposojevanji knjig postopa vselej po pedagogičnih vodilih. Mlademu bralcu naj se ne da knjiga, katere obseg ni primeren njegovim dušnim močem. Naj tudi tu velja znano pravilo: „Od znanega do neznanega; od lahkega do težjega".
Nežna rastlina se dobro in krepko razvija, kedar jo skerbno neguje vertnarjeva roka; duša mladega bralca se s umnim čitanjem blaži.
Vsak skerben učitelj dobro pozna dušne moči mladine, ter ve kaj, koliko in kakošne hrane jej je potreba. Toraj naj se pri izposojevanji knjig v pervej versti ozira na bralčevo izobraženost.
Domača lektira mora nekako nadaljevati, razširjevati in vterjevati šolski poduk. Bilo bi čisto napačno in nepedagogično, če bi mladina čitala knjige čisto različne od šolskega poduka. Tvarina izposojenih knjig naj se tesno naslanja na šolsko podučevanje, ter naj razširja in dopol-nuje šolske knjige.
Pa ne samo bralčeva izobraženost naj bode merodajna pri izposojevanji knjig; treba je tudi v poštev jemati njegovo idividualnost. Sina obertnikovega in rokodelčevega bode mikala knjiga, katera sicer priprosto, pa vendar jasno in mikavno opisuje obertnijo in različno rokodelstvo; podučljivo kmetskemu sinu pa je berilo:
„Gosence kaj na repo vaije;
Kak prideluje se krompir naj bolje;
Kako odpravljajo se ovcam garje" i. t. d.
Šolska bukvarnica mora skerbno gojiti javno moralo. Gostokrat naj se podajajo mladini knjige čisto moralnega obsega. Naroča naj se, da naj mladina take in enake knjige pazljivo in umevno čita tudi v družbi svojih odraslih bratov, sester in drugih osob. Dandanes nam je še posebno treba skerbeti, da se morala razširja po šolski mladini, kajti vsak* dan se čuje, da javna morala bolj in bolj propada. In res, človek brez prave morale je gnjilo jabelko v človeškej družbi!
Dalje se je treba pri izposojevanji knjig ozirati na krajne razmere. Kjer malo napreduje živinoreja, poljedelstvo, sadjereja, tam naj se marno čita, kako bi se vse to povzdignilo. V kraji, kjer se gojzdarstvo zelo zanemarja, naj se priporočajo knjige, ki obdelujejo umno gojzdnarstvo i. t. d.
Šolska bukvarnica mora pa tudi zbujati domoljubni čut in patrio-tično vdanost do presvetle cesarske rodbine. Zato naj se dajejo mladini knjige, ki v živih barvah rišejo patriotična dela slavnih naših rojakov, njih požertvovalnost o dnevih domovinske stiske, tuge in nadloge.
Černi oblaki se zbirajo, grom pretresa zemljo o oserčji — ognjene strele spreminjajo vse v prah in pepel! Glej, tu je pervi vladar ki vzdiga nesrečne, ki briše solze, ki boža in tolaži!
In tamo zopet zabobni orkan, strašna povodenj zalije zelene livade, rodovitno polje, prijazna sela. Kakov strah in groza, kakova beda! Pa cesar je zopet pervi, ki tudi osobno deli pomoč in up, ki joče z jokajo-čimi. Take in enake slike naj se podajejo mladini o priliki patriotičnih praznikov iz šolske bukvarnice. Goji in vzbuja naj se patriotični čut po znani pesmi našega slavnega pesnika, da „hrib se omaja in hrast — zvestoba Slovenca ne gane!"
\
Slednjič naj bode šolska bukvarnica tisti vir, kjer se zajema živa voda pravega ljudskega značaja. Zrelej mladini naj se vzposojujejo tudi knjige, ki umljivo opisujejo ljudski značaj, ljudski temperament, ljudske običaje, šege in navade.
Red je duša vseh opravil. Zato naj se tudi pri izposojevanji bu-kvarničnih knjig verši vselej vse v lepem in pravem redu. V začetku šolskega leta naj se določi versta, po katerej naj se bukvarnične knjige redno izposojujejo. Pazno naj se čuva, da se izposojene knjige tudi sigurno nepoškodovane v določenem času vračajo.
Pri izposojevanji knjig naj vselej učitelj opominja, kako se vspešno in koristno čita. Povedati se mora, da se čita počasi in s pomislikom; dušne moči naj se napenjajo in obračajo na berilni zapopadek; knjižina tvarina se mora obsegati in razumevati z domišljijo in sercem; naj se nikoli ne čita kaj tacega, kar se ne more razumeti, ali, kar je preveč navskriž z bralčevimi okolščinami. Pri podučnih spisih naj se doba in naj imenitniše resnice zapomnijo; pri historičnih naj se značaji opazujejo iu primerjajo.
Učenik naj tirja tudi račun in odgovor od vseh knjig, katere je učencu za domačo lektiro v roko podal. Koliko stareji in zmožnejši je bralec, toliko več naj se od njega zahteva.
Kako se bukvarnice ustanovljajo, uredujejo, kako in kakošne knjige naj se kupujejo, vse to se nahaja na tanko določeno v ministerskem ukazu za poduk in bogočastje od 15. dec. 1871. št. 2802 in od 12. julija 1875. Št. 315.	Mart. Zamik.
Narodospisje.
I. Malorusi.
Znano je skoraj vsacemu, da se veliko pleme slovansko deli na jedenajst različnih vej ali panog, ki delajo skupaj veliki 90 miljonni narod slovanski. Te panoge so: Rusi, Rusini, Poljaki, Čehi, Bolgari, Srbi, Slovaki, Hrvati, Slovenci, Lužički Srbi in Kašubi. Vsa ta plemena razver-stena tu po številu od največjega, do najmanjšega, imado tudi vsako svojo književnost, kakor je to uže obče znano. A pravi razvoj književnosti moramo iskati le pri severnih treh plemenih: Rusih, Poljakih in Čehih, kajti ostala, z malimi izjemi rečeno, ne morejo še dospeti na ono stopnjo, da bi bila uže širokemu svetu znana. (Kar še ni, pa bode. Ur.)
Iz mej Severoslovanov — izvzemši Lužičke Srbe in Kašube — je gotovo naj žalostnejše stanje Malorusov ali Rusinov. Da-si se smejo po številu veliki narod imenovati (šteje se jih okoli 15 miljonov), vendar je njih duševno delovanje zelo pomanjkljivo, kajti večina teh (blizo 13 mil-
jonov), prebiva v državi ruski, ktera njim zabranjuje vsaki tisk v malo-ruskem jeziku tako, da še narodna pesem tamkaj ne more zagledati belega dneva. Zarad tega pa vso malo-rusko slovstvo obstoji le iz tega, kar se je tiskalo in se še tiska v našej vseobčnej domovini — Avstriji, izuzemši male dovolitve v letih 1873 do 1876, ko se je smelo na Ruskem zopet kaj malo-ruskega tiskati. A v tem času se je natisnilo na mnogo izverstnih del, ki pričajo, da bi bil zmožen tudi malo-ruski narod dospeti na stališče četrte velepanoge slovanske, mej tem ko zaostaja sedaj daleč za drugimi.
Če tedaj hočemo iskati središče malo-ruske literature, treba nam, oberniti se v Levov. — Na Ruskem bilo je poprej središče mesto Kijev, kjer se je tudi vstanovilo Cerilo - Metodijevo - Sevčenko - Kostomarovo -Kulešovsko društvo, namenjeno v prospeh književnosti, a ruska vlada ga je hitro zaprečila. — Ravno tako seje vstanovilo tudi: obšestvo (društvo) sv. Vasilija Velikega v Ungvaru, s katerim je bila še celo naša „Matica" do najnovejšega časa v književnej zvezi. Vendar v kljub vsemu trudu, ki so ga Malo-rusi za svoje izobraženje doprinesli, je rusinsko slovstvo le zelo neznatno, ter se tudi navadno v javnem mnjenju o Slovanih nanj nihče ne spominja.
A obrnimo pa na malo-rusovsko slovstvo nekaj večjo pozornost! Začenja se v 17. in 18. stoletju, a pravo uzbujanje doseglo je v drugej polovici dvajsetih let v tem stoletji. Da, reči se sme, ko bi je bili čas vgodnejši, vidili bi malo-rusko književnost uže na stališči, katero je dosegla literatura poljska, češka in madjarska, med tem ko šteje sedaj le 10 časopisov, ki edino le v avstrijski Galiciji in Bukovini izhajajo, ter odsvitajo duševno nadarjenost velicega naroda. Zlasti „Gromadskij drug" misiačnik literarni i političnij — ki je brzo po svojem oživljenji vrlo zanimal tudi druge Slovane, moral je vsled policije uže pri tretjej številki prenehati, kar je bilo malo-ruskej literaturi in narodu na veliko škodo. Naslednik njegov se imenuje „Zvon", a da-li še izhaja dozdaj — ne vem.
Najglasovitejši pisatelji, ki so pa večjidel duhovnega stanu, so: Taras Sevčenko, Černiševski, Sčedrin, Pavlik, Ivanov i. dr. A pravo središče zauzemal je nekdaj gotovo Taras, ki se je narodil v letu 1814, ter se svojimi pesni zaslovil po slovanskem in neslovanskem svetu. Opevajoč narodne „dumke" in „balade" postal je pravi narodni lirični pevec, vendar pa je moral zarad svoje narodnosti potovati na Sibir, kamor se odpravljajo zločinci ruske države. Vrnivši se iz prognanstva, pel je še dalje svojemu narodu in v starosti 57 let v Petrogradu svojo dušo izdihnil. A narod dal ga je dne 28. februarja 1861 v vedno mu milo Ukrajino prepeljati, kjer tudi ne daleč od Kanjova njegovi telesni ostanki počivajo. Na dalje se ne sme tudi pozabiti, da izvira iz malo-ruske ro-
dovine tudi slavni Czajkowski in sveto-znani ruski pisatelj N. V. Gogolj, katerega je neki njegov prijatelj od spisovanja v malo-ruskem jeziku odvrnil.
H koncu bodi še omenjeno, da je pred nekaj leti izdal ruski pisatelj Rudšenko nekoliko zvezkov malo-ruskih narodnih povestij, ki pa še nijso odgovarjale število 15miljonovega naroda. Se le nabiratelj Ču-bivskij poplačal je stari dolg, in to še prav v novejšem času. Ta pri-jevši od ruskega zemljepisnega društva dovoljne podpore, zbiral je narodne spominke malo-ruskega življenja, katerih je sedaj na 300 polah uže več zvezkov izdanih, in sicer v jeziku ruskem. Ves ta ogromni materijal osupnil je tudi izobražence ruske, kajti, pokazal njim je, da se je zmožen tudi malo-ruski narod pospeti na višino, ter korakati vštric drugih bratskih narodov po potu omike in napredka.	—ki—.
Slovstvena naznanila.
„Vertec" stopa v drugo desetletje svojega obstanka. Želimo, da bi v »Vertcu« rastle tudi zanaprej lepe in krasne cvetke kakor dosihmal v minulih desetih letih. Marljivemu vertnarju g. J. Tomšiču, vošimo pri sajenji, gojenji in izbiranji cvetek toliko okusa kakor dosihdob, kajti šopek iz njegovega »Vertca« močno dopada ne le otrokom, marveč tudi odraščenim. Velja pa »Vertec« za vse leto 2 gl. 60 kr., za pol leta pa 1 gl. 30 kr.
„Ljubljanski Zvon". Vsebina II. zvezka je: 1. Stanislav: Slovenskim svatom, pesen. 2. Jos. Jurčič: Eokovnjači, historičen roman. (Dalje.) 3. Dr. H. Dolenec: Spomini o cirkniškem jezeru II. 4. Ivan Franke: Estetična načela pri obleki in stanovanji III. IV. 5. Fr. Levstik: Eječnik hrvatskoga ili srbskoga jezika. 6. Bojan: Na semnji, pesen. 7. A. Kos: Prošnja, pesen. 8. Dr. Ivan Tavčar: Otok in Struga, noveleta II. (Dalje.) 9. L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 10. J. Stare: Pisma iz Zagreba I. 11. Fr. Erjavec: Bale. (Dalje.) 12. Dr. Ig. Klemenčič: O fotofonu. (Konec.) 13. A. Bežen še k: O novobolgarskej literaturi II. 14. V. Vale nt a: Glasbene vesti. 15. Lc.: Dva napisa Preširnova. 16. Lc.: Imenitna knjiga. 17. — Slovenski glasnik.
Druga številka Kres-ova obsega: 1. Pomladanski vetrovi. (Dalje.) 2. Gazela I. II. 3. Roka in serce. (Dalje.) 4. Popotne opazke. (Dalje.) 5. Samostan Rilo. 6. Slavospev Slomšeku. 7. Dr. Ljudevit Gaj in ilirska ideja. (Dalje.) 8. Doneski k filozofičnej terminologiji. (Dalje.) 9. O potresu in njegovem vzroku. 10. Spektralna analiza kot pripomoček v astronomiji. 11. Jezikoslovne drobnosti. 12. Zgodovinske čertice o nekdanjej provinciji Windischgraz. 13. Številka devet. 14. Drobnosti.
„Novi Vek" imenuje se list, ki hodi na svitlo v Belem Gradu od novega leta dalje. To je list v politično, obrtno in prosvetno korist srbskega naroda; vzhaja po dvakrat na teden: ob vtorkih ter ob sobotah. Sodeči po vsebini prvih čisel, moremo s čisto svestjo svojski preporočiti to novo napredno podjetje.
„Peda»'Og'iški list". Čujemo, da v Belem Gradu želi učiteljske šole profesor dr. V. B a kič izdajati učiteljski list pod naslovom »Pedagogiški list«. Vrlo nas
je razveselil ta glas, kajti, s takšnim listom, ki bi hodil na svitlo pod krilom ter vredništvom tako izvrstnega ter šoli in učiteljstvu prijatelja, bi narodna prosveta mnogo pridobila. Daj Bože, da se glas vresniči!
Šolske novice.
Troški za šolstvo na Kranjskem so bili p. 1. 186.411 gl. 96 kr.; od tega za učiteljske plače: 1G7.140 gl. 40 kr.; opravilne doklade: 4748 gl. 38 kr; služ. letne dokbde: 6917 gl. 94 kr., odškodovanja za stanovanja 1417 gl. 24 kr.; nagrade za poučevanje v kmetijstvu je bilo: 1560 gl.; nagrade za poučevanje v ženskem rokotvoru: 1209 gl.; nagrade pri poučevanji v zasilnih šolah: 1390 gl.; nagrade za poučevanje v verozakonu duhovnim: 735 gl., a svetnim v isti namen 378 gl.; za namestovanje: 54 gl.; za prek-dolžno poučevanje: 482 gl.; denarne pripomoči 380 gl.
Šolstvo na Kranjskem. Po celem Kranjskem je bilo minolega leta 254 javnih ljudskih šol in sicer 177 jednorazrednic, 36 dvorazrednic, 14 triraz-rednic, 23 štirirazrednic, 3 petrazrednice, 1 šestrazrednica in 1 meščanska šola. Po ves dan podučuje se samo na 47 šolah. Privatnih šol je na Kranjskem 10. Otrok, ki bi imeli po postavah obiskavati šolo, je vseh 48.645, obiskavalo pa jih je 39.371. Učiteljev je 326, učiteljic 95.
Iz Istre. Do pred desetak godina nije se niti znalo, ili nije se litjelo znati, da u Istri Hrvati živu: zemlju pribrajahu obično italijanskim pokrajinam«. Danas, hvala Bogu i »Našoj slogi«, znade se, da tuj stanuje bar dva puta toliko Hrvata koliko Talijana. Za prosvjetu 180.000 Hrvata skoro da se nitko i brinuo nije da litjelo jih se odtudjiti rodu svomu, šiljalo njim se (a šilje njim se još i dan danas) pučke učitelje stranom posve nevješte hrv. jeziku, stranom poznavajuči taj jezik samo u toliko, da lakše vrše prosvjetnu tobož misiju talijančenja.
Sretnimi upravo scienit (srečnimi ceniti) nam je sela, kojim se niti tako-vih učitelja poslati nemogaše. U ostalom vriedni naši svečenici poučavahu u mnogih mjestih djecu u čitanju, pisanju i računanju. To isto čine mnogi i danas. Od Boga jim plačal
Narod se pomalo osvieščuje, sve veoma i večma upoznaje važnost njege materinskoga jezika; zahtieva škole u svom jeziku; biti hoče svoj na svojem. Vlada kan da se i sad malo za narod brine. Kano iz milosti otvorio se na učilištu koparskom pred pet godina i hrvatski odjel, al malo se pobrinulo, da se dobije dovoljan broj pitomaca. Uviek je više pripravnika slovenskih i talijan-skih nego hrvatskih, prem hrvatskih učitelja ni za žedju (žejo) nema, a talijan-ske škole više stoje nego svi Talijani školskoga nameta plačaju.
Al da, god. 1879. položila su izpit zrelosti 2, a lani (1880) 5 pripravnika Hrvata. Pak što je š njimi?
Namjestničtvo u Trstu nije pronašlo shodnim otvoriti neke škole u iztoč-noj Istri, a u nutrnjoj se Istri za čisto hrvatska mjesta na prvom mjestu zahtieva poznavanje talijanskoga jezika. I to je uzrokom, da neki kandidati sa uzornimi svjedočbami još i danas bez službe planduju. Medju sto osamdeset tisuča Hrvata u Istri, za koje se može reči, da nemaju niti škola, niti učitelja, medju tih jadnih sto osamdeset tisuča Hrvata nije moči smjestiti ma samo 5 učitelja!! Neče li to reči usried ciče zime trgati ozeblomu i zadnji komadič poderane suknjiče? Nije li to vac';t; -z ustijo gladnomu i zadnju koricu kruha?!?
Toliko za sada. Dade li bog, sjetit cu se još kojom zgodom »Hrv. učitelja«, a providnost neka dade, te budem mogao radostnijih javiti viesti. »H. Uč.«
Iz Sombora vzprijemamo za svoj list v zameno srbske novine, izhajajoče po enkrat na teden, imenom: »Rodoljub, list za narodnu prosvetu, privredu i zabavu,« ki objavlja raznolične poučne ter zabavne spise vsake vrste. Pred soboj imamo baš teh novin piva letošnja čisla in ker smo osvedočeni, da ugajamo svojim čitateljem se šolskimi vestmi iz druzih sosednjih vzlasti sorodnih slovanskih krajev, zatorej prinašamo danes nekoliko posnetega, kar hočemo stvo-riti odšle ob ugodnej priliki večkrat. Omenjenih novin prvo čislo ima v sebi mej drugim jako zanimiv članček z nasloyom »Škola«.
Plače učiteljem u vojnoj krajini. Početkom ove godine stupa u život zakon od 10. veljače 1880. o nekojih promjenah u školskili propisih izdan za vojnu Krajinu. Po tom zakonu odmjerivati de se na novo plače pučkim učiteljem. Krajiška vlada izdala je več naredbu, tičuču se odmjerivanja plače, koju čemo mi sliedeči put donieti. Danas spominjemo samo, da je učiteljem u Krajini več odmjerena plača, te su podieljeni u pojedinih okružjih u pojedine razrede ovako: I. razred iznosi 500 for., II. razred 450 for., III. razred 400 for., IV. razred 350 for. Podučitelji i podučiteljice i pomočni učitelji dobivaju 60 post. najmanje plače, ustanovljene za prave učitelje. Prema tomu dobivati če u okružju ličko-otočkom plaču I. razreda 5, II. razreda 15, III. razr. 19, IV. razr. 59, pomočnih učitelja 16, nepopunjeno 1 mjesto. Ukupno 115. U okružju ogulinsko-sluinskom plaču I. razreda 5, II. razr. 17, III. razr. 22, IV. razreda 42, pomočnih 28, 1 mj. nepopunjeno. Ukupno 114. U okružju ban-skom plaču I. razr. 4, II. razr. 14, III. razr. 19, IV. razr. 41, pomočnih 10, 7 mj. nepopunjenih. Ukupno 95. U okružju novogradiškom plača I. razr. 5, II. razr. 16, III. razr. 20, IV. razr. 35, pomočnih 26, nepopunjeno 3 mjesta. Ukupno 105. U okružju brodskom plaču I. razr. 5, II. razr. 17, III. razr. 23, IV. razr. 55, pomočnih 17. Ukupno 117. U okružju p etrovaradin-skom plaču I. razr. 5, II. razr. 15, III. razr. 20, IV. razr. 40, pomočnih 20. Ukupno 100. Po tom imadu placu I. razr. 29, II. razr. 93, III. razr. 123, IV. razr. 272, pomočnih 117, nepopunjenih 11. Ukupno 646. Za gradove nije ovim ništa odlučeno, nego če se naknadno odlučiti.	»H. Uč.«
Novosadska srbska mladina v nesrbskih učilnicah. V Novosadskih listih čitamo, da hodi ondukaj v nesrbske učilnice 60 srbskih otrok, in to 18 v deško in 42 v dekliško učilnico. Mestni šolski odbor videč to, ukaže oslanjajoč se na osnovo §. 7. in 49. šolske »uredbe« od 1872. leta, upravi teh nesrbskih učilnic, naj pošilja odšle našo mladino v srbsko osnovno narodno šolo učit se veronauku ter materinemu jeziku. Uprava nesrbskih učilnic res uboga šolski odbor ali prav za prav upravo srbskih narodnih učilnic ter napoti vse naše otroke strogo, prete jim, naj zahajajo o določenih dneh k veronauku ter k učenju materinega jezika, in otroci so hodili z malimi izimkami cela dva meseca v srbske učilnice. A neki konzistorijsk svetnik, ki ga ni bila volja pošiljati svoje dete v srbsko učilnico, objavi to našej konzistoriji in na to napoti konzistorija kateheta srbskih šol, naj poučuje otroke v veronauki tam, kjer poslušajo tudi ostale predmete ter naj jih ne sili v srbsko učilnico.
Konzistorija je na takšen način prekoračila svoje področje in jako se čudimo, kako je ona mogla kaj reševati o šolskej stvari! Prvi, ki ima veljavno in izdatno besedo, kar se tiče šolskih stvarij, je mestni učilniški, za tem epar-hijski šolski odbor, naposled učilniški švet, a nikdar ter nikoli konzistorija.
Zaradi tega mislimo, da Novosadskemu mestnemu šolskemu odboru ni bilo treba ni ozirati se na vročene ukrepe nekompetentne oblasti, nego li ostati pri tem, kar je bil sam ukrenol, ter prosto vrnoti konzistorijski dopis. A ni učitelj ve-ronauku ni drugi učitelj ne more in ne sme vzprijemati nalogov od druzega, nego li samo od svojih šolskih oblastev, katerim se ima edino pokoravati. Če vzprime kakšno zapoved od neoblastnih uradov, ima to prosto oznaniti svojemu predstojniku, delati po starem in čakati rešitve ter nalogov od svojih viših ne meneč se dalje za tuje ukaze.
Ob tej priliki moramo še opomeniti, kako se čudimo, da je v Novem Sadi, ki so vender ponaša se srbskim prvenstvom na tej strani (Donave), moglo priti tako daleč, da toliko srbskih otrok hodi v nesrbske učilnice! In to leze sto-prav zdaj na dan? Vidi se nam, kakor da bi stvar ni zdaj ne bila prišla v javnost, da ni bilo temu vprašanju še nekaj druzega za hrbtom. Da nam hodi tako mnogo otrok v nesrbske učilnice, mni se nam, je edino ta vzrok, da je tudi tam svet jako vajen molčati, in zategadelj se ne prinaša ničesa mej ljudi. In še zdaj se navlašč zamolčuje o rečenem konzistorijskem členi, ki ni hotel samo pošiljati svoje dete v srbsko učilnico, nego se je tudi pri konzistoriji toliko potrudil, da i drugi otroci ne zahajajo vanjo. Da se je iz početka uže ozbiljno a tudi smešno mahalo po novinah o tem, stvar bi se ne bila tako zavlekla, da obiskuje dosle 60 srbskih otrok (in izvestno iz boljših hiš) nesrbske učilnice; v teh se bode odgojil srbski duli! Da smo veseli! —
Iz deržavnega zbora.
7. febr. V budgetnem odseku se je pričela debata o notranjem mini-sterstvu. Posebni poročevalec poslanec Czerkawski zahteva v svojem poročilu reorganizacij v naučnem ministerstvu in šolah po potrebah posamnih kronovin, na katere se pri zdanjej organizaciji in vsled postopanja uradnikov ne ozira dovolj. Naučni minister baron Conrad izjavi se zoper vsakeršno reorganizacijo v naučnem ministerstvu, posebno pa še zoper to, da bi se v naučnem ministerstvu nastavili poročevalci za posamne dežele, ter je zagovarjal zdanje uradnike in poročevalce v tem ministerstvu. Poslanca Zeithammer in Henrik C1 a m hočeta, da bi se o tej stvari posvetavalo v zbornici. Czerkavvski zagovarja svoj predlog o osnovanji deželnih poročevalcev in oddelkov v naučnem ministerstvu za posamne dežele. Odsek je potem glasoval samo o številkah naučnega mini-sterstva, Czerkawskega predlog pa se je odložil, ker bode celo svoje poročilo popravil.
V budgetnem odseku se je pritožil Dr. Vošnjak, da na srednjih šolah na Štajerskem še zmirom nij paralelnih razredov se slovenskim učnim jezikom. Naučni minister je pa na to odgovoril, da se Še nij nobena potreba pokazala za take slovenske paralefke, sicer je pa tudi premalo učnih močij in učnih sredstev!! Dr. Vošnjak je to odbijal in grajal vladino postopanje nasproti Slovencem. Naučni minister odgovori, »da on stvar dobrohotno prevdarja in da ga vodijo samo dejanjski in pedagogični uzroki«.
Lienbacher-jev predlog za znižanje šolske dolžnosti se glasi popravljen tako-le: Po tistih kraljevinah in deželah, za katere ni merodajaven §. 75 drž. 81. postave 14. maja 1869 (drž. zak. št. 62), prideržuje se deželnemu zakono-
stavstvu, da določi, kako in v kakem razmerji ima stopiti v sedmem šolskem letu namest vsakdanjega poučevanja ponavljavni ali nadaljevalni pouk.
Iz šole se sme stopiti, ako se je dosegel šolski smoter, odločen v postavi 14. maja 1869 vsaj v kerščanskem nauku, branji pisanji in številjenji.
Pri določitvi števila učnih moči (učečih) §. 11. omenjene postave ni se ozirati na one učence, ki imajo obiskovati le ponavljavno ali nadaljevalno šolo.
Tak je predlog večine, ki pride te dni na versto; manjšina ima tudi svoj predlog, ki je na stališču osemletne šolske dolžnosti, a za zadnja dva leta pripušča olajšave. — Lani se gospod naučni minister ni hotel udati za šestletno <lobo, a letos menda bolje kaže. — Trošek, trošek, to je tista skala, ob kateri se ima razbiti marsikatera naprava modernega šolstva.
Različnosti.
Šolske sestre so kupile pri sv. Andražu v Lavantskej dolini na pol po-derti nekdanji samostan pri cerkvi Marija Loretto. V kratkem so poslopje popravile in ustanovile odgojališče za žensko mladež.
Gosp. pl. Lemayr je stopil iz naučnega ministerstva v upravno sodišče. Odstopivši je bil desna roka naučnemu ministru Stremayrju, a sedaj, kakor pravijo, uže dolgo časa ni imel važnih stvari v rokah, tedaj so ga na njegovo prošnjo prestavili v upravno sodišče. — Počasi naj pridejo vsi neprijatelji Slovanom v službe, ker jim ne bode več mogoče, odrekati Slovanom pravic. — Njim bode vstreženo, nam pa še bolj.
Imendan svojega ravnatelja je letos m. in ž. učit. prav primerno in lepo praznovalo. 2. t. m. so namreč peli gojenci teli zavodov Hajdn-ovo mašo »das deutsche Hochamt« pod vodstvom učitelja glasUe g. Antona Nedvëda prav izverstno v mestni farni cerkvi sv. Jakoba.
Srednje šole in učiteljišča so končale pervo polovico šolskega leta v saboto 12. februarija, druga polouca se začenja s 16. februarijem.
Učitelj veroznanstva na mestnih šolah je sedaj v. č. g. Janez Gnjezda, dosihmal prefekt v Alojznici.
Za vpeljevanje (instalacijo) novega mestnega župnika pri sv. Jakobu v Ljubljani v. č. gosp. Janeza Rozmana, naredil je gospod A. Praprotnik, vodja I. m. deške šole, primerno pesem, a gosp. L. Belar, vodja IT. m. deške šole, tej pesni napev. Napev je prav v cerkvenem duhu in glede vesele slovesnosti, katerej je namenjen, izraža veselje faranov, da so zopet dobili duhovnega očeta in vodnika med se. Besede so prav lepe in se pesen more rabiti povsod pri enakih slovesnostih. Ker do sedaj take pesni nismo imeli in ker je tudi kompozicija tako lahka, da se more rabiti tuc'i pri manje izurjenih pevcih, opozarjamo gospode kolege organiste in cerkvena predstojništva, da se ta kompozicija dobiva prav lično tiskana pri g. E. Milieu v Ljubljani za 15 kr., po pošti pod križnim zavitkom 20 kr.
Premembe pri učiteljstvu.
Na Kranjskem. V Postonjskem Si. okraji. Sprašar' učit. kand. gosp. Janez Koren je začasni učitelj v Šent-Vidu pri Vipavi. G. Anton Skala bivši na učiteljišči, je pomožni učitelj na Ostrožnem Berdu.
Odgovorni urednik: Matej Močnik.
Tiskar in založnik: J. R. Milic.