Čeri sožitja stran 3 Šmarjeta: pretresljiva smrt mladeniča stran 4 Predobčnimzborom Kluba slov. občinskih odbornikov LETO XXXII. — Številka 45 6. novembra 1980 Cena 4.— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt stran 8 Razstava ISTIT: nova pota samopomoči za turizem ^ Na področju južnokoroškega £ turizma pridobiva Interesna % skupnost turizma in trgovine — • bolje znan pod kratico ISTIT — • vedno večji pomen. ISTIT je ^ oblika samopomoči slovenskih £ zasebnih in obrtnih turističnih • podjetij ter trgovin, ki so se • združili v skupno obliko snub- • Ijenja gostov in potrošnikov. q ISTIT organizira prospekte, turi- • stične razstave ter stike s turi- • stičnimi prireditelji. Te dni je ^ ISTIT zabeležila ponovno velik 0 uspeh, ki ga bo v svoji obsežno- • sti možno dojeti šele ob koncu • zimske sezone: Koroška se je ® predstavila v Velenju. Že januarja jetos je ISTIT navezala stike s turističnim društvom Velenje. V skupnem dogovoru je prišlo do sklepa, da se ISTIT predstavi s svojo ponudbo tudi v Velenju. Predsednik turističnega društva Velenje Gustl Tanšek se je močno potrudil in povabil ISTIT, da se predstavi v Velenju. 24. oktobra so odprli razstavo. Koroška se ie predstavila s svojo ponudbo na Področju turizma in trgovine. Poleg tega je bilo videti čez 80 eksponatov knjig, brošur in časopisov, ki ijh izdajamo Slovenci na Koroškem. To knjižno razstavo je pripravila Slovenska knjižnica v Celov- Goste je pozdravil predsednik občinske konference SZDL Šeliga. Razstavo pa je odprl podpredsednik ISTIT Franc Rutar, st. iz Dobrle vasi. Poudaril je posebnost turistične ponudbe naših ljudi. Nakazal je prednosti postrežbe v doma- Seja KOKS-a: Javna občila za manjšino Koordinacijski odbor Narodnega sveta in Zveze slovenskih organi-2®c'j je na pretekli seji odobril skupno pripravljene osnutke za f ovenske oddaje v radiu, televiziji ln drugih elektronskih medijih. Po Predlogih, ki so bili izdelani, so se-® svili skupno zahtevo v smislu cke 6 operativnega koledarja. uPni načrt bo predložen zvezne-.u kanclerju, ki mu osrednji orga-■zaciji predlagata, da naj ustanovi uPno komisijo, ki naj dela na uresničitvi predlogov. V komisiji mJ ..^°do zastopani izvedenci njšine, uradniki pri uradu zvez-9a kanclerja in zastopniki ORF-a. čem jeziku za potrošnika iz Slovenije in ostalih republik Jugoslavije. Nato je sledila kulturna prireditev v kulturnem domu. Pozdravne besede je spregovoril predsednik turističnega društva Velenje Gustl Tanšek. Predsednik turistične zveze Slovenije Leopold Krese je v ' svojem govoru orisal pomembnost Koroške v zgodovini slovenskega naroda. Turistična zveza Slovenije slavi v tem letu 75-letnico svojega obstoja. Dan Koroške v Velenju je bil posvečen tudi tej slovesnosti. Leopold Krese je pohvalil pobudo Velenjčanov in ISTIT-a in obljubil podporo svoje organizacije pri razmahu sodelovanja na turističnem področju. Za koroške Slovence je spregovoril predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Filip Wa-rasch in dejal, da je za južni del Koroške zelo pomemben dohodek iz turizma in zato tem bolj pozdravlja krepitev gospodarstva tudi s turistom, izletnikom in kupcem iz Jugoslavije. Pa tudi za ohranitev slovenskega življa je tako sodelovanje neprecenljive vrednosti. Kulturno društvo iz Globasnice pa je poskrbelo za prijetno predstavitev Koroške s pesmijo in plesi. Mešani in moški zbor pod vodstvom Janeza Petjaka ter folklorna skupina sta navdušila velenjsko publiko. Mirko Smrečnik pa je posrečeno povezoval in predstavil našo lepo Koroško. Naslednji dan, 25. 10., je bila tiskovna konferenca. Tu so Franc Rutar in Miha Zablatnik kot zastopnika ISTIT-a ter predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Filip Warasch obrazložili možnosti in pogoje slovenske narodne skupnosti, podčrtali prednosti in zanimivosti naših krajev in izrekli pričakovanje, da se bo čim več rojakov iz Jugoslavije odzvalo povabilu; skupno je treba iskati možnosti za premostitev deviznih predpisov, kajti zaradi teh ovir ne sme postati obisk ali dopust pri naših ljudeh otežkočen ali celo za-branjen. Razstava »Koroška se predstavlja« je bila odprta še do 31. 10. Obiskovalcev je bilo zelo veliko in njihovo navdušenje daje pobudnikom ISTIT-a potrdilo, da s svojim delom izpolnijo vrzel pri informaciji o turistični in trgovski ponudbi naših ljudi. Na področju južnokoroškega turizma pridobiva Interesna skupnost turizma in trgovine — bolje znan pod kratico ISTIT — vedno večji pomen. ISTIT je oblika samopomoči slovenskih zasebnih in obrtnih turističnih podjetij ter trgovin, ki so se združili v skupno obliko snubljenja gostov in potrošnikov. ISTIT organizira prospekte, turistične razstave ter stike s turističnimi prireditelji. Te dni je ISTIT zabeležila ponovno velik uspeh, ki ga bo v svoji obsežnosti možno dojeti šele ob koncu zimske sezone: Koroška se je predstavila v Velenju. Reagan predsednik ZDA Ronald Reagan, bivši tretjerazredni filmski igralec in bivši kalifornijski guverner, je zmagal pri ameriških volitvah 4. novembra. Zmaga nadvse konservativnega republikanca nad uradujočim predsednikom Carterjem je ob svoji velikosti pomenila pravi plaz: po 25 letih je prvič zgubljena tudi večina demokratov v senatu. Kljub temu Reagan nima posebnega zaledja, saj polovica volilnih upravičencev sploh ni šla na volišče. Imela je le izbiro, kdo od obeh najbolj izglednih kandidatov bo za posameznega volilca pomenil manjše zlo. Politični odbor Narodnega sveta je na pretekli seji obravnaval poročilo o obisku kulturnih skupin ter o javni diskusiji, ki jo je priredil MKV ob državnem prazniku na Dunaju. Kot smo poročali, so v okviru kulturnega sporeda nastopili moški oktet Lipa, ansambel Drava ter mešani zbor SRD Srce iz Dobrle vasi. Na javni diskusiji sta spregovorila ravnatelj dr. Vo- spernik ter glavni kandidat KEL Karel Smolle. Politični odbor je idejo pozdravil ter v svojem poročilu predsedstvu NSKS izrekel vso priznanje iniciatorjem ter organizatorjem srečanja, to so bili Krščanska kulturna zveza in MKV. Uvodne besede ravnatelja dr. Vospernika na javni diskusiji prinašamo na 2. strani kot Tednikov komentar. Novo publikacijo SIC-a »Betroffensein« hočejo zapleniti1. V oktobru je izšla pri Slovenskem informacijskem centru (SIC) v Celovcu, ki ga z veliko vnemo vodi podjetni dipl. inž. Franc Kattnig, nova in zanimiva publikacija, antologija »BETROFFENSEIN — Texte zu Kärnten im Herbst 1980«. Francu Kattnigu je uspelo pridobiti za ureditev in izdajo knjige dunajskega publicista in pisatelja Haralda Irnbergerja, glavnega urednika znanega mesečnika »EXTRABLATT«. Na Koroškem v Labotski doli- wärtspeitscher der deutschen ni rojenemu Irnbergerju se je Literatur«, tako Marcel Reich- posrečilo izdati antologijo, ki jo Ranicki), Gustav Ernst, Janko lahko imenujemo »pregled no- Ferk (na žalost edini koroški vejše avstrijske literature«. Slovenec, ki je v zbirki zasto- Predstavitev knjige v dunajskem kulturnem centru »Alte Schmiede« (foto Sattmann) Utegnil je nagovoriti za sodobno slovstvo reprezentativne pisatelje. Da jih po vrsti naštejemo, v »BETROFFENSEIN« objavljajo Joe Berger (pisatelj in sodelavec »EXTRABLATT«), Alois Berger (pisatelj in univerzitetni profesor celovške univerze), Helmut Eisendle (»Der Vor- pan), Antonio Fian, Elfriede Jelinek, Marie-Therese Kerschbau-mer, Werner Kotier (v Beljaku rojeni Dunajčan), Horst Ogris (novinar), Willi Pevny (znan po »Alpensaga«), Camillo Schaefer, Helmut Scharf, Jutta Schütting, Peter Turrini (znan ne samo po (Nadaljevanje na 8. strani) Warasch: spoštovati »ne« prebivalstva proti atomu! Čeprav se je večina avstrijskega prebivalstva pri ljudskem glasovanju, 5. novembra 1978, izrekla odločno proti pogonu atomske elektrarne v Zwentendorfu in na-daljnih atomskih elektrarn v Avstriji, mogočni v tej državi nočejo tega dojeti in hočejo razveljaviti zakon o prepovedi uporabe atoma. Zaradi tega sedaj tudi teče do 10. novembra ljudska zahteva »za atom«, je izjavil predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov mag. Filip Warasch v pogovoru s tiskovno službo NT. On, Warasch, da ima vtis, da socialistična vlada, avstrijska sindi- kalna zveza ter avstrijska industrija hočejo svojo namero uresničiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Večinsko odločitev avstrijskega prebivalstva ter nevarnosti atomske energije, ki je še vedno premalo raziskana, pri tem lahkomiselno ne upoštevajo. £ Warasch je dejal ob zaključku, ^ da ne poziva h podpisu ljudske # zahteve za pregraditev atomske # elektrarne v Zwentendorfu, tem- # več se zavzema za brezpogojno # upoštevanje odločitve Avstrijk # in Avstrijcev, ki so se pred dve- # ma letoma izrekli proti pogonu # Zwentendorfa in drugih atom- # skih elektrarn v Avstriji. naš tedniki ŠVICA: NEMIRI Nemiri v tako stabilni Švici ne pojemajo: mladinci uvide-vajo vedno bolj, da golo blagostanje še dolgo ne more biti življenski cilj. Mladina ostane prepuščena sama sebi, javna roka za ureditve v korist mladine nima dovolj smisla. Mladi si pomagajo sami: zasedajo razna poslopja, demonstrirajo proti obstoječim nerešenim problemom in tudi uničujejo izložbe ter jih izropajo —- nočejo se bogatiti, hočejo le uničiti simbole bogastva. Policija pa pridno zapira mladinske centre. Švicarji že ne izključujejo več terorja. UJELI MINISTRA Ne samo več navadni vojaki postajajo žrtve vojne med Irakom in Iranom: ko se je iranski minister za olje gibal ob inšpekciji v prednjih bojnih vrstah okoli nekega rafinerijskega centra, so ga Iračani ujeli ter ga brž prepeljali v Bagdad. Iran je to akcijo označil takoj kot »prelom mednarodnih pravil«. Kako zelo se je ves problem vojn razgalil s to izjavo — spet enkrat: vojskovanje in morjenje po bojnih poljih je v skladu z mednarodnimi pravili vse tako dolgo, kakor se bijejo in zgubljajo življenje le navadni vojaki. POLJSKA: PRITISK Močan pritisk na neodvisni poljski sindikat »Solidarnost«: vzhodna Nemčija ter Čehoslovaška z raznimi turističnimi ukrepi hočeta čim bolj izolirati Poljsko ter jo očrniti kot odpadnika. Poljsko vodstvo je moralo na ra-port v Moskvo, vendar sedaj izgleda, da hoče Moskva finančno pomagati Poljski, da torej zaupa Poljski. Vkolikor je to taktična poteza, bo pokazala neposredna prihodnost. — Kljub temu pa se poljski neodvisni sindikat sooča z različnimi problemi pri usklajevanju posameznih mnenj in tokov znotraj Solidarnosti. NOV ŠAH Cirus Reza Pahlevi, sin umrlega bivšega perzijskega šaha, je v svojem eksilu v Egiptu proglasil samega sebe za šaha — »pravomočnega kralja Irana«. Ta čudna slovesnost je bila v privatnem krogu. Mladi fant se očitno noče soočati z realnostjo v Iranu ter realnostjo zločinov svojega očeta. Egiptski predsednik Sadat očitno tudi ni srečen nad dejanji svojega varovanca: dejal je, da Egipt priznava le obstoječo islamsko vlado. Fant je torej pripravljen pustiti se vpreči v gare ljudi v ozadju. LUKSUS ZA 3. SVET Pomoč beguncem po svetu rodi včasih čudne sadove in priča o brezbrižnosti tako-imenovanih darovalcev: v skladišču za pomoč afgan-skim beguncem so se našle rabljene modne in globoko izrezane robe za coctail, mesne konzerve, ki niso odgovarjale islamskim predpisom, čevlji na visoke pete ter kot višek sredstva za shujševalno kuro. — Manjkale pa so prepotrebne odeje ter medikamenti. Sedaj skušajo te neuporabne predmete prodati na dražbi ter z denarjem kupiti najosnovnejše potrebščine. TEDNIKOV TEDNIKOV Tudi narodne skupnosti, ki govorijo druge jezike, obhajajo z notranjim navdušenjem in brez pridržkov avstrijski nacionalni praznik kot praznik avstrijske zavesti, usmerjene v prihodnost. Zaradi tega je za Korošca slovenskega jezika prav čudno, če ob nacionalnem prazniku vidi na koroških poslopjih veliko manj zastav kakor pred 14 dnevi. Za 10. oktober je sicer letos šumelo veliko manj nemških do-bovcev in tudi nemških brad je valovilo manj kakor še pred desetimi leti, toda za slovensko besedo, za slovensko pesem tudi letos ni bilo prostora v tem šesturnem televizijskem deželnem slavnostnem pohodu z nošami. Zaradi tega je naše veselje tem večje, da lahko obhajamo danes tu s svojimi prijatelji KOMENTAR Slovenski prispevek Avstriji DR. REGINALD VOSPERNIK KOMENTAR nemškega jezika skupen praznik. Naša zgodovina je prav obložena s skupnimi potezami, ki se zmeraj spet manifestirajo zlasti na kulturnem področju: v glasbi, literaturi in likovni umetnosti. Lok krajevnih imen od Prä-gratna na Vzhodnem Tirolskem do Semmeringa na vzhodu, od Windischgarstna severno od Aniže v Zgornji Avstriji do Slo-venjega Plajberka pod ostrimi pečinami Karavank je ena sama zgodovinska manifestacija skupne poti v mnogih krajih Avstrije. Ta spomin ne vsebuje nič načrtov o ponovni osvojitvi, morda le nekaj bčli, ki se nenadoma ponavlja tedaj, če smo konfrontirani z zabitim nemškim koroškim nacionalizmom. Samo bežna luč naj osvetli po- 35 let Organizacije zdmženih narodov — sredi nemirov in vojn Minuli teden je svet praznoval 35. obletnico Organizacije združenih narodov (OZN), kajti 24. oktobra 1945 je postala veljavna ustanovna listina OZN, ki jo je podpisalo takrat 51 držav. Pod še svežimi vtisi strašne druge svetovne vojne se je družina narodov zbrala in sklenila, da se strahote nacifašizma ne smejo nikdar več ponoviti. Načela in cilji OZN so danes isti, kot so bili leta 1945. Listina združenih narodov omenja med drugim: • ohranitev miru in varnosti na svetu, • vzpostavitev prijateljskih odnosov med narodi, • mednarodno sodelovanje za rešitev ekonomskih, socialnih, kulturnih in humanitarnih problemov in pospeševanje spoštovanja človekovih pravic in osnovnih svoboščin za vse brez razlike na raso, spol, jezik ali vero, • biti središče usklajanja akcij ložaj: nepoboljšljivi včerajšnjaki so prav iracionalno reagirali na premišljeno televizijsko oddajo »Dve je več kot ena«, ki sta jo oblikovala Andics od avstrijske in Bergant od slovenske televizije. Neka žena je jokala po telefonu: »20 let sem živela na Koroškem, po tem filmu sem izgubila domovino.« Druga mnenja: »Ta oddaja je ena sama predrznost.« »Za Korošca nesprejemljiva oddaja«. »Andics naj se še na nekaj pripravi.« (Pred leti so izrekli proti dr. Trautl Brandstallerjevi in dr. Clausu Gattererju zaradi oddaje »Tujci v domovini« »gauverbot« za Koroško.) Proti tej nakopičeni in očitno neozdravljivi nemumnosti se morejo dobrohotni iz obeh narodnih skupnosti združiti samo v močni aliansi s pristno avstrijsko miselnostjo naraščajoče dobrohotnosti. Za to je nacionalni praznik, ki ga hočemo skupno obhajati, dobrodošel povod. Vemo tudi, da kažejo ure na Dunaju malo drugače, da pa na Koroškem še niso izginile sence plotov strahotne preteklosti. Prireditve kot ta, skupna dvojezična služba božja nemških in slovenskih Korošcev 10. oktobra v celovški stolnici, skupne šolske proslave celovških gimnazijcev obeh narodnih skupno- vseh narodov za dosego skupnih ciljev. OZN ni kaka svetovna vlada ali pa naddržava. Vse države-članice so neodvisne (suverene) in enake. Listina OZN predvideva, da se organizacija ne bo vmešavala v notranje zadeve katerekoli države, razen če ta deluje proti odločitvi varnostnega sveta za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru. Vse države članice pa imajo gotovo splošne obveznosti, ki jih predpisuje listina OZN. Tako npr. so obvezane, da poravnavajo spore med narodi na miren način in da ne ogrožajo nasilno drugih držav. Glavna moč in efektivnost organizacije Združenih narodov je enako mišljenje in trdna volja ljudi in vlad, ohraniti na svetu mir. Zato je OZN najuspešnejša tam, kjer je družina narodov složna in enotna v skupnih prizadevanjih. Razvoj po drugi svetovni vojni in potrebe časa so rodile nove sti na Slovenski gimnaziji, skupni pohodi miru so znamenja, ki dajo upati. Mi koroški Slovenci smo prinesli s seboj k temu skupnemu prazniku del svoje kulturne in politične življenjske volje. Ta kultura manifestira v svojih oblikah, v petju, instrumentalni muziki, odrskem udejstvovanju dvojno duhovno domovino. Ona raste iz prsti lastne narodne zavesti in avstrijske državne miselnosti. Koliko ljudi slovenske materinščine je prav tu na Dunaju sooblikovalo in soustvarjalo tisto, kar naj bi bilo značilno za Avstrijo. Njih sledove najdemo na univerzitetnih tleh in v mestni arhitekturi, dunajska cerkvena zgodovina pozna prav tako pomembne Slovence kakor literarna kavarna dunajske moderne; tu so se počutili doma slovenski umetniki in pomembni slovenski pevci. Že to samo zadostuje, da skupno obhajamo nacionalni praznik, brez cirkuškega razkošja, ampak s tem, da se zamislimo. Hvaležni smo za odprtost tukaj, ki jo doma vse preveč pogrešamo. Toda bodimo prepričani, da te navlake preteklosti v nekaj letih več ne bo! Optimizem zaradi optimizma? Morda. Narodne skupnosti potrebujejo takega optimizma, da morejo preživeti! in specializirane organizacije in agende OZN, ki se ukvarjajo z zelo različnimi zadevami, kot so npr. turizem, meteorologija, telekomunikacija, ukinitev trgovine z mamili, civilno letalstvo itd. Najbolj znane so organizacije za izobrazbo, znanost in kulturo (UNESCO), za prehrano in poljedelstvo (FAO), za pomoč otrokom (UNICEF), za zdravje (WHO), za atomsko energijo (IAEA) in za industrijski razvoj (UNIDO). Zadnji dve organizaciji imata svoj sedež na Dunaju. Razmeroma malo znan, a zelo važen je Razvojni program združenih narodov (UNDP), ki je največja organizacija za tehnično pomoč na svetu. Trenutno financira v 150 državah in območjih sveta 4500 projektov in okoli 10.000 strokovnjakov, ki delajo za gospodarski in socialni razvoj v manj razvitih predelih sveta. Poleg že omenjenih nalog skušajo Združeni narodi svetovno javnost od časa do časa opozoriti na posebno pereče probleme mednarodne skupnosti. Tako so v osemdesetih letih (1970—80) ZN osredotočili svoje delo proti rasni diskriminaciji. V zadnjem času so ZN proglasili leto žene, leto otroka, leto družine. 1981 bo leto pohabljenih, nato leto starih. Da je Organizacija združenih narodov potrebna, danes ni dvoma. Če se pa vprašamo, ali je bilo njeno delovanje v preteklih 35 letih uspešno, nam pridejo na misel take akcije, kot dejavnost vojakov OZN na Cipru, med Izraelom in Libanonom, Sirijo (Golan) in Egiptom. Pride nam na misel tudi pomoč kampučijskim in af-ganskim beguncem. Druge uspešne akcije, ki se jih spominjamo, so npr.: iztrebljenje črnih koz in drugih bolezni in rešitev neprecenljivih kulturnih spomenikov v dolini reke Nil (Abu Simbel). Z druge strani je pa mnogo problemov ostalo nerešenih. V varnostnem svetu ima vsak član pravico »veta«, kjer nesoglasje samo enega člana že onemogoči sprejem predlogov in rešitev. V takih primerih je tako kot v družini, kjer se med seboj prepirajo in zaradi tega nič ne morejo doseči. Uspehi zavisijo od dobre volje in pripravljenosti vseh za sodelovanje. Vedno več članic-držav spoznava, da konfrontacija ni rešitev problemov in da je edina alternativa kooperacija. To pa je garant za nadaljnji obstoj in procvit Organizacije združenih narodov. Dr. Zdravko Inzko N 6. novembra 1980 frn |naš tednik) 3/ozadja Veliko besed o sožitju, spravi in mostovih je bilo že izrečenih v zvezi z usodo našega življa na Koroškem. Nekatere od njih so narekovale iskrene težnje končati spor med narodi. Druge so bile narekovane od kdovekakih trenutnih ozirov. Spet druge je narekovala sla po uničenju, ki je z besedo o sožitju skušala zgolj uspavati narodno zavest in pospeševati raznarodovanje. Ko poslušamo take in podobne lepe besede je prav, če vemo, kako je naš pesnik Menart razkrinkal podobno leporečje o miru rekoč: »Ko višji govorijo o miru, njihove roke stružijo granate.« Samo prvo hotenje, ki smo ga omenili, je vredno prisluha. Samo iskrena beseda o sožitju lahko pritegne. Kakor smo videli, tudi ni povsem neuspešna. Ljudje, ki pošteno mislijo, se vendarle vse bolj slišijo. Žal pa je takih ljudi še vse premalo. Še vedno nimajo dovolj vpliva na dogajanje v družbi. Še vedno srečujemo namesto sožitja surovo resničnost sovražnega vzdušja. Slovenski vestnik je v dneh pred proslavami 60-letnice plebiscita zapisal, da je Koroška v teh dneh tik pred vrhuncem protislovenskega vzdušja. Abwehrkämpferji so dobivali ob tej priložnosti do 2000 šilingov. Organizator proslav je bila oblast. Sledile so proslave. Slovenski vestnik je strnil njihovo resnično podobo v naslov: »Tudi parada lepih besed ni mogla prekriti starega duha 10. oktobra.« Naš tednik je pojasnil in s slikami ponazoril, kakšen je bil ta duh. Npr.: »Vom Tal bis an die Gletscherwand tönt deutsches Lied im Kärntnerland.« Potem opisuje parado protiteroristične policije Kobra (proti komu?), parado nacističnih odlikovanj, pa parado zastav kljukastih križev, le brez kljuk. To je bil duh, ki nikakor ni bil »bolj strpen« kot običajno. Ostajal je zvest Steinacherju. Zato je prav, če vemo, kaj je Steinacher zapisal leta 1933: »Po mojem mnenju bi se morali truditi, da dobimo Spodnjo Štajersko s Pohorjem in Ptujskim poljem, tako, da bi dobili neposredno povezavo s Hrvaško. Nadalje potrebujemo Mežiško dolino. Potem bi se morali po mojem nujno truditi, da_ dobimo Bohinj v svoje roke. Če bi se položaj razvijal ugodno za nas, bi morali zahtevati preostalo Štajersko, torej s Celjem vred. Prav tako bi morali zahtevali občino Jezersko ...« Nekaj lepih besed takega ozadja in take vsebine ni moglo prekriti. Uradna Avstrija je torej poskrbela še za eno hudo protislovensko in protijugoslovansko provokacijo. Nevarno bi bilo iti molče mimo tega izziva. Če ostane izziv brez odločnega odgovora, utegnejo molk tolmačiti kot nemoč ali celo strah in še bolj pohiteti z raznorodovanjem. Molk ali zavijanje dejstev bi bila nevarno popuščanje staremu šovinizmu. Nevarno bi tudi bilo zapisati, da smo razočarani nad tern, kar se je zgodilo. Večkrat namreč slišimo besedo o razočaranju. Razočaran pa je danes tehko le še nekdo, ki s svetom nima zveze, da po vseh udarcih, k' jih je pretrpel, še ne ve s kom lrT1a posla. • Tako smo soočeni z dve- • ma dejstvoma. Prvič je tu ? dejstvo nujnosti resničnega p sožitja. Potem pa je tu dejst- • vo, da se lepim besedam • navkljub vrši pospešen geno- • cid. To pa je nevarno za mir, q saj utegne nasilje lepega • dne pomisliti, da je prišel • čas za odkrit napad. Utegne ^ pa se tudi zgoditi, da kdo • tretji položaj obrne sebi v • prid. Zgoditi pa se tudi more, • da skrajna stiska prižene za-5 tirani narod do tega, da ne 0 bo več zbiral sredstev za • svojo obrambo. Sledi lahko • tragedija, ki bo dejansko tra-5 gedija za oba naroda. • S tako nevarnostjo pred • očmi je še toliko bolj nujno • iskati sredstva, kako uresni-J čiti pristno sožitje, sožitje 0 brez raznarodovanja, in z ob-0 novo vsega tistega, kar je bi-© lo v zadnjih desetletjih stor-® jenega v škodo slovenske skupnosti. POTREBNA JE OSVEŠČENOST Ko razmišljamo o potrebnih ukrepih je prav, če vemo, da je bil naš človek na Koroškem dolgo osamljen in zapuščen. Ne le gospodarsko. Bil je vedno manj odporen in prav nobene pravice zato nimamo, da bi ga žigosali, ker je prenekaterikrat klonil. Vemo za grenko usodo potujčen-cev, ki smo jih prečesto vse preveč trdo prijemali, namesto, da bi jim pomagali iz njihove stiske. Celo tisti, ki so ostali močni, so dostikrat govorili, kot govori slaboten: na skrivaj, v svojem krogu; ne glasno, ne vztrajno, ne povsod! Včasih je bila njihova beseda grenko trpka ali zajedljiva. Prav to pa so znaki, ki bi nas morali zdramiti in osvetiti, da del našega naroda trpi pod pogoji, ki so v nekem smislu hujši od okupacije. Okupacija pride in gre: tu pa se stiska veča iz roda v rod. Če hočemo nevarnost odpravljati je treba vedeti, da to ni nevarnost le za Koroško, ampak tudi za nas v matični domovini. Pri tem bi bilo prav, da se zavemo, da boj proti genocidu ni le boj za pravico raznih afriških narodov, ki trpe pod kolonializmom, ampak, da je del našega naroda v hujšem položaju. Če komu ni všeč izraelsko spreminjanje značaja Jeruzalema, ki je vendar nekoč bil njihovo mesto, kako more molče mimo spreminjanja značaja Celovca, ki je bil še v prejšnjem stoletju bolj slovenski celo od Maribora? Potrebna je torej osveščenost, ki naj poskrbi tudi za naše črnce. Ne sme se več zgodoti, da celo kak študent, ki slučajno zaide na Koroško neumno vpraša domačina, ki z njim govori slovensko, kje se je naučil slovenščine! NALOGA JAVNIH OBČIL Sožitje je nujnost za oba naroda, ki se nekje srečujeta. Oba pa lahko sožitje uresničita le v moči in svobodi. Nasilje in strah sta posledici slabosti. Tudi to velja za oba naroda. Kdor torej sožitje resno misli, mora poskrbeti, da se razkrije resnična moč nekega naroda, ki je v njegovi kulturi, širini in toplini. Tako želimo videti resnico nemškega naroda, pa tudi resnico nemško govoreče Avstrije. Moč kulture in zavest o lastni vrednosti mora oživljati tudi našega človeka. Iz njiju naj črpa moč za gospodarsko in sploh družbeno rast. Brez tega ne more uspeti. Če torej načrtujemo, kako našemu človeku vrniti ugled, samozavest in družbeni položaj, imamo številne naloge in možnosti, da jih uresničimo. Najprej je tu vprašanje zdrave zavesti ali osveščenosti obeh narodov. Občila so sredstvo, ki naj to omogoči. Če učinkovitih občil ne ustanovimo, ne mislimo resno. Najprej je tedaj potreben slovensko-nemški dnevnik. Obstoječi tedniki so kvečjemu dopolnilo. Dnevnik bi v svoje roke prav gotovo jemali tudi tisti rojaki, in tisti nemško govoreči Avstrijci, ki slovensko ne znajo. Tudi vprašanje TV še ni rešeno. Razen tega rabi slovenska skupnost tovarne in ustanove, ne dveh ali treh. Rabi slovenske oziroma dvojezične otroške vrtce v vsaki občini, ne samo dveh ali treh. Rabi svoje kulturne domove, predvsem osrednjega v Celovcu. Kje je, kaj je z njim, zakaj molk? Slovenski intelektualec, npr. učitelj rabi zagotovljeno delo v slovenski ustanovi, če se mu zaradi njegove zavednosti primeri, da izgubi službo. Hrbtenice namreč ni mogoče podpirati samo z besedami. Poleg moči, ki je potrebna naši narodni skupnosti, da se obdrži in raste, pa je za pristno sožitje potrebna tudi jasna glava, ki se zveda resničnosti sveta in ne naseda utopijam, niti se ne pusti zavesti geslom. Kruta resničnost sveta pa je med drugim ta, da povsod tam, kjer se srečujeta dva naroda, nimamo opraviti s spokojnostjo in umirjenostjo, ampak s krčevito bolečino, s sovraštvom, z zveri-ženostjo, ki podžiga novo sovraštvo itd. Na tako sovraštvo Slovenec naleti skoraj na vsakem koraku. Če forej govorimo o sožitju, se moramo zavedati teh ostrin. Prav zaradi njih mo-?' ramo še naprej iskati stika s pravimi Nemci, pravimi Avstrijv-ci, kajti njihova pomoč je lahko dragocena pri odpravljanju ostrin in zadrtosti obmejnega šovinizma. Vendar na to pomoč ne kaže čakati, ker lahko pride prepozno. Ne kaže torej prezreti resnične podobe šovinizma, niti se zanašati na solidarnost. Najmanj pa je mogoče pričakovati od oblasti. Njihovo ravnanje je usmerjeno k tistemu, kar imenujejo asimilacija in kar je v resnici genocid. Pričakovati, da bodo iz dobre volje dali dvojezične vrtce, šole in urade je slepo. Kar bodo dali, bodo le občasne lepe a prazne besede in sem pa tja kaka drobtinica, ki naj bi besedo potrjevala. Čakati na drobtine pa se je že zdaj pokazalo ponižujoče in jalovo. Kar bo Slovenec na Koroškem imel, bo imel le od sebe in od podpore matičnega naroda. Tako smo zopet pri sožitju. Začelo bo, ko bo slovenska skupnost spet krepko na svojih nogah in ko bo nemško govoreči deželan osvobojen mračnih predsodkov. Dr. Jurij Zalokar Simbol sožitja: komenda na Rebrci Mohorjev knjižni dar Valentin Polanšek Valentin Polanšek Rojen leta 1928. živi v Lepeni pri Železni Kapli. Od leta 1948 naprej ljudskošolski učitelj, danes ravnatelj ljudske šole na Obirskem. Sodeloval je pri literarnih revijah »mladje«. »Sodobnost«. »Prostor in čas«, »Naši razgledi« in pri tednikih »Naš tednik«, »Slovenski vestnik«. »Vera in dom«, ter pri različnih antologijah. Doslej je izdal »Grape in Sonce«. 1963: »Karantanske«. 1971: »Činček«. 1972: »Velike sanje malega človeka«, 1973; »Lipov bogec«, 1974 in »Činček in Čopka«. 1980. Pričujoči roman »Križ s križi« je »Naš tednik« objavljal v nadaljevanjih. »Slovenski vestnik« pa roman »Bratovska jesen«. Sliko na Križ s križi roman Branje dobrih knjig je z več stališč važno in pomembno. To dejstvo poudarjajo vsi vzgojesiovci in tega se v polni meri zaveda tudi Družba sv. Mohorja v Celovcu, ki je v teku svojega nadstodvajsetletnega obstoja do sedaj med slovenski narod že več milijonov knjig. Posebno nestrpno in z veseljem pričakujejo njeni udje oziroma bralci vsakoletni knjižni dar, ki jih navadno razveseli v oktobru ali novembru. Za I. 1981 so sledeče knjige: • KOLEDAR za leto 1981. (70.— šil.) Kot že nekaj let sem ima tudi ta Koledar zelo prikupno sliko na ovitku in še dvanajst v kalendarijskem delu — vse štiribarvne. — Vsebina je pestra in zanimiva. Našteli bomo le nekaj važnejših sestavkov: Pod poglavjem »Iz življenja Cerkve« beremo o številnih potovanjih papeža Janeza Pavla II. ob koncu leta 1979 in v letu 1980. Dalje beremo o pokojnem ljubljanskem nadškofu dr. Jožefu Pogačniku in o njegovem nasledniku msgr. Alojziju Šuštarju ter o novem beograjskem nadškofu, našem'rojaku msgr. Alojziju Turku. Sledi kratek oris ustanovitve prve Slovenske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano (I. 1905) po zamisli knezoškofa dr. A. B. Jegliča na pobudo in po trudapolnem prizadevanju dr. Gnidovca, ki je bil njen prvi ravnatelj, pozneje pa je bil imenovan za škofa v Skopju. Iz zaglavja »Iz kulturnega življenja« naj omenimo članek o zgledni prosvetni dejavnosti koroških slovenskih študentov in akademikov med obema vojnama in članek o delu Krščanske kulturne zveze oziroma v njej včlanjenih društev v letih 1977—1980, dalje o »Vrtu slovenskih koroških kulturnikov« v Svečah na pobudo akad. kiparja prof. Franceta Goršeta. V Koledarju tudi ne manjka pisanega branja, praktičnih sestavkov, šal, ugank. • Vlado Firm: MED BREGOVI. (Družinske večernice 34. zvezek, 60.— šil.) Ta povest se dogaja pod Savinjskimi planinami. Dve kmetiji na samem: na eni gospodari vdovec Lorenčev Jernej, tršat in redkobeseden možak, ki se je priženil sem s Ptujskega polja; zato ga tukajšnji ljudje posebno ne marajo, pa tudi zato ne, kjer je zelo sam svoj, vase zaprt in zemlje lakomen. — Na drugi strani, nekoliko večji in lepši kmetiji umno gospodari Boštjan Vranski z ženo, hčerko in sinom. Vso družino so vaščani in okoličani zelo spoštovali, saj je bila vedno pripravljena vsakomur pomagati. • Karel Mauser: JERČEVI GALJOTI. (60,— šil.) Ta roman se dogaja na Gorenjskem v Mauserjevem rojstnem kraju in okolici. Kmet Jerč odkriva skriti greh preteklosti, katerega so zagrešili nad njim s krivo prisego. Sovraštvo je glavni motiv in gibalo dejanja. • Valentin Polanšek: KRIŽ S KRIŽI. (70.— šil. v zvezi z naročbo mohor-jevk) Ta autobiografski roman, ki slika življenje koroških slovenskih ljudi v ka-pelškem Prisoju na Sosednju, je pretresljiva dokumentacija najgroznejše dobe naše zgodovine, ki s svojo nečloveško podivjanostjo nacizma prekaša vse šibe, ki so kdaj koli mučile naše kraje in ljudi. Kar Polanšek v njej pripoveduje, ni izrodek pisateljske fantazije, temveč dejansko doživeta in prav zato tem pretresljivejša resničnost. • M. Mell — L. Kašelj: IGRA APOSTOLOV. (45,— šil.) Prevajalec te drame župnik Lovro Kašelj pravi v njej, da ga je že kot radijska igra v nemškem izvirniku »tako prevzela, da sem si jo ves čas želel na naše slovenske odre .. . Upam, da se mi je tako posrečilo dati tudi slovenskemu prevodu nekaj tistega vzdušja, ki v tem edinstvenem odrskem srečanju krvave surovosti robatih lopovov z otroško naivnostjo nedolžne deklice tako gane in pretrese.« • NOVA DRUŽINSKA PRATIKA za leto 1981. (30.— šil.) Poleg Koledarja je bila Družinska pratika tako rekoč najbolj priljubljena knjižica zlasti kmečkega človeka. Poleg vzgojnih in narodnostno vzpodbudnih člankov tudi tokrat ne manjka v njej pestrega branja, pripovednih in praktičnih sestavkov kot tudi ne šal in ugank. * Vse te knjige lahko naročite oziroma dobite v Vaši župnijski pisarni (sicer pa neposredno pri Mohorjevi družbi v Celovcu). Tm naš tednik Predstava mladinske igre KEKEC Prireditelj: SPD »Danica« v Šentvidu v Podjuni Kraj: Kulturni dom v Šentprimožu Čas: nedelja, 9. 11. 1980, ob 14.30 Nastopa mladinska skupina ODER 73 SPD »Edinost« iz Pliberka. Uprizoritev komedije Jožeta Javorška »MANEVRI« Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza v Celovcu Kraj: Kulturni dom v Šentprimožu Čas: sobota, 15. 11. 1980, ob 20. uri Režija: Sonja Ban Scena: Niko Matul Kostumi: Milena Kumar Igra in improvizira prav nič po vojaško — igralska skupina SPZ. Andrej Schuster-Drabosnjak »IGRA OD ZGUBLANIGA SINA« Prireditelj: Katoliška prosveta v Šmarjeti v Rožu Kraj: Farna dvorana v Šmarjeti Čas: nedelja, 9. 11. 1980, ob 19.00 Nastopa igralska skupina SPD »Drabosnjak« iz Kostanj. POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO Prireditelj: SPD »Dobrač« na Brnci Kraj: Kulturni dom na Brnci Čas: nedelja, 16. 11. 1980, ob 19.30 Gostuje Oder 73 SPD »Edinost« iz Pliberka Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na tradicionalno osrednjo gledališko predstavo (od leta 1962 naprej) Henry-a de Montherlanta PORT—ROYAL Prevajalec: Aleš Berger Režija: Voja Soldatovič Kraj: Mestno gledališče v Celovcu Čas: ponedeljek, 8. decembra 1980, ob 14.30 uri Gostuje Slovensko narodno gledališče iz Maribora Literarno branje PETER TURRINI (Autor Alpensage) Prireditelj: SIC in SPD »Kočna« v Svečah Kraj: občinska dvorana v Bistrici v Rožu Čas: petek, 14. 11. 1980, ob 20. uri Literarno branje PETER TURRINI (Autor Alpensage) Prireditelj: SIC, KPD v Šmihelu, SPD »Edinost« v Pliberku Kraj: Posojilnica v Pliberku Čas: sobota, 15. 11. 1980, ob 20. uri SNAHA Prireditelj: KPD »Planina« v Selah Kraj: farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 16. 11. 1980, ob 14.30 Gostuje igralska skupina iz Horjula — režiser Franci Končan. Andrej Schuster-Drabosnjak »IGRA OD ZGUBLANIGA SINA Prireditelj: SPD »Bilka« v Bilčovsu Kraj: gostilna Miklavž v Bilčovsu Čas: nedelja, 16. 11. 1980, ob 19.30 Nastopa igralska skupina SPD »Drabosnjak« iz Kostanj. V četrtek, 6. 11., od 9,—17. ure SEMINAR ZA SODELAVCE PRI IZBORAŽEVANJU ODRASLIH »Kako delati s skupinami?« (slov.) Vodi: dr. Marko Mairitsch V nedeljo, 9. 11., od 9.—17. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE »Stenske zvezde« Vodi: sr. Lucija Klemenjak Od ponedeljka, 10. 11., ob 9. uri do sobote, 29. 11., ob 13. uri IZOBRAŽEVALNI IN DOPUSTNIŠKI TEDNI ZA STAREJŠE LJUDI Vodita: Jože Kopeinig in Martin Pandel ter team drugih referentov, (slov.) Turobno slovo od Hanzija Michorja Od nedelje 19. oktobra naprej je kakor Damoklejev meč ležala usoda nad Butljevo družino v Šmarjeti v Rožu. Sin Hanzi, star 18 let, namenjen kot bodoči kmet in posestnik domače hiše, je šel od doma na sprehod in rekel, da se bo kmalu vrnil. Pri sosedu si je izposodil moped, s katerim se je potem peljal in ki je bil pozneje tudi sokriv, da se je mlado življenje Hanzija Michorja tako žalostno končalo. Proti večeru se je vračal iz Sel domov, se še ustavil pri gostilni »Kajžar« v Hmelšah in se nato z mopedom odpeljal proti domu. Bila je zanj zadnja pot. Nekateri mladinci so se še peljali za njim, a ko ga niso došli, so mislili, da je že doma. Doma pa so ga čakali zastonj. Pozno v noč sta bedela oče in mati in učakovala sina, kdaj se bo vrnil. Ko ga drugo jutro še ni bilo, so telefonirali na delovno mesto v Borovlje, a tudi tam Hanzija ni bilo. Sedaj so začeli slutiti najhujše. Ko se je v torek, 21. oktobra, našel ob bregu jezera v Hmelšah moped, je bila zmeraj bolj grozeča slutnja, da Hanzija ni več in da je najbrž kje v mrzlih valovih jezera. Celih 11 dni so ga iskali: žandar-merija, gasilci, prostovoljni pomagači, sosedje, a o Hanziju ni bilo nobenega sledu. Iskanje je otežko-čilo tudi motno in zaradi dežja umazano jezero. V petek, 31. oktobra, ga je šel iskat njegov bratranec Mario Primik s svojimi prijatelji. Ker se je voda zbistrila in stopila za dobra 2 metra niže, so omenjeni zagledali ob robu jezera v vodi mrtvo truplo Hanzija Michorja. Vest o tem se je v naglici razširila po vsej fari in daleč naokrog, saj je bil Hanzi kot vesel fant in muzikant znan tudi v Selah, Borovljah, Apačah in Radišah. V nedeljo, na praznik vernih duš popoldne, je bil pogreb ponesrečenega. Zbrala se je nešteta in nepregledna množica ljudi. Na vseh obrazih je bilo videti globoko sočustvovanje z Butijevo družino in skoraj vsako oko je postalo rosno. Ob asistenci strica pokojnega — kotmirškega župnika — Maksa Michorja, župnika Janka z Radiš in župnika Lampichlerja je vodil pogrebne obrede domači župnik Hanzi Olip. Mašo zadušnico je daroval župnik Maks Michor. Šmarješki provizor Olip je v svoji pridigi po- udaril nepričakovanost smrti, katere vrata so noč in dan odprta in katere dneva ne pove nobena pratika. Mladino je pozval, naj ne dela staršem preveč skrbi s ponočevanjem in potepanjem. Ob odprtem grobu in v cerkvi so se poslovili od Hanzija še domači cerkveni zbor, kotmirški cerkveni zbor in radiški moški zbor z ubranimi žalostinkami. V slovo so mu zagodli še godci iz Borovelj, pri katerih se je naučil igrati na trompeto. Mlado truplo dragega Hanzija naj v domači zemlji mirno spi in se odpočije. Prizadetim staršem in sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. Sožalje izreka težko prizadeti družini tudi Narodni svet koroških Slovencev, ki je daroval namesto venca na grob ustrezno vsoto za obnovitev župnijske cerkve. Uradnik ne sme biti antifašist? Javno »debato« je sprožil v Celovcu deželni tajnik ÖVP Hofer. Na tiskovni konferenci je napadel koroškega uradnika, ker je sodeloval na antinacistič-ni prireditvi v bivšem koncentracijskem taborišču Mauthausen. Hofer je zahteval od deželnega glavarja, naj uvede proti uradniku preiskavo. Že na tiskovni konferenci so nekateri novinarji obnemeli in jim je vzelo sapo, da je v demokratični republiki sploh možen »tak očitek«. Zaman smo čakali na reakcije v koroški in avstrijski ÖVP. Nihče od demokratičnih kolegov v Hoferjevi stranki se ni javno zgrozil nad takšnim »očitkom«. Toda to ni naš problem in tudi nimamo namere razglabljati o vprašanju, koliko demokratične zavesti je sploh še v koroški ÖVP. , Ob izpadu Hoferja pa se ponovno kaže potreba po široki in temeljiti informaciji o ozadjih fašizma in nacizma. Skavti praznovali državni praznik Slovenski koroški skavti so v prisrčni obliki skupaj s skavti pri stolnici 26. oktobra proslavili avstrijski državni praznik. Z glasbenimi vložki, dia-predavanjem in deklamacijami sta obe skupini oblikovali program slovesnosti. Na proslavi je spregovoril voditelj skavtov dr. Raimund Neuwirter, ki je skupno z voditeljem slovenskih skavtov Francem Krištofom sprožil idejo po skupni proslavi, ki naj zbližuje mladino obeh narodnosti. Prodam Citroen GS, Eco 49 PS, letnik 1976 oktobra, 70.000 km. Tel. 0 42 22/32 5 50 od 8.00 do 17.00 ure ali na upravo NT 0 42 22/72 5 65 (21) Prodam Citroen, Visa, 57 PS, letnik 1980 maja, 7600 km. Tel. 0 42 22/24 09 62 po 18.00 uri. Rožek Pred kratkim je izšla peta številka uradnega občinskega lista, ki se ukvarja predvsem s praznovanjem 50-letnice Tržne občine Rožek. Objavljene so tudi »misli k 10. oktobru«, ki jih je napisal župan Schiller. Med drugim ugotavlja, da so Korošci tako nemškega kot tudi slovenskega materinega jezika glasovali za enotnost Koroške in za obstanek pri Avstriji... »Vsakdo, ki tukaj živi, naj bi mogel govoriti v istih čustvenih kategorijah o svoji domovini... 10. oktober naj ni praznik zmagoslavja enega dela prebivalstva nad drugim ...« Izvlečki so to iz misli rožeškega župana, o katerem je bilo še letos poročati čisto drugačne izjave, ki so močno razočarale občinskega odbornika EL-Rožek Ludvika Lesjaka (in ne samo njega!), ki se je vneto oprijel dela za dobrobit svoje občine in je kot tak prvi občutil »bolj muhastega« župana. Vsekakor vsi upajo, da je to tedaj bila bolj muha-enodnevnica in se v bodoče ne bo več pojavila na občinskih sejah. Železna Kapla Bankrotirala je verjetno »kooperativa« organizacije Longo mai, ki se je naselila pred leti na Lobniku in ima delavnico v Železni Kapli. Domačini, ki so jih nastavili priseljenci, že več mesecev niso dobili plače, zdaj pa so dobili vsi brez izjeme še odpustnico iz službe. Lahkomiselni »kooperanti« brezposelnim seveda niso preskrbeli nova delovna mesta, medtem pa se menda njihovi voditelji v Švici in Franciji še vedno prevažajo z osebnimi letali, poročajo nemški časopisi. Obirsko Z drugo veliko ploščo se je te dni predstavil ženski obirski oktet, ki ga je pred petimi leti ustanovil v okviru SRD Obirsko Valentin Po-lanšek. Naslov nove plošče je »Roža, rdeča rožica«, ki spet presene- ča po kakovosti tega razmeroma še mladega zbora. Ploščo je posnela tovarna gramofonskih plošč Helidon v Ljubljani; na njej se predstavljajo obirska dekleta z izborom pesmi slovenskih skladateljev ter narodnimi pesmimi. Borovlje Tradicionalni Martinov jarmark v Borovljah bo letos v torek, 11. novembra, sporoča občinska uprava. Svojo 80-letnico je praznovala te dni Marija Gabriel, pd. Šustarca na Bregu pri Rožeku v krogu svoje družine. Družina jubilantke je bila za časa »tisočletnega rajha« že »izbrana« za izseljevanje, na srečo pa so se mogli po treh dneh spet vrniti iz zbiralnega tabora v Žrelcu pri Celovcu spet domov. Čestitkam Enotne liste Rožek in številnim osebnim se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Iščemo nekaj KOSMETIČNIH SVETOVALK, solidno šolanje, izvrsten zaslužek, prosta ureditev delovnega časa, po možnosti lasten avto. Podrobnejše informacije dobite od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure, tel. (0 42 22) 85 254 ali pa se obrnete na upravo NT, tel. (0 42 22) 72 565-21. Oktobrski tabor: Polemika in pojasnilo V zadnji številki »nt« neki J. H. v pismu bralca navaja nekaj pomanjkljivosti v zvezi z letošnjim Oktobrskim taborom. Kot eden izmed organizatorjev mu pri tem lahko samo pritrjujem. Pomanjkljivosti pri pripravi in izvedbi Oktobrskega tabora in okvirnih prireditev pa je bilo še veliko več. V pripravljalnem odboru se jih še kako zavedamo, zlasti še ko vemo, kaj vse smo nameravali in potem zamudili. Pravilno je, da se vse hibe kritično pokažejo, samo tako bo Oktobrski tabor lahko napredoval. Nekaj ugotovitev pa me le spodbuja k stvarnemu in polemičnemu nasprotovanju. Škoda, da pisec naseda novicam koroškega tiska, češ da sta bila Erika Pluhar in Helmut Qualtinger naznanjena, prišla pa nista. Pripravljalni odbor ni nikoli napovedal, da bosta sodelovala na glavni prireditvi. Sicer je bilo govora o tem, da z njima tečejo pogovori, vendar pa se ne na lepakih ne na letakih ne v naših obvestilih za tisk ne pojavljata njuni imeni. Če so jih drugi napovedovali, pa žal pripravljalni odbor ne more zanje prevzeti odgovornosti. Gre pa le omeniti, da Qualtinger sam sicer ni prišel, da pa je posebej za Oktobrski tabor posnel video kaseto, ki smo jo predvajali na glavni prireditvi. Tako je bil prisoten, čeprav ni bil napovedan. Sploh pa bi pri nastopajočih na Oktobrskem taboru uporabljal malce drugačna merila. Vsi umetniki so pristali na nastop, ne da bi zahtevali honorarja, torej na popolnoma prostovoljni in solidarni podlagi. Dana beseda je sicer dana beseda, ni pa podpisana pogodba. Tako se pač že zna kdaj tudi zgoditi, da kdo v zadnjem trenutku iz tega ali onega razloga odpove. Kot v Pliberškem primeru. Če ga greš ob pol štirih popoldne čakat na vlak, da bo zvečer ob osmih nastopil, in ga preprosto ni — kaj boš? Kvečjemu lahko počakaš na naslednji vlak in se prepričaš, da ga res ne bo. Druga zadeva se mi zdi bolj resna. Gre za prijatelje, ki si jih ne moremo izbirati. Že res, da bi si marsikdo za prijatelja želel koga, ki ima »veljavo« in »dobro ime«. Res pa je tudi, da prav ti, ki nekaj veljajo — in to so v naši deželi še vedno nasprotniki —, naši prijatelji biti nočejo. Dejanski prijatelji pa so po vsej priliki prav tisti, ki si jih nismo izbrali, ki jih moramo sprejeti, ker nimamo druge izbire. Seveda nam hočejo prijatelje očrniti, kolikor le gre. Čeprav je »rdeči bavbav« star in puhel, kakor so stari in puhli trepetavi možgani, katerih proizvod je, pa se ga na Koroškem še kar ustrašimo. Tudi Slovenci. Prav pri nas, ki smo sami žrtve takega obrekovanja — koliko so nas že zmerjali s komunisti —, si tega ne bi pričakoval. Pa jim padamo na finte in jim gremo slepo v nastavljene pasti. Pač. »Očitku«, da si komunist ali se družiš z njimi, se najbolje izogneš tako, da postaneš goreč antikomunist, tako kot izpodbiješ »očitek«, da si Slovenec, najbolje s tem, da postaneš žeodvekomaj Nemec. Niti na misel nam ne pride, da s tem mehanizmom skušajo speljati ljudi, ki so morda prav pri Oktobrskem taboru začeli simpatizirati s Slovenci, spet nazaj v svoj protimanjšinski brlog, po drugi strani pa prisiliti Slovence, da se distanciramo od tistih prijateljev, ki si jih ne moremo izbirati. V tej zvezi si ne morem kaj, vendar piscu ne morem verjeti, da ne razlikuje med »levo« in »sredino«. Saj prav to počne. Formula »pametno in taktično pravilno« je že tik na meji k uboganju. Ko se bo naslednjič kak »odbor za ideologijo« razburjal, da je nekje nastopil predstavnik Zveze slovenskih organizacij, se bo našel kdo, ki bo vprašal, ali je to bilo »pametno in taktično pravilno«. Ko bo prihodnjič neki urednik predirno vpraševal, kako da je sodeloval tudi še zastopnik KEL, bo spet kdo drug postavil isto vprašanje. Pa smo tam, kjer nas hočejo imeti. Ubogamo naj, ne pa, da mislimo sami. Naj mimogrede še popravim stvarno napako. Kot oseba, ki »se je razstavljala kot odgovorno osebo na letakih in v časopisju«, moram priznati, da se za-boga ne morem spomniti, da bi se kdaj izpostavljal »na vidnem mestu na tisti .Kommunistischer Bund' (maoisti)«, že sploh pa ne pri volitvah. Da ni spet nekdo šel na limanice gospodu Stritzlu in svojemu lastnemu antikomunizmu? Peter Wieser Ml ZA VAS PIŠE MIHA ZABLATNIK Za kmete, delavce, upokojence: DOPUST V TINJAH Za mnogo delovnih ljudi — ■ predvsem s kmetov — je bil prvi dopust v življenju v Domu v Tinjah. Nekaj let sem organizira rektor doma Jože Kopeinig v sodelovanju z bolniškimi blagajnami dopustniške dneve v Tinjah. Letošnji termin prične 10. novembra, torej v ponedeljek zjutraj ob 9. uri. Traja skoro tri tedne in konča v soboto, 29. novembra, opoldne. Tokrat je še nekaj mest prostih. Odločiti se je treba torej hitro. Do nedelje, 9. novembra opoldne je še možna prijava — najbolje kar telefonsko: 0 42 39/642. Kakor vsako leto je ponudba tinjskega doma zelo bogata: pri kulturnem, izobraževalnem, duhovnem in zabavnem programu torej nobenemu ne bo dolgčas, pa naj je še tako nenavajen »brezdelja«. Vsak dan je v Domu tudi priložnost za mašo. Kot rečeno — odločiti se je treba hitro. Z nekaj dobre volje, včasih tudi mero iznajdljivosti, pa bo možno še za tega ali one- ga rojaka (rojakinjo), da bo morda prvič v življenju — ob teh treh tednih dopusta nabral novih moči za nadaljno delo, pa tudi, da bo nekaj napravil za svoje zdravje. Občni zbor KSŠ Celovec Klub slovenskih študentov v Celovcu je imel v četrtek, 30. 10., v dijaškem domu svoj občni zbor. Po skromnem vendar samokritičnem poročilu starega odbora je bil izvoljen nov odbor, kateremu sedaj predseduje Tatjana Zeichen. Dalje so v odboru še podpredsednik Lojze Potnik, prva tajnica Marija Jurič, druga tajnica Irena Černut idr. Po volitvah je prišlo do živahne diskusije, v kateri je bilo v prvi vrsti govora o vlogi, ki naj jo v bodoče ima Klub, o potrebi po bolj učinkovitem povezovanju in delovanju med študenti tako na univerzi kot tudi na pedagoški akademiji. Seveda problemi še zdavnaj niso dokončno izdiskutirani in potrebnih bo še mnogo shodov ter posebno konkretnih akcij. Mnogo počitka in razvedrila obeta dopust v Tinjah — kakor že v prešnjih letih, kot priča slika. Pred letom 1848 Pozabljena anketa o štajerskih Slovencih Velika pridobitev Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU Nedavno je Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU prepeljal iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu kopije obsežnega anketnega gradiva o življenju štajerskih Slovencev pred 1848. Gradivo leži tam od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ne da bi ga bil izkoristil kateri od slovenskih kulturnih delavcev. V njem so podatki iz 511 krajev na slovenskem Štajerskem in obsega blizu 15.000 rokopisnih strani starega pisarniškega formata. Zdaj bo v inštitutu deležno vsestranske obdelave. Ko je dr. Jožef Pajek (1843-1910) zbiral gradivo za svojo knjigo »Črtice iz duševnega Žitka štajerskih Slovencev«, ki je 1884 izšla pri Slovenski Matici v Ljubljani, se očitno ni zavedal, da leži v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu zakladnica gradiva, ki bi bil mogel po njem napisati debelo knjigo ne samo o »duševnem Žitku« štajerskih Slovencev, ampak tudi kompen-dij o njihovem gospodarskem, socialnem in drugem življenju. Res je sicer, da sega to gradivo samo do I. 1848. Toda tako, kakor se je bilo nateklo, bi ga bil mogel kdorkoli pri nas dopolniti za čas po marčni revoluciji — z anketo po vprašalnicah, katerih vzorci so bili že dani. Ko bi ... Seveda, v Pajkovih časih je ležalo graško gradivo Vže 30 let pozabljeno v zaprašenih arhivskih mapah. Neznam nam je ostal tudi zbiralec tega blaga, I. 1873 v Gradcu umrli dr. G. Göth. Pod njegovim imenom teži gradivo v arhivu do današnjih dni v zajetnih mapah (»Göt-sche Serie«). POBUDA NADVOJVODE JANEZA Nadvojvoda Janez (1782— 1859), legendarni »oče vojvodine Štajerske«, je brž po Prevzemu skrbi zanjo sklenil, da j° dodobra spozna. Način so pokazali že drugi. S tem je naložil nadvojvoda svojim oskrbnikom in okrajnim komisarjem nelahko nalogo. Le rpdki so ji bili kos. Zato so iz-e|ki (»operati«) kljub opomi-in uradnemu pritisku le po-asi dohajali. Manj kot sto stra-P1 rokopisa je bilo komaj dovolj, pe je hotel kdo vestno odgovar- GÖTHOVE VPRAŠALNICE Po 15 letih je nadvojvoda dobil mladega arhivarja in osebnega tajnika, I. 1803 rojenega profesorja matematike Georga Gotha. Le-ta je v nadvojvodovem arhivu odkril stare operate. Brž se je ogrel za nekdanjo nadvojvodovo zamisel. Z njegovim dovoljenjem je akcijo nadaljeval. Že I. 1831 je razposlal svojo vpra-šalnico z 69 oštevilčenimi vprašanji okrajnim glavarstvom. Vsaj v bruškem, judenburškem okrožju je naletel na lep odziv. Poročevalci graškega okrožja so bili bolj počasni. Nemudoma se je lotil obdelave dospelih podatkov in v mrzlični naglici začel pisati »geografsko-statistično-to-pografski« opis Štajerske. Prva knjiga s splošnim opisom vojvodine in delom opisa bruškega okrožja je izšla I. 1830 na Dunaju, druga s koncem opisa bruškega okrožja že naslednje leto 1841, tretja z opisom, judenbur-škega okrožja pa I. 1843 v Gradcu. Domnevam, da se je pri graškem okrožju začelo zatikati. Zdi se tudi, da se je Göth omejil z vprašalnicami spočetka le na omenjena tri (nemško govoreča) okrožja. Vprašalnice za mariborsko in celjsko okrožje, to se pravi za slovensko govoreči del Štajerske, je namreč razposlal šele I. 1840 in 1842. Nemara so izkušnje s prejšnjimi tremi okrožji narekovale, da je sestavil in razposlal specializirane vprašalnice namesto ene same splošne. Namenjene so bile upravam gospoščin, upravam imenj (Gülten), davčnim občinam (ločeno za podeželje in za mesta in trge), župnijskim uradom, rudniškim in fužinskim upravam. Tem vprašalnicam je sledila I. 1845 vprašalnica Zgodovinskega društva za Štajersko, ki ga je Göth kot njegov odbornik očitno pridobil za svoje dejanje. Od vseh teh instanc naj bi prihajali odgovori. Brez opominov in oblastvenih pritiskov seveda ni šlo. Toda odziv je bil le relativno zadovoljiv. Göth je nazadnje sicer dobil podatke iz 511 krajev slovenske Štajerske (mariborskega in celjskega okrožja), vendar jih je bilo med njimi le malo takih, iz katerih bi bile odgovorile vse instance. Zato so informacije iz mnogih krajev enostranske ali pomanjkljive. Kljub temu so za nas edinstvene in neprecenljive važnosti! Göth jih ni več izkoristil. Rokopis četrtega dela knjige z opisom graškega okrožja je oddal v cenzuro I. 1847. Zavoljo marčnih dogodkov I. 1848 so mu rokopis vrnili. Fevdalni red se je bil zrušil. Rokopis, ki je temeljil na njem, bi bilo treba povsem predelati, toda počakati je bilo treba najprej na novi upravni sistem. Göth je še nameraval predelati opise bruškega, juden-burškega in graškega okrožja, obetal je tudi, da se bo lotil opisa celjskega okrožja (mariborskega ni več omenil). Do tega ni prišlo. Göth je umrl I. 1873. Celotno zbrano, obdelano in neobdelano gradivo je v I. 1873 in 1874 prevzel Štajerski deželni arhiv v Gradcu. Tam je ležalo blizu sto let, ne da bi se ga bil lotil kak slovenski znanstvenik. NEODKRITA ZAKLADNICA Po drugi vojski smo navezali stike med drugimi tudi z naro-dopisci v sosednji Avstriji, predvsem z Gradcem. Tam je tedaj deloval kot kustos Štajerskega narodopisnega muzeja naš prijatelj dr. Leopold Kret-zenbacher, zdaj emeritirani profesor münchenske univerze. Med prvimi sadovi našega sodelovanja je bila njegova razprava »Slovenski pregovori v starih štajerskih rokopisih«, ki jo je napisal za »Slovenskega etnografa« (5, 1952). V njej je iz Gö-thovega gradiva izbral nekaj zbirk slovenskih ljudskih pregovorov (Rajhenburg-Brestanica, Ponikva, Nazarje, Podsreda, Hrastovec). Tako je prvi opozoril našo javnost na zakladnico v graškem Deželnem arhivu. Gö-thovo gradivo so sicer uporabljali že prej nekateri drugi avstrijski narodopjsci: V. Ge-ramb 1932 v svojem »Steirisches Trachtenbuch«, R. Wolfram 1949 v poročilu »Die Volkstanznachrichten in den statistischen Erhebungen Erzherzog Johanns« in naposled H. Koren 1950 v svoji knjigi »Pflug und Ari«. Z naše strani je pokazal zanimanje za Göthovo gradivo Borisi Orel, ki ga je kot urednika »Slovenskega etnografa« k temu pobudila Kretzenbacherje-va razprava. Med svojim terenskim delom na avstrijskem Spodnjem Štajerskem se je Orel oglasil tudi v Gradcu, kjer si je s Kretzenbacherjevo pomočjo v Deželnem arhivu ogledal Göthovo zbirko in si iz nje izpisal seznam 511 slovenskih krajev, iz katerih je Göth dobil kaj podatkov. L. Kretzenbacher je B. Orlu omogočil v Narodopisnem muzeju še pogled v listkovne eks-cerpte iz Göthove zbirke, ki so bili nastali za ravnateljevanja V. Geramba. Tudi tu si je Orel — morda zavoljo primerjave — izpisal seznam slovenskih krajev. Več ni utegnil, ker je videl, da je delo preobširno. Tudi mu je L. Kretzenbacher omenil svoj predlog, naj bi se jaz ob svojem času lotil Göthovega slovenskega gradiva. Res sem nato od 1956 dalje občasno za nekaj dni prihajal v graški Deželni arhiv. Sčasoma sem si napravil natančni seznam vsebine vseh 511 »slovenskih« map. Seznam je narasel na 157 tipkanih strani, vse gradivo pa obsega okoli 15.000 strani starega pisarniškega in folio-formata nemškega, v gotici pisanega besedila. Tu in tam sem kakšno mapo natančneje prelistal, si jo tudi podrobno izpisal (prim. »Ljudsko življenje v ormoškem okolišu pred 150 leti« v »Glasniku Inštituta za slovensko narodopisje SAZU« I. 1956/57). Odpirala se mi je pri tem resnična zakladnica podatkov, ki si po njih lahko ustvarjamo podobo življenja štajerskih Slovencev v prvi polovici 19. stoletja, tako kmečkega kakor tudi trškega in mestnega prebivalstva, ki so jih pestila zadnja leta fevdalizma. V odgovorih so zapisane npr. podložniške dajatve, poročevalci opisujejo kmečko gospodarstvo, način kmetovanja, vrste in cene pridelkov, tu in tam prilagajo v ilustracijo inventar kake kmečke hiše in celo načrte domačij in gospodarskih poslopij; dragoceni so podatki o gozdnem gospodarstvu s splavarstvom (vrste lesa, sestav splavov ipd.), o vinogradništvu (z navajanjem trtnih sort in njihovih domačih imen); poročevalci iz trgov in mest navajajo med drugim število in vrste obrtnikov, trške in mestne pravice, sejme ipd. Folklorista zanimajo zapisane krajevne bajke in legende, opisi šeg ob najrazličnejših priložnostih v letu (zlasti ženitovanjske, krstne idr.), navedbe o glasbi, petju, plesu, tu in tam tudi zapis kake slovenske pesmi. KOPIJE SO V LJUBLJANI Za obdelavo tega obširnega gradiva je nekaj dni sedenja v arhivu kaplja v morje. Zato gre vse priznanje ravnatelju Štajerskega deželnega arhiva, dv. svetniku dr. G. Pferschyju, ki je sprejel moj predlog, da bi celotno slovensko gradivo Göthove serije kopirali. Kopiranje je bilo opravljeno s podporo Raziskovalne skupnosti SRS 1979-1980. Gradivo imamo zdaj v Ljubljani, v Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU. Po opravljeni inventarizaciji ga bo mogoče v miru obdelati in tudi posamezno uporabljati. Rezultat obdelave, bodoča Splošna topografija Slovenske Štajerske za prvo polovico 19. stoletja, bo delo, kot ga nimamo za nobeno slovensko pokrajino. Niko Kuret (Delo) Francoska absolutistična vladavina pred Veliko revolucijo je čutila potrebo, da se seznani z razmerami v državi Po posebnih vprašalnicah (Memoires) so kraljevi komisarji že od konca 17. stoletja dalje zbirali podatke o financah, trgovini, manufakturah, sodstvu, vojaštvu, cerkveni upravi idr. Tako se je rodila »statistika«, ki pa ni bila prav nič podobna današnji statistiki. Pomenila je le zbiranje podatkov o stanju v državi (status). Potrebo po takem spoznanju je začutil tudi Napoleon, ki je v letih 1805-1811 odredil zbiranje podatkov po vseh departe-mentih svojega novega cesarstva. Zajeti so bili seveda tudi slovenski deli njegovega Regno italico. Za vzorec si je vzel vprašalnico pariške Keltske akademije (Acade-mie celtique). Stara Avstrija je ubrala podobno pot že dokaj prej, v drugi polovici 18. stoletja. Vprašalnice (Befragungen) so pošiljali upraviteljem državnih posestev po razpustu samostanov pod Jožefom II. (8. nadaljevanje) Nepoklicani ljudje da so povzročili sitnosti in da se ne bi z njimi ob grobu prepirali, je bolje izkopati nov grob. Nekdo je rekel, da bo to verjetno dolgo trajalo, Ludvik pa mu je odvrnil, da si je to Miklavž zaslužil. Kdor ne misli tako, naj le gre. Potem so odšli Matija, Ludvik in Blaž proti sredi pokopališča. Mati je stala tam kakor okame-nela žalost in se ni premaknila. Kdaj pa kdaj je sunkovito zahlipala. »Tu ni pomoči,« je vdano spregovoril župnik. »Prosimo boga, naj se usmili njegove duše. Bog je neskončno usmiljen. Molimo za njegovo usmiljenje. Oče naš...« Sklenil je roke in molil. Kmetje naokoli so gledali v tla in mrmraje odgovarjali. * Vse, kar se je godilo še po tem, sem opazovala skozi mreno mučne otopelosti. Stala sem tam in opazovala zdaj župnika in vaščane, zdaj vojake, ki so stali ob zidu in rezali neznanske obraze. Nekdo je glasno rekel: pop — u grob. Župnik je potrpežljivo molil, zato se je podčastnik vznemiril in predlagal vojakom, naj bi kaj zapeli. Niso se mogli takoj zediniti katero, a navsezadnje so začeli kaki trije s popolnoma napačim naglasom peti Slovenci kremeniti. Toda eden izmed oficirjev se je silovito razjezil in jim zavpil, naj bodo tiho. Utihnili so in medtem so se oni trije že vrnili. Takoj nato so vojaki odšli na sredo pokopališča, za njimi je odpeljal Blaž še gasilce in otroke. Neki kmet je zasikal nad sinom: »Sem, pob, slišiš!« Nazadnje je odšel še pevski zbor in tisti štirje častniki so se pripravili, da ponesejo krsto. Tedaj se je mati vrgla na kolena v blato, naslonila sklenjene roke na krsto in na ves glas presunljivo zajokala. Župnik je utihnil in se naglo znašel: »Molimo še očenaš za nesrečno mater...« NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200,— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Florian Sablat-schan,— Tisk: Ofsettiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26. Videla sem, kako je Matija poskočil. Obraz mu je zalila temna rdečica. Snel si je čepico z glave, jo s silovito kretnjo zabrisal po tleh, stegnil roko in zarjul: »Marš odtod, mater ti ...« Župnik je prebledel. Trenutek nato se je na petah zasukal in s hitrimi koraki odšel. Mici je stopila k materi, jo objela in dvignila. Častniki so prijeli nosila, si jih naložili na ramena in odnesli krsto navzdol, previdno stopaje po spolzki poti, ki je vodila k cipresam. Odšla sem za njimi, ne da bi se ozrla po materi. Kljub temu sem vedela, da je še vedno tam, črna, zlomljena in da so okoli nje vaščani, usu-pli, začudeni in neodločni. Tu doli pa je Ludvik medtem že začrtal med cipresami velik štiri-kotnik. Vojaka, ki sta bila prinesla kramp in lopate, sta začela divje kopati. Ilovica se je lepo rezala in rumeni kup je hitro naraščal. Pogledala sem po obrazih in pri vseh sem imela občutek, da so zaprti in zakrinkani. Oni zgoraj so še vedno z materjo vred stali ob jami in se niso premaknili. Kaj neki bodo storili, sem pomislila. To bo dobra šola zanje in za njihovo trmoglavost. Z očmi sem poiskala Matijo. Stal je ob strani, bled in jezen, in z rokavom brisal blatno čepico. Tedaj je vojak, ki je bil že do pasu v jami, vzkliknil in vrgel iz jame lobanjo, nekaj kosti, šop preperelih krp, vojaški pas z razjedeno zaponko in dober meter dolgo, preperelo vrv. »Kurir!« je nekdo zašepetal. Eden izmed gasilcev se je premaknil, stopil nekaj korakov stran, prislonil dlani k ustom in zavpil: »Ljudje! Našli smo kurirja! Pridite pogledat!« Videla sem gručo tam zgoraj, kako se je vznemirila in zamajala. Nato se je začela trgati, kakor teman oblak, ki ga razganjata veter in sonce. Obotavljaje se so začeli drug za drugim prihajati bliže. Nekdo je še od daleč zaklical: »Da nas nisi potegnil, Francelj?« Navsezadnje sta ostali samo še mati in Mici. Končno sta tudi ti dve stopili navzdol. Ljudje so se strnili okoli jame in se zastrmeli v tisto majhno, še čisto otroško lobanjo, v pas in v tisti strašni kos vrvi. »Ilovica,« je rekel nekdo blizu mene. »Včasih se obdrži truplo po nekaj let.« »Ne bo dolgo, ko bo šest let.« Nekdo si je na ves glas oddahnil: »Ti preklicani Anzek, kako nas je navlekel! Kdo bi si bil mislil!« Iz omrtvelosti me je predramil Matijev govor. Govoril je z zamolklim glasom, ki se mu je še poznala nedavna jeza. Lepo govori, sem si rekla ne bi si bila mislila, da zna tako govoriti. Gotovo je bil kdaj komisar. Nič zadrege, nič zatikanja ali jecljanja. Edino senca jeze je še ležala na njegovem obrazu. Zato so bile njegove besede ostre in naperjene naravnost. Le kako je bil nenadoma odločen, kako je z enim mahom razvozlal tisti bedasti vozel, ki sta ga splela mati in župnik! Veselilo me je, da je bil še vedno malo jezen, ko je govoril, in da jim je le povedal, kaj si človek lahko misli o njih po vsem tem, kar se je zgodilo danes. Nikoli si ne bi bila mislila, da se je nabralo v meni toliko jeze in zlobnosti. Kar požirala sem njegove besede in uživala, ko so kmetje sklanjali glave in gledali v tla, podobni ozmerjanim šolarjem. Nekdo je čisto blizu mene šepnil: »Saj nismo rekruti«. Matija je zgodbo o kurirju imenitno povezal z Miklavževo. Dobro, je dejal, takrat so bili tu Nemci. Kaj pa zdaj, ko Nemcev ni, ali je zdaj kaj bolje? Ali bo res njihova vas zadnja postojanka zaostalosti in na-zadnjaštva? Ali se ne bi Miklavž, če bi bilo to mogoče, v grobu obrnil od sramu in bolečine? Tu jih je prijel za srce, sem si rekla, in za vest, če je še kaj imajo. To je tudi moja zmaga nad materjo in nad vasjo. Si bodo vsaj zapomnili, kdaj so imeli zadnjikrat opraviti z Miklavžem in z menoj; Miklavževo ženo. Potem odidem in nikoli več ne prestopim praga njegove hiše, ne nobenega drugega praga v vasi. Ne maram jih več videti. Matija jim je povedal, kar so si zaslužili. Ob njegovih besedah sem začutila nedopovedljivo potrebo po tem, da bi se nad nekom znesla, da bi našla koga, ki bi bil kriv moje nesreče. Stiskala sem pesti in si grizla ustnice. Potem sem pogledala Ludvika in se zdrznila. Zaripel je bil v obraz in z rokami ni vedel kam. Zraven njega je stal občinski tajnik. (Dalje prihodnjič) Pesnica domačinka Marija Gallob, pd. Kavhar-ca v Radni vasi pri Šentle-nartu pri Sedmih studencih. Marija Gallob se je rodila I. 1893 in je začela pisati pesmi z 80 leti. »Ker mi je bilo dolgčas«, pravi. Pesmi, ki jih objavljamo, so samo del ustvarjanja Marije Gallob, ki jo je »odkril« neumorni zbiratelj narodnega blaga Lajko Milisavljevič v okviru svojega zbiranja starih narodnih pesmi. Pesmi naših samorastnikov predstavljajo važno sestavno enoto narodnega zaklada, ki ga moramo še bolj ceniti kot doslej in ga ohranjevati pred nevarnostjo, da gre komaj rojen spet v pozabo. FK ! MARIJA GALLOB: i Vaška lipa Hrepenenje ! Pod lipo sredi vasi j otrok sem se igral, ; oh kje so tisti časi, j // kdaj bom tam še stal? Draga zemlja ti domača, ' enkrat te še gledal bi, na planini kot pastirček od srca za u kal bi; ' Tujina, ti si mrzla, J ljubezni mi ne daš, i to najdem šele takrat, i ko pridem v rojstno vas. gledal doli po dolinah, ; polje naše tam leži, • Zilja teče po pečinah, • vas domača tam stoji. ; Tud’ tukaj sije sonce, ; cvetijo rožice, i pokoja pa ne najdem, j nemirno je srce; Kmet naš tukaj orje, seje, j v težkem delu se poti, ; tu so v časti stare šege, ; krasne noše ob žegnanjih. ; : a to ne samo moje, ! tud’ drug mi to pove, ; da te doline drage ; nikoT pozabi ne. Pa še dalje do! bi gledal, kjer se jezero blešči, nmav čez gmajno, dol po Rožu, ! rod slovenski tod živi. Teta Herta mi Ob vsakem obisku jamra, kaj jo vse boli, kdo je kaj o komu rekel, kdo jo je užalil in kdo spet nahrulil. Da ji je ta ali oni otrok pokazal jezik ali celo figo. Zelo nerad grem k njej — zanimiva je le še za zdravnika, za dediče, ki pač morajo biti prijazni do nje, ker... Podobni občutki me zajemajo, ko slišim besede rojakov v govorih, berem naše revije in časopise. Redno in vse bolj redno se uporabljajo besede o diskriminaciji, o zatiranju, o tem, kaj je tisti rekel, da je oni rekel, da si ti rekel. Narod, ki stalno jamra, bo postat najbrž tudi samo več za »zdravnike«, »dediče« zanimiv, gre na jetra! ki pač čakajo, da se bo čimprej vlegel na mrtvaško posteljo. Ostali bomo prijateljsko povezani kmalu samo več s tistimi, ki sami stalno samo jamrajo, kot je to tudi pri bolnikih, ki sedijo v posteljah bolnice in si pripovedujejo na dolgo in široko svoje bolezni in »trganja« po raznih udih. Če hočemo ostati zdravi (ali se celo ozdraviti), moramo jamranje opustiti in se prijeti za delo. Vsak na svojem področju. Teta Herta mi gre na jetra! Ljubši mi je stric Jožko, s katerim stalno kujeva načrte in se vselej veseliva tudi uspeha najinih prijateljev in znancev! kafra Valentin Polanšek Križ s križi 86. Imam priložnost vstopa od kaj zanimive knjižnice. Morda ti bom smela kako knjigo posoditi, pa ti jo pošljem . . . . . . Koliko žrtev prinašajo danes ljudje, prav tisti, ki največ žrtvujejo za jutrišnji dan, za boljšo bodočnost vseh ljudi na svetu! Namesto, da bi v miru in z vnemo študirali, se morajo boriti in prenašati najhujše napore ... v odpovedi pa je moč človekovega značaja ... da najino usodo prenašava v veri in zavesti, brez žrtev ni zmage . . . Zadržal je dih. Prav na tej ravni spoznanja so se pojavile na pradedovem grobu slutnje. V trpljenju smo nepremagljivi, v trpljenju rastemo . . . Na velikonočni torek je čakal na pošti. Zaman. Vedno bolj je bil sam sebi v napoto. Zadrega ga je razdvajala: Čemu čakam? Sem morda napak razumel? Kaj je prišlo vmes? Minulo je že pol ure. Poštna uradnica Petje, ki je prišla pred dvema letoma tu sem in so jo v začude- nje marsikoga tukaj zaposlili, je skoraj sočutno dejala, ko sta bila za trenutek sama z dijakom na uradu: — Vojna je, težko je. Dijak jo je gledal in zmedeno pokimaval. — Bombardiranje prekini prometne zveze, tudi mnogo pošte pride v nič. Čudno je na svetu! Pogledovala ga je delno plaho, delno pa spet zaupljivo. Nemščina ji je delala očitne težave. Brez Charlottinega glasu je dijak odšel pobit s pošte. Zunaj na pločniku ga je čakal gestapovec. — Ko tako hodiš po Sosednjem in Prisoju, kaj je novega? V srepem pogledu je bila past. — Pri svojcih sem bil za praznike. — Imaš vse polno svojcev gori okoli. Kje pa so moški? So vsi pri vojakih? In bratranca Hojkova dva? — Ne vem kje sta. — Nista prišla iz gozda velikonočni žegen jest, ha? Dijaka je srečal sošolec iz šestega razreda, pa je šel z njim. Mrki gestapovec ga ni zadrževal. Samo sumljivo mu je sledil z zoprnim pogledom. Moral je sorodnici ob odhodu zaupati gorečo željo, da naj morebitna pisma pošlje za njim v Kranj. Ženska je takoj pritridila, kot da je nekaj takega itak pričakovala. Rahel nasmešek se ji je ovijal krog ust. — Povedati ti moram, kaj se je na velikonočni ponedeljek dogajalo notri v obvrhški cerkvi. Madena, pomisli, partizani so prišli v cerkev in začeli slovensko peti! Naš župnik, ki je bral mašo, je imel velike težave tukaj z gestapo. — Se je zavzel nad partizansko alelujo? — Čudim se le, kdo tako reč ponese gestapu na nos! Za vraga, so ljudje, da ne znajo molčati. — Ko sem se poslavljal od njega, se mi je zdel ves nemiren. Kakor vedno, mi je stisnil pet mark v pest. Z jutranjim vlakom je odbrzdal iz trga in se šele drugi dan vrnil v Kranj. V Celovcu ga je zadrževal zračni alarm in je čakal, na Jesenicah pa je trajalo kar celo noč. To čakanje v tegobi in nemoči, vročih mislih na Charlotto in v mračnih mislih na bodočnost, ki je dala slutiti strah in osamelost. Na več mestih so partizani razstrelili železniške tračnice. Mesto se mu je videlo potrto. Hišna okna so bila videti kot objokane oči, ki preživljajo eno bolečino za drugo. Ljudje so zlezli vase kot izsesana neresnična bitja. Goli nesmisel povsod. Tudi ob zelenih drevesih: Čemu cvetenje? Ko vse itak zori samo v pogin? Čemu ptičje petje? Ko je čez kratko itak vse pokončano? Uniformiranci so kot prežeče zveri, ki jih bo vsak čas nahujskalo povelje, da bodo nadaljevali s svojim nasilnim ubijanjem. Izkaznica sem, izkaznica tja. Kovček odpreti. Krempljasti prsti brskajo po perilu, knjigah, zvezkih in skromnih dobrotah z domače velikonočne mize. Pokoravati se moraš. Nihče te ne vpraša. Vsaka beseda je osorna. (Dalje) ni naš tedniki 1 % ' KRITIKA Florijan sablatschan Ura je trinajst... Od 3. novembra naprej je ORF uvedel nekatere program* ske novosti, ki se nanašajo predvsem na aktualni del: in sicer bodo tako ob 9. uri zjutraj — ob začetku dnevnega programa — kakor tudi ob 13. uri kratka televizijska poročila. Zaenkrat je to šele okostje, ki ga bo treba primerno dopolniti in izgraditi: kajti 3. novembra — 1. dan novih opoldanskih poročil — se je na ekranu gibal le urednik, ki je bral poročila. Vmesne V_______________________________ slike so bile mrtve, tudi nobenih gibajočih slik ni bilo. Zaenkrat torej le boljša radijska poročila z neprimerno večjo uporabo električnega toka. Vendar mislijo opoldanska poročila izgraditi v neke vrste opoldansko Zeit im Bild. Toda tozadevni načrti še niso dozoreli, menda ima ORF personalne probleme tudi na tem področju. Uvedba opoldanskega dela je postala potrebna zaradi podobnih načrtov v sosednih državah, predvsem v ZR Nemčiji. ORF, ki prihaja vedno huje v škripce konkurenčnih inozemskih postaj — predvsem ko bodo položeni kabli za nemoten sprejem nemških postaj v večjih naseljih — mora biti iznajdljiv, če hoče preživeti in ne utoniti v masovni ponudbi, ki jo drugi lahko oferi-rajo. Recept: dobra lastna znamka, torej zdravo mero prav avstrijskega v vse zvrsti programa. * Poročila ob 13. uri pa zahtevajo tudi številne druge spremembe: evropski dogodki se morajo zgoditi nekaj ur poprej, če hočejo njih povzročevalci, da bodo tozadevne vesti objavljene tudi v opoldanskih poročilih. To zaenkrat pri radiu še gre, ker je ta medij bolj gibčen in je inprovizacija lažja. Improviziran ton in inprovizirana slika hkrati pa zaenkrat še motita gledalca, ki je navajen na perfekten medij. Vendar pa tehnika tudi tukaj napreduje. Ali se bo spremenil tudi okus gledalca, da bo lažje sprejemal tudi improvizirana poročila ne le ob naravnih katastrofah, temveč kot sestav- ni del programa, je težko reči. Kako nazadnjaški je tozadevni avstrijski okus, kažejo številne pritožbe gledalcev, češ zakaj ima napovedovalec za pol centimetra poševno obešeno kravato, da napovedovalki Y visijo nekateri lasje na čelo itd. * Spremembe pa terjajo televizijska opoldanska poročila tudi pri radiu. »Autofahrer unterwegs« prične že ob pol dvanajstih, »Landesrundschau« ob tri-četrt na eno. Vendar tako zadnji del »Landesrundschau« kakor tudi »Mittagsjournal« prekrijejo poročila v televiziji. Zaenkrat le pet minut, potem bo še huje. Kako bodo disponirali posamezni intendanti oz. odgovorni za posamezne prizadete oddaje, še ni jasno. Vendar bodo tudi tukaj brezdvomno interesne kolizije v prihodnje prej večje kakor da se bodo dale spraviti na skupen imenovalec. Koroški studio npr., se hoče še bolj približati poslušalcu in njegovim problemom v neposredni okolici. V kolikor bo pri tem uspelo ohraniti ali celo povečati kvaliteto, bo nenazadnje odvisno tudi od človeškega faktorja. Akoravno mi bo mnogo ljudi ugovarjalo, sem vendar prepričan, da se elektronski medij lepo počasi giblje proti dvojni nasičenosti: prvič personalna in oz. ustvarjalna kapaciteta posameznih postaj ni neskončna in drugič tudi cenjena publika je na mejah zmogljivosti sprejemanja in dojemanja. Narava torej v tem kompliciranem elektronskem mediju še dobro deluje. Ura je trinajst, da smo to spoznali... od nedelje, 9. novembra 1980 do sobote, 15. novembra 1980 NEDELJA, 9. novembra 1980: 11.15 ORF stereo-koncert — 12.20 Šoferski !2Pit za starše — 14.55 Tvoji, moji, naši — 16.45 Ena, dva ali tri — 17.30 Kurnik 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Narodna glasba iz Avstrije — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v eliki — 19.50 Šport — 20.15 Nestano-v'1na ljubezen — 21.45 Glas islama — 21.50 Poročila PONEDELJEK, 10. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 TV-kuhinja — lo.OO Šolska TV — 10.30 Poletne želje — zimske sanje — 12.00 lz Parlamenta — 13.00 Popoldanska poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živali pod vročim soncem — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Av-®tr'ja v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Detektiv Rockford — 21.50 Večerni šport — 22.20 Poročila TOREK, 11. novembra: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 9.30 Anglešči-'J9 — 10.00 Kaj bi lahko postal? — 10.30 če Marija ne bi imela muh — 2.00 Možje brez žive — 12.10 Poidark ~~ 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17 25 Oddaja z mišjo — 17.55 Aa lahko noč — 18.00 Kurir cesarice ~~ 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 2°.15 Dediči Mao-tse-tunga na novem kurzu — 21.00 Happy End — 21.50 Bo9 'Ta veliko imen SREDA, 12. novembra: 9.00 Poročila 9.05 Oddaja z mišjo — 9.35 Tečaj 'lalijanščine — 10.05 Prometna žila analska dolina — 10.35 Srečanje na '°ndonskem letališču — 12.05 Možje j 62 živcev — 12.15 Dediči Mao-tse-Un9a na novem kurzu — 13.00 Poroči-a 17.00 Vrtnica — 17.30 Grisu, mali maj __ 17 55 Za lahko noč — 18.00 gnezdo Robina - 18.25 ORF danes -'Ö.30 m — 19.00 Avstrija v sliki — n u ^as v si'ki — 20.15 Napravimo v Jubezni — 22.00 Poročila ČETRTEK, 13. novembra: 9.00 Poro- ž .a 7~ 9-05 Am, dam, des — 9.30 De- a in ljudje — 10.00 Mesto dela zgo- ^Vino — 10.30 Napravimo v ljubezni 17 n2'15 Mehika — 13-00 Poročila — ■oo Anrii dam, des _ 17 30 pet prj.a_ -pjav ~~ 17.55 Za lahko noč — 18.00 18nninja ~ 18-25 0RF danes ~ 19_n Nii — 19.00 Avstrija v sliki — dan° Das v sliki — 20.15 Ven iz vsak-VekJ°St' 21.20 Argumente — 22.20 C6rni šport — 23.50 Poročila 14- lovembra: 9.00 Poročila rušč- Am’ dam’ des — 9'30 Tečaj 10 ~~ 10-°9 Gotika v Avstriji —- nior TV°ji’ moji’ naši — 12-20 Club se-damJeV — 13-00 Poročila — 17.00 Am, n. des — 17.30 He|d| _ 17.55 Za lahko noč — 18.00 Novo od včeraj — 18.25 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Operetni koktelj — 22.30 Obstaja Avstrija? — 23.30 Poročila SOBOTA, 15. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Tečaj angleščine — 9.35 Tečaj italijanščine — 10.05 Tečaj ruščine — 10.35 Izgon iz paradiža — 11.25 Obstaja Avstrija? — 12.30 Igraj z nami — 13.00 Poročila — 15.20 Vedno, če ugasne luč —- 17.00 Športna abeceda — 17.30 Murni — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva X sedem —- 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Čas v sliki — 20.15 Kitajski akrobati iz Tajvana — 21.50 Šport — 22.10 Reinhard Mey NEDELJA, 9. novembra 1980: 14.25 ORF danes — 14.30 Športni popoldan — 17.05 A lady takes a chance —- 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Obdržati hočem svojega otroka — 21.45 Charlie Chan pri konjskih dirkah — 23.05 Poročila PONEDELJEK, 10. novembra: 17.55 ORF danes — 18.00 Perspektive — 18.30 Orientacija — 19.00 Legendarni Howard Hughes — 19.25 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poidark — 21.05 Življenjski prostor otok — pragozdovi — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Brez diha — 23.00 Poročila TOREK, 11. novembra: 17.55 ORF danes — 18.00 Pota k umetnosti — 19.25 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki —- 20.15 Spoznate melodijo — 21.03 Večer v magičnem krožku — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2 SREDA, 12. novembra: 17.55 ORF danes — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Na poti po Avstriji — 18.55 Otroci pripovedujejo — 19.00 Legendarni Howard Hughes — 19.25 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kultura ob sredah — 21.00 Svet knjige — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Proti toku in stopnice navzgor — 0.20 Poročila ČETRTEK, 13. november: 17.55 ORF danes — 19.00 Tom in Jerry — 19.25 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Akcija energija — 21.15 Satirična oddaja — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2 PETEK, 14. november: 17.25 ORF danes — 17.30 Sodobna zgodovina Avstrije — 17.45 Šolska TV — 18.00 Vozniški list za starše — 18.30 Želite — zaigramo — 19.00 Tom in Jerry — 19.25 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Izgon iz paradiža — 21.00 Skriti profesionalci — 21.20 Politika ob petkih in Deset pred deseto — 22.20 Lovite lisico — 0.00 Poročila SOBOTA, 15. novembra: 10.00 Papeževa maša iz Kölna — 16.20 Waltonovi — 17.05 Vodič antikvitet — 17.20 Šport — 19.00 Trailer —- 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika? — 20.15 Boječi — 21.45 Vprašanja kristjana — 21.50 Policijski piton 357 — 23.50 Poročila LJUBLJANA NEDELJA, 9. novembra: 8.25 Poročila — 8.30 Za nedeljsko dobro jutro — 9.00 Čebelica Maja — 9.25 Beli kamen — 9.55 Kristalni steber — 10.10 Kruta gora Jannu — 10.40 Vrnitev odpisanih — 11.35 TV kažipot — 11.55 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 15.00 Iskre Filigrana — 15.35 Poročila — 15.40 Šepetanje na blazini — 17.15 Prisluhnimo tišini — 17.35 Športna poročila — 17.40 Rokomet Nedelja, 9. novembra: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 10. novembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz ljudstva za ljudstvo (F. Klemenjak — rezbar in godec na Ledu). Torek, 11. novembra: 09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi 14.10—15.00 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte! — Mlada grla. Sreda, 12. novembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Veseli val. Četrtek, 13. novembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri: tenorist Rudolf Franci. Petek, 14. novembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Naroda bogat zaklad zbirka starih je navad: Terice, (posnetki z zaključne prireditve gospodinjske strokovne šole šolskih sester v Št. Petru 1980). Sobota, 15. novembra: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Partizan : Borac— 19.00 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.30 TV D — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Dokumentarna oddaja — 21.35 V znamenju — 21.50 Zabavno glasbena oddaja — 22.05 Športni pregled PONEDELJEK, 10. novembra: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Mini-godci v glasbeni deželi — 17.30 Živalstvo Avstralije — 18.05 Delegatski vodnik — 18.25 Jezik v javni rabi — 18.35 Obzornik — 18.45 Zdravo, mladi — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Jalovina — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 V znamenju — 22.00 Kulturne diagonale TOREK, 11. novembra: 9.00 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 16.20 Šolska TV — 17.10 Poročila — 17.15 Dimnikarček se potepa po svetu — 17.25 Poletav-ček — 17.55 Praznični dnevi slovenske folklore — 18.25 Obzornik — 18.35 Mostovi — Hidak — 19.05 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Aktualna oddaja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Trsje in blato — 21.45 V znamenju — 22.00 Iz koncertnih dvoran SREDA, 12. oktobra: 9.20 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 ZBIS: Vrček se razbije — 17.35 Nizozemski muzeji — 18.05 Od vsakega jutra raste dan — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 film tedna: Soba s pogledom na morje — 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.35 Sodobniki — 22.10 V znamenju ČETRTEK, 13. novembra: 9.00 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 16.25 Šolska TV — 17.15 Poročila — 17.20 Aljaska — 17.45 Dežela sprehodov — 18.00 Zadnja dirka — 18.30 Obzornik — 18.40 Mladi za mlade — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Studio 2 — 22.00 Propagandna oddaja — 22.05 V znamenju PETEK, 14. novembra: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 17.00 Poročila — 17.05 Pravljice iz lutkarjevega vozička — 17.35 Družina Smola — 18.00 Rock koncert — 18.30 Obzornik — 18.40 Zakon o združenem delu — 18.55 Varstvo pri delu — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 TV Kalejdoskop — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Washington za zaprtimi vrati — 22.35 V znamenju — 22.50 Nočni kino: Kralj Ubu SOBOTA, 15. novembra: 8.00 Poročila — 8.05 Minigodci v glasbeni deželi — 8.15 ZBIS — 8.30 Dimnikarček se potepa po svetu — 8.40 Zadnja dirka — 9.10 Poletavček — 9.40 Korenine naslednje generacije — 11.15 Delaj z glavo — 11.45 Dokumentarna oddaja — 12.15 Poročila — 14.25 Nogomet Italija: Jugoslavija — 16.15 Poročila — 16.20 Rezerviran čas — 17.10 Košarka Rabotnički: Gibona — 18.45 Naš kraj — 19.00 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.55 Sobotna križanka — 21.55 Osvoboditev — 23.35 TV kažipot — 23.55 Poročila NEDELJA, 9. novembra: 15.50 Nedeljsko popoldne — 19.00 Nogomet Hajduk: Partizan — 19.30 TVD — 20.00 Otroci brez otroštva — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Igrani film PONEDELJEK, 10. novembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Medvedek Uhec — 18.00 Otroci pojejo — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena medigra — 18.50 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 TV drama — 21.20 Glasbeni trenutek — 21.25 Mozaik — 22.10 TVD — 22.25 Glasbena oddaja TOREK, 11. novembra: TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Življenje knjige — 18.45 Zeleni kabaret — 19.30 TVD — 20.00 Večer z Jacquesom Chancelom — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Ona — 22.10 Poezija SREDA, 12. novembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Lutkovna predstava — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.35 Glasbeni amaterji — 19.30 TVD — 20.00 Lepa Vida — 21.55 Včeraj, danes, jutri — 22.15 Izviri — 22.45 Večer skladateljev ČETRTEK, 13. novembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Ptičje strašilo — 18.15 Znanost — 18.45 Dnevi Jazza — 19.30 TVD — 20.00 To sem jaz — 21.00 Po izbiri — 22.00 Včeraj, danes, jutri PETEK, 14. novembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Mladinski ekran — 18.45 Mini show — 19.30 TVD — 20.00 Gost urednik — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Portreti — 21.50 Igrani film SOBOTA, 15. novembra: 17.45 Znanost — 18.30 Narodna glasba — 19.00 Iz sporeda TV — 19.30 TVD — 20.00 Večer z Gertrudo Munitič — 21.10 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Vidiki — 21.50 Športna sobota Berite in širite NT! 8/šport Tr naš tednik 6. novembra 1980 »Klub slov. obč. odbornikov ni zastopstvo ampak interesna skupnost« V zadnjem obdobju naše družbeno-politične dejavnosti smo usmerjali našo pozornost predvsem na 10. oktober, na narodno osvobodilno borbo in operacijski koledar. V naši sredi pa delujejo možje in žene, ki jim je na skrbi dobrobit našega človeka na socialnem, gospodarskem, komunalnem in kulturnem področju. To so naši občinski odborniki. Njim je v pomoč že dolga leta Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki ima v nedeljo svoj občni zbor v Šentprimožu. Usoda tega kluba je, da je njegov delokrog zelo širok, vendar dela v ozadju. Ima pravzaprav v smislu popularnosti nehvaležno vlogo. Smatramo kot našo dolžnost, da predstavimo tudi take organizacije in informiramo o njihovi dejavnosti. Klub slovenskih občinskih odbornikov je bil ustanovljen 1973 na pobudo velikega števila občinskih odbornikov, med katerimi so bili bivši župan na Blatu Mirko Kumer in dobrolski občinski odbornik dr. Luka Sienčnik. Predstavlja eno glavnih sil samostojnega družbenopolitičnega nastopanja koroških Slovencev. Pogovarjali smo se s Filipom Waraschem, ki je od ustanovitve Kluba njegov predsednik. NT: Gospod Warasch, občinski odbornik ni le narodnopolitični zastopnik, temveč mora zastopati splošne interese občanov... F. W.: Prav v tem je naša moč. Zanimamo se za vsakdanje potrebe našega malega človeka, živimo z njim, in s tem občutimo vsakdanje težave, ki jim je izpostavjen naš človek, ker je Slovenec. Prednost slovenskega občinskega odbornika, ki nastopa na samostojni listi, je v tem, i da mu ne diktirajo neke deželne centrale, temveč se v celoti more posvetiti poslanstvu mandata, kot ga pojmujejo vse napredne ustanove sveta. NT: Ali potemtakem Klub slo- Predsednik Kluba slovenskih občin-venskih občinskih odbornikov skih odbornikov Filip Warasch: zastopa samo tiste odbornike, »Klub ne zastopa ... ki so izvoljeni na samostojnih listah? F. W.: Klub ne zastopa, temveč pomaga. Mnenja sem, da ni naloga Kluba v tem, da bi koga zastopal, ker ni stranka. Plemenita naloga Kluba je, da pomaga samostojnim listam in vsem slovenskim občinskim odbornikom, ki zares želijo zastopati interese svojih ljudi tako na socialnem, gospodarskem, kulturnem kot tudi — na narodnostnem področju v javnem življenju. NT: Kaj nudi Klub slovenskih občinskih odbornikov? F. W.: Našo pomoč smo osredotočili na usposabljanje kadrov, na pomoč pri uveljavljanju dvojezičnosti, na pomoč pri izdajanju občinskih listov in poročanja v javnih občilih, dajemo na razpolago potrebno gradivo za uveljavljanje komunalnih, socialnih in gospodarskih interesov naših ljudi. NT: Rekli ste, da Klub ni podrejen deželnim centralam in da občinski odborniki na samostojnih listah v polni meri zastopajo interese svojih občanov... F. W.: Slovenski občinski odborniki so že leta 1973 iz nujnih potreb našli skupni jezik in se združili v Klubu. S tem je naša organizacija postala interesna skupnost občinskih mandatar- ... ampak je interesna skupnost neodvisnih mandatarjev.« jev: politična, toda od ideoloških tokov neodvisna organizacija. V Klubu sodelujejo slovenski mandatarji iz vseh vrst, iz ZSO, NSKS in tudi taki, ki se ne čutijo zastopane niti od te ali one organizacije. To tradicijo Kluba velja tudi v bodoče obvarovati in je ne smemo lahkomiselno izpostavljati kratkoročnim težnjam, bodisi oblastnega, centralističnega ali ideološkega izvora. NT: Slišali smo tudi že očitke, da je Klub slovenskih ob- činskih odbornikov identičen z NSKS? F. W.: Mislim, da ni v smislu Kluba, da bi angažiranim članom jemal možnosti sovpliva-nja; pri tem pa cenimo ljudi s samostojnim mišljenjem in odkritim značajem. Ce pa je usmerjeno to vprašanje na mojo osebo, moram razjasniti, da sem bil za predsednika Kluba izvoljen, ker sem občinski odbornik na Djekšah. Seveda pa bi bil Klub vesel, če bi bil deležen enake podpore obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. NT: Slov. občinski odborniki imajo težaven položaj. Na kakšen način skušate priti kljub temu do uspehov? F. W.: Slovenski občinski odbornik je tako močan, kakor je močna njegova samozavest in pogum v borbi proti zapostavljanju in izkoriščanju malega človeka. Strategija pri tem pa more biti samo nenasilno politično nastopanje, kakor ga nas učijo zgodovinske priče, trenutno pa voditelji svobodnih sindikatov »Solidarnost« na Poljskem. NT: Prav lepa hvala za razgovor in želimo vam čim več uspehov pri nadaljnjem delovanju. SAK: Breže 1 :3 Dobra serija SAK-a se je v nedeljo končala. Preden se je SAK še prav zavedel, je nasprotnik vodil že 0:2. Gostje iz Brež so v 7. in 9. minuti presenetili SAK-ovo obrambo, kljub temu pa slovenski nogometaši še niso obupali in igrali tako, kot da bi bil rezultat še 0 : 0. Tako je bilo videti predvsem v napadu nekaj lepih kombinacij, po borbenosti so dali zgled ostalim, predvsem Woschitz, Polanšek, Fera in Velik. Tekma je bila kljub začetnemu rezultatu vse drugo kot nezanimiva, obe strani sta gledalcem nudili napeto tekmo in lep nogomet. Vsi so le čakali na 1. gol SAK-a, zvesti navijači ki so vztrajali kljub mrazu, so čakali do 68. minute, ko je Fera zadel mrežo. Zdaj je začel SAK napadati še bolj konsekventno, po polčasu je Lampichler spet dirigiral obrambo, Woschitz pa oja-čeval napad. Iz konter-napada si je SAK priboril enajstmetrovko. Odločujočo šanso je zapravil Drnovšek, ki tudi sicer ni ojačitev moštva. Splavala je priborjena točka... in z njo morala moštva, gostje pa so še povišali na 1 : 3. SAK zaseda 8. mesto z 12 točkami iz 12 iger. TEKME SAK NEDELJA, 9. novembra 1960: 10.30 Dobrla vas — SAK 13.00 Dobrla vas 23 — SAK 23 SV Donau : DSG Sele 1 : 0 Ker je sodnik zaradi »babje jeze« odpovedal v regularnem kolu tekmo med Donau in DSG Sele, sta morali moštvi igrati na dan vseh svetnikov. Tokrat pa je bilo mrzlo, da je kar škripalo pod podplati. Kljub temu se je odvijala na igrišču v Šentrupertu pri Celovcu igra, ki je od časa do časa bila kvalitetno na zelo dobri ravni. Selani so igrali zelo športno. Edini gol je sad enajstmetrovke, ki jo je sodnik prisodil domačinom, ker je Selškemu igralcu žoga skočila na roko. Tudi Selani so imeli dovolj možnosti, da bi dali enega ali več golov, pa kaj, ko pa so sel-ski ostrostrelci zamudili te priložnosti. Moštvo: S. Užnik, A. Dovjak, N. Dovjak, N. Olip, P. Čertov, D. Mohorčič, Zdr. Oraže, (60: H. Falle), Fr. Dovjak (80: N. Travnik), Gr. Toševski, P. Olip. TEKME DSG SELE Nedelja, 9. 11. 1980 12.45 Sele — Podkrnos 23 14.30 Sele — Podkrnos Igrišče: Sele DSG Sele še brez poraza Selani igrajo letos v 1. razredu vzhod, in sicer s sledečo postavo: Tone Novak, Mirko Oraže in Stanko Haderlap. Prvo tekmo so igrali v Frant-schachu v Labotski dolini 5:5. Drugo tekmo pa so igrali doma proti ESV Šentvid, kjer so ponovno igrali 5 : 5. Kot že pri prvi tekmi, so tudi pri tej tekmi za točke poskrbeli Tone Novak (3), Mirko Oraže (1) in dvojica Novak/Oraže. Tretjo tekmo so igrali v Šmarjeti v Labotski dolini proti tamkajšnemu ATSVju le z dvema igralcema, kajti Stanko Haderlap ni hotel več igrati. Tu so slavili prvo zmago s 6:4. Zadnjo tekmo pa sta igrala v sredo, 22. 10., proti KACu iz Celovca, kjer sta ponovno zmagala s 6 : 4. Ponovno je Tone Novak napravil 3 točke, Mirko Oraže dve ter eno v dvojici. Tako Tone Novak še ni imel nobenega poraza, a tudi v dvojici skupaj z Mirkom Oražetom že od lanskega leta nima nasprotnika. DSG Sele z osmimi točkami zasedajo dobro 4. mesto. Prvo slovensko namizno-teniško prvenstvo v Selah V nedeljo, 26. 10., se je v Selah odvijalo 1. slovensko namizno-teniško prvenstvo. Igrali so v dveh skupinah: V skupini B je presenetljivo zmagala Marti Oraže in tako postala prva slovenska mladinska prvakinja. Drugi je postal Stanko Haderlap pred Francem Smrtnikom. V skupini A pa je kot pričakovano zmagal in s tem postal prvi slovenski prvak Mirko Oraže pred Stankom Ha-derlapom in Hanzijem Ojstrom. Zaplemba SIC-ove knjige? (Nadaljevanje s 1. strani) »Alpensaga«), Heinz R. Unger in Christian Wallner. V »neki vrsti predgovoru« piše Harald Irnberger: »Pisati pomeni priznati. To naj bi vsaj pomenilo. Torej pomeni pisanje za neko manjšino, se priznati k manjšini. V tem primeru za Slovence na Koroškem, ki jim je antologija ob 60-letnem jubileju 10. oktobra ... posvečena.« V »BETROFFENSEIN« objavljajo pisatelji svoje spomine, refleksije, asociacije in kritična razmišljanja h koroškemu vprašanju. — Različni kot so pisatelji-umetniki so tudi prispevki. — Helmut Eisendle, ki živi v Trstu, je koroškim Slovencem posvetil razpravo »Prekleti nemški jezik« (zapisal je slovenski naslov). Gustav Ernst je napisal posrečeno humoresko in govori o Vrbskem jezeru in o »nekem jugoslovanskem partizanskem paragrafu« ter o starih nacijih in drugi rjavi živini. Janko Ferk se bavi v svojem članku (»Die Grundform unsere Angst«) s takoimenovanimi »vindišarji«. Tekst Antonia Fiana, »Gnus«, prav plastično dojame koroško stvarnost. Elfriede Jelinek in Marie-Therese Kerschbaumer' pa nudita angažirane pesmi v najboljšem smislu besede. Marie-Therese Kerschbaumer dokazuje, da ve za usodo Perš-manove družine. Horst Ogris je ponovno objavil svojo »Kulturlitanei«, prvič jo je publiciral v »DIE BRÜCKE«, to je bilo leta 1976. Camillo Schaefer piše o »rjavi strani rajha«. Peter Turrini piše o svojem slovenskem kolegu Janku Messnerju. 0 Največ pozornosti je zbu- • dil gotovo Fianov tekst • »Gnus« (»Ekel«), Dva koroška 0 dnevnika (malega formata) 0 sta še pred 26. oktobrom »ja- • vila javnosti«, da bo koroški • hajmatdienst tožil Irnberger-0 ja in Fiana ter pustil knjigo 0 zapleniti, kar pa je gotovo • dobra reklama za antologijo • in za mladega avtorja Fiana. J Take metode (zaplemba) pa 0 že poznamo! Tudi »Rechtsex- • tremismus in Österreich«, • ena najvažnejših političnih x publikacij lanskega leta v 0 Avstriji, so desni krogi pusti- • li zapleniti, in danes jo že • prodajajo v ne-vem-kateri na- • kladi. Prav »gnusne« so take S metode! (Ali gre po mnenju • KHDja za »entartete Litera- • tur«?) Knjiga je sicer zanimiva, a kje so slovenski avtorji? Zakaj se ne »borijo« za svoj narod? Vsi tisti, ki se sicer delajo najbolj slovenske in »borbene« so se takrat skrili... v »bele ovčje kože« lastnega oportunizma ... In kje je ostal Peter Handke? Gotovo bi znal kaj važnega povedati! — Morda bo vse to v naslednji antologiji, ki jo bo uredil koroški Slovenec ... Knjiga »Betroffensein«, ki ne bi smela manjkati na nobeni knjižni polici, ima 127 strani in stane 60.— šilingov. Kupite jo lahko v slovenskih knjigarnah ali pa jo naročite pod naslovom: SIC, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Za dijake in študente je cena znižana na 40.— šilingov.