Alpetour Skofja Loka - Temeljna organizacija združenega dela Potniški promet je v teh dneh dobila 15 novih avtobusov znamke TAM Maribor. Gre za obnovo tako imenovanega starega voznega parka v potniškem prometu. Nove, moderne avtobuse s 40 do 50 sedeži bodo namenili za turistični, medkrajevni in primestni promet, vozili pa bodo na območju Gorenjske in sicer Škofje Loke, Radovljice in Bohinja. — A. Z. — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 80 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI N E Z Kranj, torek, 18. 10. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, ttd januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kof> poltednik ob sredah in sobotah, od jurija 1974 pa ob torkih in petkih, ZA GORENJSKO r Rekli so... Janez Kern (Iskra): »Oblikovanje dohodkovnih odnosov je za Iskro, ki ima 21 TOZD v šestih občinah, zahtevno delo. Prvobiten je ekonomski cilj, saj je doseganje boljših rezultatov tudi interes delavca. Zato je naloga tudi odstraniti žarišča slabega gospodarjenja. To pomeni, da dajemo temeljnim organizacijam tako samoupravno kot ekonomsko funkcijo. Delavec ne sme vedeti le za svoje delo, temveč tudi za rezultate dela.« Janez Tavčar (KŽK): »Prizadevanja za združitev v gorenjski agroživilski kompleks so stara že več let. Menimo, da za neuspeh niso krivi samo objektivni vzroki, temveč tudi subjektivni. V KŽK smo te probleme do določene mere odstranili, drugje pa so šele na začetku poti. Pri teh prizadevanjih moramo bolj poudariti partijsko odgovornost in porušiti občinske meje. Imamo elaborate, ki jih kaže uresničiti brez popuščanja.« Ivan Žerko (Polikem): »Poli-kem je imel cilj združiti kemično predelovalno industrijo in ustvariti močno bazično kemično industrijo. Letos smo v SOZD sprejeli temeljne plane razvoja. Spoznavamo, da bo treba vključevati tudi ostalo kemično industrijo v SRS in oblikovati plansko skupnost ali skupnost za medsebojno plansko sodelovanje. Težav ne manjka. Nekateri sprejemajo plan le deklarativno brez materialnih obveznosti.« Peter Jekovec (Tekstilin-dus): »Skoraj 70 odstotkov surovin prihaja iz uvoza. Zadnje čase se usmerjamo k domačim surovinam, predvsem k umetnim vlaknom, vendar so le-ta dražja ta 30 ali 40 odstotkov od tujih. Kako naj potem izgledajo dohodkovni odnosi med nami in dobavitelji? Pri kemikalijah smo prisiljeni sprejeti pogoje, kijih postavljajo proizvajalci. To niso enakopravni odnosi!« Drago Štefe (izvršni svet skupščine Kranj): »Čim prej moramo oblikovati dolgoročne programe komunalne izgradnje, ki jo kaže poenostaviti in določiti začetke in konce gradenj. S tem bodo dela cenejša.« Tone Volčič (predsednik občinske skupščine): »Odpore proti povezovanju moramo pogledati tudi z drugih vidikov. Premalo izpostavljamo pozitivne primere (Planika, Sava, Iskra itd.) in pozabljamo, da so manjše organizacije, ki se upirajo povezovanju in poglabljanju samoupravnih odnosov, ogrožene tudi v njihovem razvoju. Mnoge od teh že stagnirajo ali zaostajajo in ne sledijo splošnemu gospodarskemu razvoju. Komunisti so odgovorni za to. Ugotoviti je treba sile, ki zavirajo akcijo, in jih analizirati.« Milan Potrč (CK ZKS): »Ugotoviti je treba, kje so pogoji za združevanje dela in sredstev in kje za integracije. Za delavce ni dovolj, da jim to le povemo, temveč jim je treba načrte in smisle pojasniti. Sami znajo dobro oceniti, kaj je pozitivno in kaj negativno. Osnova je dohodek in delavčev interes zanj, ki pa mora biti rezultat njegovega dela.« J. Košnjek Franc Popit obiskal kranjsko občino Začenjanje na nepravem koncu »V integracijske procese je treba vključevati delavce in jih na osnovi podatkov zainteresirati, da bodo oni nosilci povezovanja. Napačno se je dogovarjati le v vrhovih in vztrajati le na fizični integraciji,« je menil v Kranju Franc Popit — Odgovornost komunistov za akcijo in izobraže- vanje KRANJ - »V kranjski občini ste v uresničevanje zakona o združenem delu, v oblikovanje dohodkovnih odnosov in pospeševanje integracij vložili veliko truda in veliko ljudi je sodelovalo pri tem. Vendar se moramo vprašati, če je bil učinek tak, kakršnega smo želeli. Pojavilo se je nazadovanje. Razlog za to gre iskati v napačnem pristopu,« je dejal v četrtek, 13. oktobra, predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Popit na zaključku obiska v kranjski Sejem opreme končan KRANJ - V nedeljo, 16. oktobra, so v Kranju zaprli 10. jubilejni mednarodni sejem opreme, ki ga je obiskalo okrog 20.000 ljudi, promet pa po prvih ocenah dosega približno 12 starih milijard dinarjev. Rekordna je bila nedelja, ko je obiskalo Savski log 7000 ljudi. Letošnji sejem opreme bo zapisan v zgodovini kranjskih sejemskih dejavnosti kot prireditev, na kateri so bile vpeljane številne novosti. Mednje sodijo razstava in pokušnja gob, razstava in pokušnja istrskih vin in razstava likovnih izdelkov. Novosti so se dobro obnesle, vendar kaže ob tem zapisati, da so bile cene likovnih izdelkov še vseeno previsoke in za marsikoga nedostopne, čeprav ljudi okrog likovnih del nikdar ni manjkalo. Prav tako so nekateri razstavljavci »pozabili« na privlačnejšo in učinkovitejšo reklamo, ki bi promet še povečala, -j k 11* taji, t e j** a $3dk & is $1* Jti ž< občini, kjer se je med drugim s sodelavci udeležil tudi razširjene seje komiteja občinske konference ZKS. »Moramo se vprašati, če so bile organizacijske sheme pravilne in če smo resnično delovali v interesu delavca, ki ima v ustavi in zakonu o združenem delu temeljno vlogo. Ali ga vedno vprašamo, če je za povezovanje dela in sredstev zainteresiran? Će ne upoštevamo njegovega interesa, potem tudi temeljne organizacije združenega dela ne bodo uspešne. Prav tu pa delavci ustvarjajo dohodek. Čim večji bo ta, večji bo tudi osebni dohodek. Zanj pa je delavec zainteresiran. Ob upoštevanju teh osnov moramo pogosto ugotoviti, da temeljnih organizacij večkrat nismo pravilno oblikovali. Lahko bi se sicer izgovarjali, da je izobrazbena raven delavca nizka. Vendar mu tega ne gre zameriti, temveč ga je treba stalno osve-ščati. Neosveščenost je posledica slabega političnega dela.« Predsednik Franc Popit je govoril tudi o integracijskih procesih, o katerih je bilo precej razprave na četrtkovi razširjeni seji kranjskega komiteja ZKS. Večina govornikov je menila, da so spodbude na tem področju številne, rezulati pa ne. »V integracijske procese je treba vključevati delavce in jih na osnovi podatkov zainteresirati, da bodo oni nosilci povezova- Nadaljevanje na 2. strani PAVLE GANTAR V TRŽIČU - V petek, 14. oktobra, je obiskal tržiško občino republiški sekretar za delo Pavle Gantar. Dopoldne se je na Delavski univerzi pogovarjal o uresničevanju zakona o združenem delu v tržiški občini s predstavniki izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in nekaterih delovnih kolektivov. Popoldne pa je bil na Bračičevi osnovni šoli pogovor o svobodni menjavi dela v vzgoji in izobraževanju ter o nagrajevanju prosvetnih delavcev, (jk) — Foto: F. Perdan PRAZNIK GORENJSKIH LOVCEV )- Zveza lovskih družin Gorenjske je v petek, 14. oktobra, v Kranju na slavnostnem zasedanju proslavila 70-letnico slovenskega lovstva in 30-letnico ustanovitve gorenjskih lovskih družin. Slovesnost, na kateri je med drugim govoril tudi predsednik IO Lovske zveze Slovenije generalpolkovnik Rado Pehaček, so združili tudi z letošnjim proslavljanjem jubilejev partije in Tita. Na svečanosti je o delu Lovske zveze za Gorenjsko govoril predsednik skupščine zveze lovskih družin Gorenjske Ivan C var, v kulturnem programu pa je med drugim nastopil tudi oktet Jelovica iz Škofje Loke. Po svečanosti so v avli občinske skupščine odprli razstavo. — A. Z. — Foto: F. Perdan Z razširjeno sejo komiteja občinske konference ZKS Kranj, ki »« s sodelavci. - Foto: F. Perdan udeležil tudi France Popit 2SSS 500 let Krškega Prebivalci Krškega so proslavili 500-letnico svojega mesta, ki je v zadnjih letih doživelo skokovit razvoj. Pred novim delavskim domom se je v soboto zvečer zbralo več tisoč domačinov in gostov, med njimi Stane Dolanc, Marijan Brecelj, Andrej Marine, Janez Barborič, Miha Marinko in Franc Lesko-šek-Luka in drugi. Predsednik občinske skupščine Silvo Go-renc je v pozdravnem govoru opozoril na letošnje jubileje, ki se jim pridružuje tudi Krško s svojo 500-letnico. Slavnostni govornik je bil sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. V svojem govoru je posebej poudaril pomen novega delavskega doma, ki bo in mora postati središče kulturnega življenja v Krškem, hkrati pa je opozoril, da je kultura sestavni del razvoja naše družbe in je v bistvu del proizvodnega dela kot vse druge družbene dejavnosti. Zvišanje pokojnin V Sloveniji se bodo starostne in invalidske pokojnine zvišale za 4 odstotke in 60 dinarjev in to od 1. avgusta dalje in ■z obračunom pri novembrski pokojnini. Tako so sklenili na petkovi skupščini skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za povišanje so se odločili zaradi povišanja življenjskih stroškov in osebnih dohodkov. Enako se bodo povečale tudi borčevske pokojnine in pokojnine z varstvenim dodatkom, družinske pokojnine pa bodo višje za 4 odstotke in enotni znesek 42, 48, 54 ali 60 din, glede na to ali uživajo družinsko pokojnino eden, dva, trije ali več družinskih Članov. Uskladitve ne bodo deležne le tiste pokojnine, pri katerih so bili osebni dohodki iz letošnjega leta uspoštevani v zavarovalno osnovo kot zadnjega leta zavarovanja. Premalo denarja Vse kaže, da bo skupnost otroškega varstva SRS oktobra ostala brez denarja za izplačevanje nadomestil osebnega dohodka za podaljšani porodniški dopust. Zaradi višjih osebnih dohodkov in porasta števila delavk, ki so na porodniškem dopustu, so se namreč izdatki za izplačevanje nadomestil za porodniške dopuste v zadnjih dveh letih povečali kar za 63 odstotkov. Zato je izvršni odbor skupnosti otroškega varstva predlagal interesni skupnosti socialnega varstva in skupščini SR Slovenije, da se takoj povečajo sredstva za izplačilo nadomestil osebnega dohodka. Z ugodno rešitvijo tega problema bi bilo mogoče povečati tudi otroške dodatke in sicer za 40 din pri upravičencih, ki imajo do 1400 dinarjev dohodka na družinskega člana in za 30 din pri tistih upravičencih, ki imajo višje osebne dohodke, vendar so še upravičeni do otroškega dodatka. Za Kozjansko in Posočje Po podatkih odbora podpisnikov družbenega dogovora je bilo na podlagi posebnega republiškega zakona o oblikovanju sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju in na Kozjanskem v letu 1976 in 1977 do 30. septembra letos zbranih 709,333.613 dinarjev. To vsoto so v skladu z dogovorom, ki so ga sprejele prizadete občine razdelili: Tolmin je dobil 340 milijonov 480.135 dinarjev. Nova Gorica 85,120.000 din, Šmarje pri Jelšah 212,800.083 dinarjev in Šentjur pri Celju 70 milijonov 933.361 dinarjev. Po zakonu se zbiranje sredstev nadaljuje do konca leta. 35 let mornarice V nedeljo je bila v Portorožu osrednja slovenska proslava v počastitev 35-letnice jugoslovanske vojne mornarice. Slovesnosti so se začele že v petek, ko je v portoroški zaliv prispelo več ladij jugoslovanske vojne mornarice z Galebom na čelu. V nedeljo pa so na proslavi odkrili tudi spomenik borcem-mornajrem, ki so padli za svobodo. Ne le ob koncu decembra, ob dnevu JLA, temveč tudi ob drugih priložnostih se mladi seznanjajo z našo najsodobnejšo in najmodernejšo vojaško tehniko. Na nedavni vojaški vaji v krajevnih skupnostih radovljiške občine so fantje v sivih uniformah nekatere vrste orožij predstavili tudi učencem in dijakom radovljiških šol. Preskus obrambne pripravljenosti Radovljica, 17. oktobra - V treh krajevnih skupnostih radovljiške občine, v Radovljici, Lescah in Begunjah je bila v preteklih dneh vojaška vaja, preskus naših obrambnih sposobnosti, ki sodi v redni program urjenja prebivalstva za obrambo. Na vaji so sodelovali sveti krajevnih skupnosti, odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih, štabi teritorialne obrambe, pripadniki enot teritorialne obrambe, štabi in enote civilne zaščite, pripadniki narodne zaščite, šole, zdravstveni dom, tiskarna in drugi. Njen namen pa je bil preskusiti delovanje vseh organov ter komponent splošnega ljudskega odpora v primeru neposredne vojne nevarnosti ali v resničnem vojnem stanju. Že bežen obisk v katerikoli od treh krajevnih skupnosti v »vojnem stanju« v radovljiški občini je dal vedeti, da so prebivalci vajo vzeli zelo resno, da so se v vsakem trenutku trdno odločeni upreti morebitnemu napadalcu, da bi z vsemi silami branili našo samoupravno socialistično Jugoslavijo in vse njene vrednote. Vsak na svojem področju je vestno in natančno opravljal svoje naloge. Tiskarji so poskrbeli za glasilo in tiskanje lepakov, ki so pozivali na obrambo in upor, prebivalci so začeli zbirati sanitetni material, maskirani in obrnjeni so bili domala vsi znaki in kažipoti, ki kažejo pot do posameznih naselij, mnogi občani so se udeležili krvodajalske akcije, poskrbljeno je bilo za reševanje ranjencev, za gašenje požarov, zdravniška služba je delala na terenu, šole so se preselile na izjemne lokacije, iz nekaterih ogroženih naselij so bili evakuirani starejši prebivalci in otroci, poskrbljeno je bilo za odkup živine in preskrbo enot s hrano, za popolne zatemnitve naselij in za evakuiranje v zaklone v primeru JESENICE morebitnega napada . . . Seveda so pri tem imele še posebno pomembno vlogo družbenopolitične organizacije, ki so svoje delo odlično opravile. Pokazalo se je tudi, da družbena samozaščita vse bolj postaja stvarnost, saj so domačini pri priči onemogočili kakršnokoli delovanje sovražnika, kakršnokoli sovražno propagando pa takoj preprečili. Da pa bi se morala prebivalstva še bolj dvignila, so po mnogih vaseh pripravili mitinge. Tudi zadnja vaja v radovljiški občini, to je mogoče trditi že zdaj, je pokazala, da je splošni ljudski odpor zares že stvar vseh nas. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan Izlet vojaških vojnih invalidov Radovljica — Komisija vojaških vojnih invalidov pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica bo od 24. do 26. oktobra pripravila za svoje člane zanimiv izlet. Z letalom bodo namreč prvi dan odpotovali do Dubrovnika, od koder bodo nadaljevali pot z avtobusom v Boko Kotorsko, si ogledali Njegošev mavzolej na Lovčenu, Cetinje in Budvo. Drugi dan si bodo ogledali luko Bar in se nato z vlakom po novi progi odpeljali v Beograd, kjer si bodo ogledali mesto in imeli krajši izlet na Oplenac. Po izletu skozi Šumadijo pa se bodo zvečer z letalom vrnili na letališče Brnik. Cena izleta je 1300 dinarjev, vendar bodo imeli člani popust. Prijave za ta tridnevni izlet zbirajo na občinskem odboru ZZB NOV Radovljica do 18. oktobra. JR V sredo, 19. oktobra, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o osnutku odloka o spremembi odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad, o predlogu odloka o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kranju, o osnutku sporazuma o sofinanciranju proslave 200-letnice in postavitve spomenika vzpona na Triglav, o osnutku odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča v občini, o premoženjsko-pravnih zadevah in o nekaterih drugih vprašanjih. — D. S. Začenjanje na nepravem koncu Nadaljevanje s 1. strani nja,« je menil Franc Popit. »Napačno se je dogovarjati le v vrhovih in vztrajati le na fizični integraciji. Dobrodošlo je povezovanje po panogah, posameznih področjih ali proizvodnih procesih. Zanesljivo se ljudje tako zastavljenemu povezovanju ne bi upirali. Porastel bi njihov dohodek, seveda pa je treba še oblikovati primernejši sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov. Samo dokazovanje o prednostih ni dovolj.« »Komunisti imamo pri tem najodgovornejšo nalogo,« je opozoril Franc Popit. »Okrepiti bo treba politično delovanje in oceniti lastno aktivnost. Poglejmo, ali smo pri stališčih zakona o združenem delu in ustave vsi enotni. Za vsako osnovno organizacijo moramo vedeti, kakšno je razmerje sil in kaj ovira akcijsko enotnost: ali neznanje, ali pasivnost ali nasprotovanja. Takšnemu delu bodo kos usposobljeni komunisti z obilo znanja. Gole politične fraze niso dovolj, razen tega pa delavcu ne povedo tistega, kar bi on želel in kar bi ga prepričalo.« Predstavniki komunistov Kranjske občine so na razširjeni seji komiteja predsednika CK ZKS Franca Popita in sodelavce še posebej opozorili na počasno uveljavljanje dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela, ne neprimerno ocenjevanje in upoštevanje minulega dela, na neurejene odnose med temeljnimi organizacijami in skupnimi službami, ki morejo temeljiti na planih, in na pomanjkljivo planiranje pri družbenih dejavnostih. Premalo je v njih vsebine in preveč »proračunske« miselnosti, ki se zožuje na dogovarjanje o prispevnih stopnjah. Veliko kritičnega in tudi vzpodbudnega je bilo rečenega na račun povezovanja proizvodnje, trgovine in potrošnje ter monopolizma, ki se še vedno bohoti. Precej integracijskih procesov je bilo v kranjski občini začetih predvsem leta 1974, vendar jih je precej zaostalo, nekatera pa se ponovno oživljajo. J. Košnjek Štabi civilne zaščite so na nedavni vaji pokazali mero iznajdljivosti in spretnosti. Tudi štab leske šole se je preselil na izjemno lokacijo, prav tako celotna šola. KRANJ Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na zadnji seji minuli teden razpravljal o programu razvoja malega gospodarstva v kranjski občini za razdobje od 1976. do 1980. leta in o izhodiščih za konstituiranje kranjske podružnice Ljubljanske banke v temeljno banko Kranj. Razen tega je bila med drugim na dnevnem redu tudi razprava o spremembi družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji. 10. oktobra so se v večjih središčih v kranjski občini začele javne razprave o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji. Razprave bodo trajale do 20. oktobra, predvidena pa je tudi sklepna razprava v občini. A. Z. RADOVLJICA Izvršni svet radovljiške občinske skupščine bo v četrtek, 20. oktobra, na 98. redni seji razpravljal in odločal o nekaterih premoženjsko pravnih zadevah in obravnaval poročilo o proračunskih dohodkih in izdatkih od januarja do septembra letos. Razen tega je na dnevnem redu tudi več zadev s področja urbanizma, gradbeništva in komunale. Tako naj bi razpravljali o predlogu odloka o potrditvi zazidalnega načrta Vrbnje, o osnutku odloka o programu izgradnje zbirnega katastra komunalnih naprav, o osnutku odloka o obvezni uporabi in obveznem plačilu komunalnih storitev v občini, nadalje o predlogu pogodbe o skupnem financiranju ureditve cestišča na odseku Krnica in o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Jarše-Bled. A. Ž. SKOFJA LOKA Jutri ob 16. uri bo na občinski konferenci ZKS pogovor o problematiki pouka samoupravljanja s temelji marksizma in povezava teorije s prakso ter metodah dela. V četrtek, 20. oktobra, ob 16. uri pa bo v sejni dvorani skupščine občine Skofja Loka sestanek sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Sestanek sklicuje komite OK ZKS, pogovarjali pa se bodo o pripravah na volilne konference, organizacijskih in kadrovskih spremembah. V petek ob 12. uri pa bo seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na seji bodo obravnavali periodični obračun za tretje tromesečje, poročilo o zdomcih in potrdili pravila društev. L. B. TRŽIČ Jutri, 19. oktobra, ob 17. uri bo v mali sejni sobi tržiške občinske skupščine 3. redna seja odbora za uporabo sredstev samoprispevka, ki deluje pri občinski konferenci SZDL Tržič. Na seji bodo razpravljali o popravilih stare osnovne šole heroja Bračiča in modernizaciji kopališča, ki se je že začela. Člani odbora bodo razpravljali tudi o prošnji za sredstva, ki jo je posredovala krajevna skupnost Pristava, in o prošnji izobraževalne skupnosti za premostitveni kredit. Srečanje brigadirjev Skofja Loka — BrigadTrji iz škofjeloške občine so letos sodelovali na mladinskih delovnih akcijah na Goričkem, v Smederevski Palanki in Brkinih. Že med samo delovno akcijo so brigadirji izrazili željo, da bi se tudi med letom večkrat srečali. Prvo tako srečanje bo že v četrtek, 20. oktobra, v Škof j i Loki. Brigadirji bodo ob tej priložnosti spregovorili o kadrovskem sestavu letošnje brigade in najprizadevnejše brigadirje predlagali za delo v posameznih komisijah občinske konference ZSMS. Na srečanju bodo brigadirji imenovali tudi iniciativni odbor za ustanovitev kluba brigadirjev veteranov. Po podatkih je namreč v preteklih treh desetletjih sodelovalo na raznih de- lovnih akcijah prek 4000 brigadirjev s področja škofjeloške občine. Naloga članov kluba brigadirjev veteranov bo, da vsako leto njihova brigada sodeluje na eni od delovnih akcij, prav tako pa naj bi se siste-' matično lotili zbiranja slikovnega in drugega gradiva o dosedanjih mladinskih delovnih akcijah. Zbrano gradivo bi bilo seveda mogoče uporabiti za pripravo raznih razstav po šolah in drugod. Srečanja brigadirjev v Škofji Loki naj bi postala tradicionalna in bolj pogosta, na njih pa naj bi se brigadirji dogovarjali za razne akcije, pohode in druge oblike aktivnosti, -j g PARTIZANSKI TABOR — V okviru programa vzgoje in izobraževanja mladih o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, seznanjanja z vojaškimi poklici in življenjem v JLA ter sproznavanja orožja in opreme sta občinska konferenca ZSMS in občinski odbor ZRVS Radovljica v soboto, 15. oktobra, pripravila partizanski tabor za učence osmih razredov osnovnih šol iz radovljiške občine. To je bil že četrti partizanski tabor; prvi je bil pred tremi leti na pobudo narodnega heroja Antona Dežmana-Tončka na Jelovici. V spomin na letos preminulega narodnega heroja so učenci v soboto ustanovili odred narodnega heroja Antona Dežmana-Tončka. Komandant odreda je bil učenec 8. razreda osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici Tomaž Avsenek. Na sobotnem taboru so si učenci ogledali najsodobnejše orožje in opremo, se seznanili z vojaškimi šolami in poklici, popoldne pa so streljali tudi s puško. Organizatorjem je letos pri pripravi partizanskega tabora uspešno priskočila na pomoč tudi vojašnica heroja Borisa Zvana z Bohinjske Bele. Na sliki: Kapetan Nikola Ostojič razlaga mladim značilnosti vojaškega poklica in študija v vojaških šolah. — A. Zalar Torek, 18. oktobra 1977 9 Glas - S. stran Avtobusna postajališča v novem križišču Priznania zaslužnim radnji novega križišča pred Ureditev postajališč v križišču pa Vprašanje, ki je prav gotovo po- M.K€m.M.M.J M £iC*01 U£illIIll 0 gradnji novega križišča pred Iskro v Kranju smo v našem časopisu že nekajkrat poročali. Se vedno pa v uredništvo dobivamo pripombe in vprašanja, kako bo pravzaprav urejeno to križišče. Pred nedavnim smo tako dobili tudi pismo bralca M. V., ki med drugim ugotavlja, da sta avtobusni postajališči v križišču premajhni. O tem smo poprašali na Projektivnem podjetju v Kranju inž. Rebolja. Povedal je, da je bilo križišče ob projektiranju sestavni del kranjske obvoznice, gradnja pa je bila potem razdeljena v dve fazi. Po izgradnji prvega dela (torej obvoznice) je bilo več lokacijskih razprav glede križišča. Mnenja in stališča prizadetih na tem območju so bila različna in tako nasprotujoča, da je celotna zadeva glede projektiranja za lep čas zastala. Projektant, ki takrat še ni bilo Projektivno podjetje Kranj, enostavno zaradi številnih pripomb ni mogel najti ustrezne rešitve. Lani februarja pa je bilo v skupščini ponovno postavljeno vprašanje o gradnji križišča. Pripombe glede lokacije in prostorske ureditve problema so se ponovile in nazadnje se je projektant sporazumno z republiško skupnostjo za ceste, kranjsko občino in prizadetimi moral odločiti tako imenovani zmanjšan obseg. Sele po takšni sporazumni rešitvi je bila končno dana zelena luč za pridobitev lokacijske in gradbene dokumentacije. Ureditev postajališč v križišču pa inž. Rebolj pojasnjuje takole. » Postajališče na desni in levi strani cestišča je namenjeno za mestni • in medkrajevni promet, ne pa za tako imenovani delavski. Pred samim projektiranjem je bila narejena tudi anketa oziroma pregled prometa pred Iskro v tako imenovanih konicah. Res je, da je promet v konicah v tem delu Kranja izredno gost. Vendar tako zaradi finančnih, kot tudi zaradi prostorskih možnosti, ni bilo moč projektirati večjih postajališč. Gre namreč za osnovno ugotovitev, da ne le pri nas, marveč tudi drugje, prometni in drugi strokovnjaki ne načrtujejo takšnih cest, da bi z njimi razreševali prometne težave v konicah. Preprosto povedano, denarja zgolj za konice ne pri nas in marsikje v svetu ni.« Gre torej za problem, ki ga ja nabrž treba obravnavati iz različnih zornih kotov. Prometne konice najbrž ne nastajajo le zaradi cest, marveč tudi zaradi voznih redov (kar zadeva postajališča), zaradi delovnega časa zaposlenih v organizacijah združenega dela in še vrste drugih vzrokov. Po oceni projektanta bi torej postajališče za dva avtobusa na vsaki strani ob primernem voznem redu moralo ustrezati za mestni in medkrajevni promet. Za ureditev delavske konice pa žal ni bilo možnost i VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosti delovni mesti REFERENTA ZA DELOVNA RAZMERJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali administrativne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca STROJNIKA - MINERJA Pogoji: poklicna šola za opravljanje lahke gradbene mehanizacije, izpit za KV minerja, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Kandidati naj vložijo prijave s priloženim življenjepisom in dokazili o strokovnosti v kadrovski službi v 15 dneh po objavi. Iskra Elektromehanika Kranj, n. sol. o. Tovarne merilnih instrumentov Otoče, o. sol. o. ■ ponovno objavlja prosto delovno mesto: vodje knjigovodstva Pogoji: višješolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati najkasneje v 15 dneh po objavi odboru za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Tovarne merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5 a, 64244 Podna rt. Ostale informacije se dobijo v splošnih službah tovarne. KRANJ Trgovsko podjetje ELITA Kranj Odbor za medsebojna razmerja Zaradi potreb iščemo sodelavko, ki bo spoHobna izpolnjevati naslednja dela oziroma naloge: — samostojno vodenje prodajalne z otroškimi artikli — nabava blaga in odgovornost za pravilno nabavo — administrativna dela za prodajalno — izvrševanje mesečnih planov prodaje — in druge naloge določene po sistemizaciji del Za izvrševanje teh del je potrebna končana poslovodska šola in najmanj 2 leti izkušenj pri prodaji otroških artiklov. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidatke bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh po končanem razpisnem roku. Prijave pošljite na naslov: Elita Kranj, Titov trg 7 do 28.10. 1977. Vprašanje, ki je prav gotovo pomembno, bi morda lahko sklenili takole. Vsaka pripomba, naj bo strokovna ali nestrokovna, ima najbrž svoj za in proti. Ob tako razvejani problematiki glede tega križišča v Kranju, če upoštevamo številne razprave, mnenja, stališča in nenazadnje tudi denar ter prostor, je najbrž težko dati končno oceno s skupnim imenovalcem. Recimo, da bi bilo čez čas, če ne zdaj, ob primernem voznem redu in reševanju drugih vprašanj, postajališče za dva avtobusa premalo. Vendar je ob tem treba vedeti, da ureditev tega križišča prav tako pomeni le del urejanja prometne problematike na ožjem območju Kranja. Će vemo namreč, da je v prihodnosti predvidena izgradnja avtoceste, ki bo potekala mimo Kranja, da bo na Laborah zgrajen most čez Savo in da bo med Planiko in Iskro potrebna še kakšna prometna povezava, je težko soditi vnaprej, da s^o si tako projektanti kot investitorji premalo prizadevali za čimboljšo ureditev križišča pred Iskro. A. Zalar Križe — Ob prazniku krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Senično in Sebenje so krajevne konference SZDL iz omenjenih skupnosti podelile zaslužnim krajanom priznanja Osvobodilne fronte. V kriški krajevni skupnosti so jih prejeli Franc Dobre, Janez Kavar in Angela Tišler, v krajevni skupnosti Sebenje pa Janko Perne, Peter Meglic in Cveto Štrukelj. V krajevni skupnosti Senično so bili dobitniki priznanj Osvobodilne fronte Ignac Grašič, Janko Svab in Janko Grašič, v krajevni skupnosti Pristava pa Cilka Ribnikar, Anton Mokorel, Florjan Kurent in Janez Povhe. Vse omenjene sosednje krajevne skupnosti se največ ukvarjajo s komunalnimi problemi, ki jih nikdar ne zmanjka. Tudi pičla finančna sredstva, ki jih bogatijo prostovoljno delo in samoprispevki, pogosto niso dovolj. Letos je družba vsem štirim krajevnim skupnostim namenila 45 starih milijonov dinarjev. Doslej so prejele 72 odstotkov tega denarja, potrošile pa 23 milijonov dinarjev. Sredstva, ki za zdaj še niso potrošena, in denar, ki se jim še obeta, hranijo skupnosti predvsem za zimsko vzdrževanje cest in za nepričakovana druga vzdrževalna dela. Iz lani izglasovanega občinskega samoprispevka bodo omenjene štiri krajevne skupnosti prejele 143 milijonov dinarjev. Nekatere krajevne skupnosti so že porabile tudi del tega denarja. Precej je bilo letos storjenega v teh krajih. Križani so se ukvarjali z urejevanjem prostora in urbanizacijo ter gradili kanalizacijo v Sna-kovem, največja in najtežja prihodnja naloga pa bo gradnja moderne ceste v Gozd. V Pristavi se lotevajo javne razsvetljave in asfaltiranja ceste na Mlako, v prihodnje pa želijo večjo trgovino in igrišča. V sebenjski krajevni skupnosti se pripravljajo na asfaltiranje cest, krajevni skupnosti Senično pa vzame največ časa priprava urbanistične dokumentacije za stanovanjsko gradnjo. J. K Sovodenj — Prebivalci krajevne skupnosti Sovodenj v Poljanski dolini so v soboto, 15. oktobra, z mnogimi prireditvami proslavili svoj krajevni praznik. Spomnili so se dogodkov iz zadnje vojne vihre, ko so borci naših slavnih partizanskih enot 18. oktobra leta 1943 dokončno pregnali sovražnika iz kraja. Po tem datumu je sovražnik prihajal v Sovodenj in okoliške kraje le še občasno, vendar je moral to področje vedno prav kmalu zapustiti Seveda so strašne borbe v zadnji vojni terjale tudi velik krvni davek med prebivalci iz teh krajev. O tem pričajo mnogi spomeniki, mnoga spominska obeležja in grobišča. Ob vse te zgodovinske pomnike so v soboto že v zgodnjih dopoldanskih urah položili vence in cvetje mladi planinci sovodenjskega planinskega društva ter se poklonili žrtvam, popoldne pa sta ob spomenik padlih borcev v Sovodnju položili vence tudi delegaciji krajevne organizacije ZZB NOV Sovodenj in prijateljske Tri delovne zmage občine Sovodnje v sosednji Italiji -člani prosvetnega društva »Danica« in jamarskega društva »Kraški krti«. Letošnji krajevni praznik so So-vodenjčani in okoličani dočakali s tremi velikimi delovnimi zmagami, ki so jih dosegli v letošnjem letu. 2e v spomladanskih mesecih so namreč v Sovodnju kot prvi v škofjeloški občini odprli celodnevno šolo, pred tem so šolsko poslopje temeljito obnovili, malo kasneje je delovni kolektiv Termopola dobil nove moderne poslovne in proizvodne prostore, v soboto, prav ob praznovanju krajevnega praznika pa je bila slovesna otvoritev nove asfaltirane »prometne žile« Trebija —Sovodenj. Sobotna otvoritvena svečanost se je začela v Trebiji. Najprej je o pomenu nove pridobitve spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Trebija Jakob Ušeničnik, nato pa je besedo prevzel predsednik družbenopolitičnega zbora škofjeloške občinske skupščine Slobodan Poljan-šek. »Dobili smo pravzaprav prvo boljšo cestno povezavo med Gorenjsko in Primorsko,« je dejal. »Dosedanje slabe vezi med obema slovenskima pokrajinama so Prenovljen in asfaltiran 6,3 kilometra dolg cestni odsek Trebija —Sovodenj je odprl predsednik družbenopolitičnega zbora škofjeloške občinske skupščine Slobodan Poljanšek. — Foto: F. Perdan i prav gotovo tudi posledica vsiljene okupacije primorskih krajev v letih 1918 do 1945. Cerkljansko in Poljanska dolina se bosta lahko odslej znatno hitreje razvijali na vseh področjih, predvsem gospodarskem in turističnem, veliko pa bo nova cestna povezava pripomogla tudi pri ohranjanju tradicij NOB, saj povezuje mnoge partizanske kraje. Treba je dati vse priznanje izvršnim organom banke, ki je zagotovila kredite, predstavnikom republiške skupnosti za ceste, ki so dali soglasje za modernizacijo, delavcem cestnega podjetja Kranj, ki so opravili delo v rekordnem času, ter vsem prebivalcem krajevne skupnosti Sovodenj za veliko voljo in razumevanje.« Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so modernizirali in asfaltirali cesto na dolžini 6,3 kilometra. Celotna investicija je znašala 10 milijonov din. Poleg tega pa so So-vodenjčani asfaltirali tudi poti in dvorišča v kraju ter igrišče ob osnovni šoli. Ta dela so veljala 1,320.000 din. Približno 800.000 din so prispevali krajani s samoprispevkom, ostalo pa delovne organizacije in občinske samoupravne interesne skupnosti. Ob krajevnem prazniku je številnim prebivalcem krajevne skupnosti Sovodenj in gostom o pomenu vseh letošnjih pridobitev spregovoril predsednik sveta sovodenjske krajevne skupnosti Srečko Debeljak. Ob tem pa je tudi poudaril, da So-vodenjčane in okoličane tudi v prihodnjem letu čaka še veliko dela. Na slavju, ki je bilo posvečeno tudi vsem letošnjim Titovim in partijskim jubilejem, so v kulturnem programu nastopili člani domačega kulturno-umetniškega društva »Boštjan Jezeršek« in oktet Jelovice iz Škofje Loke. Slovesnemu praznovanju pa so prisostvovali tudi zamejci iz Vrha v občini Sovodnje v sosednji Italiji. J. Govekar Velik prispevek občanov Skofja Loka - V Skofji Loki asfaltirajo ulice v Hafnerjevem naselju. Predračunska vrednost del znaša 418.000 dinarjev. Večino denarja in to kar 80 odstotkov denarja so prispevali občani z delom, materialom in denarjem, nekaj pa jim je posodila Ljubljanska banka. Loka-invest je prispeval 18.400 dinarjev in krajevna skupnost 62.800 dinarjev. L. B. Po svečani otvoritvi v Trebiji je proti Sovodnju krenila dolga kolona vozil -Foto: F. Perdan Skrb za otroško varstvo Radovljica — V radovljiški občini, kjer je od vseh zaposlenih 54 odstotkov žensk, je bilo v zadnjih treh letih" narejenega za urejevanje in reševanje otroškega varstva. Seveda pa zaradi premajhne pozornosti temu problemu v preteklih letih v tako kratkem času niso mogli marsikje rešiti najnujnejše Za hitrejše in učinkovitejše reševanje teh problemov v prihodnje je koordinacijski odbor za izgradnjo izobraževalnih in vzgoj-novarstvenih objektov pri občinski skupščini zbral potrebe po varstvu otrok v občini. Podatki kažejo, da je v občini 2879 otrok starih od 1 do 7 let; od teh je 1841 starih od 3 do 7 let. Letos so sprejeli v vse enote Vzgojno varstvenega zavoda le 670 otrok ali okrog 23 odstotkov vseh predšolskih otrok v občini. To pa je za nekaj več kot 2 odstotka pod republiškim poprečjem. Ugodnejše pa je razmerje v varstvo vključenih otrok starih od 3 do 7 let, kjer so že dosegli 36 odstotkov. Zaradi začete gradnje vrtca na Bledu za 200 otrok pa se bo ta odstotek kmalu še povečal. Vseh problemov seveda še nekaj časa ne bomo rešili. Še vedno bo precej malčkov doma. Prek 1000 otrok do 1 do 3 let namreč še vedno ne bo imelo družbenega varstva. Skupnost otroškega varstva bo skušala problem po drugi strani omiliti deloma z organiziranjem 80-ur-nih programov za vse otroke od 5. do 7. leta. Vendar se bo treba čimprej dogovoriti v krajevnih skupnostih, kako bi ta program uresničili. Se več naporov pa bo v prihodnje treba vložiti v gradnjo in urejanje igrišč; predvsem v novih urbaniziranih naseljih in v večjih krajevnih skupnostih. V novih stanovanjskih naseljih danes praktično ni igrišč in tako so otroci prepuščeni ulici in prometnim nevarnostim. Z malo denarja in dobro voljo hišnih svetov ter akcijo mladinske organizacije bi marsikje lahko uredili otroško igrišče. Takšni primeri so znani. Sicer pa bi bilo prav, da bi o teh in podobnih vprašanjih otroškega varstva spregovorili občani na uličnih in krajevnih konferencah SZDL. JR J Urediti dohodkovne odnose Bled — V začetku tedna je bil na Bledu na pobudo medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko organiziran razgovor o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje skupnega prihodka med gozdarstvom in primarno predelavo lesa. Udeležili so se ga predstavniki vseh delovnih organizacij — članic SOZD gozdno in lesno gospodarstvo GLG Bled, poleg njih pa tudi predstavniki poslovodnega združenja za lesarstvo SRS, republiškega sveta zveze sindikatov, novomeškega Novolesa ter pobudnika razgovora — medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko. Razgovoru je za osnovo služilo gradivo, ki ga je pripravila delovna grupa za dohodkovne odnose med gospodarstvom in primarno predelavo lesa pri SIS za gozdarstvo SR Slovenije. Udeleženci razgovora so se strinjali, da je mogoče nekatere rešitve pri ustvarjanju in razporejanju skupneg prihodka poenotiti v okviru slovenskega kompleksa »gozdarstvo — primarna predelava«. Enotne rešitve je moč doseči zlasti pri opredelitvi blagovnih proizvodnih in storitvenih skupin, za katere se uvajajo oblike udeležbe v skupnem prihodku; pri postavitvi kriterijev za uvajanje udeležbe v skupnem prihodku posameznih skupin proizvodov in določitvi števila menjalnih stopenj, v katerih je moč spremljati proizvodnjo in prodajo posameznih skupin; pri določanju skupnih osnov in meril za udeležbo v skupnem prihodku- ter pri opredelitvi skupnega rizika. Posebnosti, ki se pojavljajo med TOZD, ki sodelujejo v proizvodnji skupnega proizvoda, pa bi opredelili še posebej. Spregovorili so o značilnostih gozdarske proizvodnje, kdaj naj bi posamezni partnerji poslovali po principu skupnega prihodka in kdaj po principu cen, da je treba dohodkovno soodvisnost povezati od proizvajalca surovin do trgovine, o standardih in normativih materialnih stroškov, pri čemer poseben problem v določitvi stroškov pomenijo redno in investicijsko vzdrževanje ter amortizacija osnovnih sredstev. Prav tako še ni dokončnega odgovora na vprašanje, ali naj služijo za obračun amortizacije vsa osnovna sredstva ali samo tista, ki so potrebna za redno proizvodnjo. Veliko težav bo posebno še pri standardih in normativih živega, še več. pa minulega dela, pa pri opredeljevanju, kolikšna so potrebna poslovna sredstva, pri čemer bo treba ločeno obravnavati osnovna in ločeno obratna sredstva. Spregovorili so tudi o načinu in pogojih za spremembo standardov in s tem osnov in meril za razporejanje skupnega prihodka in pa o osnovah in merilih za razporejanje skupnega prihodka. Pri tem je posebno pomembno, kolikšen naj bo tisti del dohodka, ki bo služil za razširjanje materialne osnove. Veliko besed je bilo izrečenih tudi o riziku ter o delitvi sredstev za osebne dohodke — pri čemer je na Gorenjskem premalo narejenega — ter o renti, o kateri je bilo največ nasprotujočih si mnenj. Vsekakor pa so si bili udeleženci široko organiziranega razgovora edini, da se je treba brez pomišljanja odločiti za sistem ureditve dohodkovnih odnosov preko skupnega proizvoda, in da je sistem skupnega prihodka tudi sistem skupnega gos-spodarjenja. Vsestransko uporabne tesnilke Viktor Žan, novator Železarne Jesenice V jeseniški Železarni novatorji vsako leto dosegajo pomembne rezultate pri uvajanju najrazličnejših novosti v proizvodne in ostale tehnološke procese. Viktor Žan, strugar specialist iz oddelka za hidravliko in pnevmatiko, je lanskoletni najboljši novator v Železarni. Že od leta 1972 se ukvarja s tesnilkami, ki jih na stružnici izdeluje iz umetne mase vulkollan. Doslej so že v številnih napravah v Železarni vgrajene njegove tesnilke, ki so enakovredne originalnim, v nekaterih primerih pa so še celo boljše. Ob tem je treba seveda poudariti, da imajo v Železarni precej težav z novimi originalnimi tesnilkami, ker večinoma s precejšnjo zamudo prihajajo iz tujine. Poleg stalnega izpopolnjevanja in izdelave novih tesnilk pa Viktor Žan uspešno sodeluje tudi na najrazličnejših razstavah inovacij v vsej Jugoslaviji. Za svoje dosežke je lani med drugim na Reki prejel zlato plaketo na razstavi Rast Yu 76. V dneh od 5. do 10. oktobra letos pa je Viktor Žan sodeloval na razstavi GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno ind. obrat Skofja Loka sprejme na delo 1. obratnega elektrikar j a 2. vzdrževalca strojev Pogoj: dokončana poklicna šola elektro oz. kovinske stroke /. najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe oz. naj se osebno zglase do 20. 10. 1977 na naslov: Gradiš TOZD LIO Skofja Loka, Kidričeva c. 56. inovacijske dejavnosti v Zagrebu, ki je imela naziv »Dan kovinarjev«. Z uspešnim jeseniškim novatorjem smo se pred dnevi pogovarjali o tej razstavi in njegovih tesnilkah. »V Zagrebu so letos med vrsto razstav in manifestacij pripravili tudi razstavo inovacij delavcev kovinarjev iz vse Jugoslavije. Pripravljena je bila v okviru letošnjih Titovih in partijskih jubilejev s poudarkom na 10. oktobru, ko je istega dne leta 1910 tovariš Tito vstopil v sindikat kovinarskih delavcev. Povem naj, da je to že peta razstava, na kateri razstavljam tesnilke, ki so izdelane iz umetne mase vulkollan. Iz Železarne Jesenice sta na razstavi sodelovala še Feliks Be-šter in Igor Logar, ki sta predstavila univerzalno merilno komoro za pretvornik Honeywell. S sodelovanjem na tej razstavi sem zelo zadovoljen, ker sem se zopet lahko prepričal, da povsod vlada dosti zanimanja za te vrste tesnilk. Še vedno se izpopolnjujem in iščem nove prijeme. Moje začetniško delo na tem področju so spremljale razne težave, med drugim so mi celo posamezniki ovirali nemoteno delo pri izdelovanju tesnilk. Danes lahko rečem, da je v celoti dokazana in potrjena uspešnost mojega dela, predvsem na to kažejo konkretni primeri uporabnosti tesnilk rta različnih napravah. Uspešnost tesnilk pa so v svojih ocenah izrazili odgovorni tovariši za proizvodnjo v posameznih temeljnih organizacijah. Sicer pa je pri mojem delu na področju nova-torstva moto takšen, da težave prepusti času, ker je on edina pravica in resnica.« Ob koncu Še omenimo,, da je Viktor Žan v teh dneh sredi priprav novih eksponatov za sodelovanje na razstavi Rast Yu 77 na Reki, kjer bo med drugim prikazal nov delni postopek tehnologije izdelovanja tesnilk i/, umetne mase vulkollan. J. Rabič Skupnost za zaposlovanje Kranj Starši in poklicne želje otroka Otrok včasih zelo zgodaj kaže želje kaj bo, ko bo velik. Starši, ki ga doživljajo v njegovem zorenju, rasti in učenju, lahko zasledijo v različnih starostih različne poklicne želje. V višjih razredih osnovne šole pa poklicne želje dozorevajo v odločitev za poklic. Ce je bila skrb staršev v otrokovem prvem letu drugačna kot v desetem, se pri štirinajstih letih kaže tudi v živem zanimanju za otrokove poklicne želje. Poklicne želje izvirajo iz) interesov, uspehov in neuspehov v šoli in drugod, iz znanja o poklicih, iz zdravstvenega stanja otroka, iz njegovih osebnostnih lastnosti, iz zgledov ljudi, ki so že zdravniki, učitelji, orodjarji, vzgojiteljice .. Poklicne želje otroka naj starši skušajo ugotoviti čimprej in jih tudi spremljati. Pri osnovnošolcih zasledimo običajno le nekaj poklicnih želja, včasih je ena sama, kakšen otrok jih ima preveč ali jih prevečkrat spreminja, včasih so želje nenavadne ali pa jih kratkomalo ni. Kakšen je vaš otrok? Ce ima nekaj želja, se je najbolje pomeniti z njim, kaj ga pri enem, drugem in tretjem poklicu privlači in odbija. Poklic privlači otroka, ker mu je všeč. Pa pozna tudi slabe strani poklica? Prikažimo mu jih! Jih Je pripravljen sprejeti? Potem se že prav odloča. Ce je poklicna želja ena sama, jo običajno starši kmalu poznajo. Otrok očitno ve, kaj hoče in starši naj skušajo to sprejeti z razumevanjem. Včasih je želja preveč ali se prehitro spreminjajo. Starši si mogoče ne znajo sami pomagati. Poiščejo naj strokovnega svetovalca — otrok jim bo nadvse hvaležen za njihovo skrb. Vsaka pot, razgovor, ura časa zanj pomeni otroku tisto, zaradi česar so njegovi starši v njegovih očeh starši — svetovalci in prijatelji v stiski; to so tisti, na katerih pomoč lahko otrok računa, ko si sam ne zna pomagati. Starši naj z razumevanjem sprejmejo tudi nenavadne otrokove želje. Večkratni pogovor bo razjasnil .lepe in slabe strani nenavadnega poklica; pa ne le pogovor s starši, tudi s strokovnjaki. Poklicna želja, ki je v teh letih »stara« dve ali tri leta, je že kar dolgotrajna in resna želja. Istočasno pa naj se starši res posvetijo otrokovim željam za poklic in naj modro zanemarijo svoje želje za otroka. Otrok bo takšnih staršev vesel; vesel bo takšnih odraslih okoli sebe, ki mu bodo pomagali in mu vendar dali občutek, da se je odločil sani. Habjan Križaj A. NOVA ZORILNICA GLINE V STRAŽlSČU - Temeljna organizacija združenega dela Opekarne Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja iz Kranja gradi pri stražiški opekarni novo zorilnico gline, ki bo veljaki okrog 4 mUijone dinarjev. Če ne bo zastojev pri gradnji, bo letošnjo zimo zorilnica že služila namenu. Zorilnica bo izrednega pomena za stražiško opekarno. Vanjo bodo lahko strpali iz glinokopa okrog 3500 kubičnih metrov gline, kar zadostuje za dvomesečno proizvodnjo. Zorilnica, ki bo sodobno opremljena in bo v njej zaposlen le en delavec, bo še posebno dobrodošla pozimi, ko je delo v glinokopu najtežje. Zorilnica bo opremljena s tekočim trakom in razpršilcem, ki bo predelano glino iz glinokopa enakomerno raztrosil in s tem omogočal, da bo opeka iz enakomerno razporejenega materiala, (jk) — Foto: F. Perdan ČGP Delo Ljubljana TOZD Časopisi Maloprodaja in distribucija Podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 sprejme: 1. raznašalko — raznašalca za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za teren STRAŽISČE v Kranju. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. 2. raznašalko — raznašalca za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za teren v ŠKOFJI LOKI. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. 3. raznašalko — raznašalca za dostavo časopisa Delo naročnikom na dom za teren Radovljica. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ĆGP Delo, Kranj, Koroška 16 ali na telefon 21-280. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Delavski svet TOZD zdravstvene enote Jesenice Združenega zdravstvenega doma Jesenice razpisuje delovno mesto predstojnika TOZD Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še posebne pogoje in to: — da je zdravnik specialist splošne medicine, medicine dela, zobozdravnik specialist z diplomo javnega zdravstva in organizacije zdravstvene službe ali zdravnik splošne medicine z 10-letrio prakso. Kandidat mora poleg navedenih splošnih in posebnih pogojev izpolnjevati še moralnoetične kvalitete ter organizacijsko strokovne sposobnosti. Delavec na tem delu ima posebne dolžnosti in odgovornosti in zanj velja reelekcija. Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati naj pošljejo svoje vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in službovanja z dokazili o zahtevani strokovnosti v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija za mesto »Predstojnika TOZD« pri TOZD zdravstvena enota Jesenice, Cesta m. Tita 78. Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45 Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev razpisuje prosto delovno mesto blagajnika — knjigovodje OD Poleg splošnih pogojev določenih s samoupravnim sporazumom mora kandidat imeti srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta, prošnje je treba poslati na tajništvo podjetja. Torek. 18. oktobra 1977 '".'.'li.........ni; Glas — 5. stran Ljudi osrečujejo z glasbo »Čestitam vam in vam želim, da s tamburico v roki se naprej nosite pesem med ljudi,« je ob 25-letnici tamburaškega orkestra »Bisernica« iz Reteč pri Skofji Loki dejal reteškim tamburašem prvak opere SNG iz Ljubljane basist Ladko Korošec - Podelitev Gallusovih značk in številnih priznanj za uspešno delo Kranj — V galeriji Prešernove hiše so v pefe~k~, 14. oktobra, odprli razstavo Petra Jovanoviča, rojenega v Dolenji letini pod Blegošem. Po privlačnem prikazu likov iz slovenskih ljudskih pesmi in pripovedk, po kiparski ilustraciji Seliškarjevih Mul itd. se tokrat Peter Jovanovič predstavlja z novim pripovednim ciklom in sicer z Butalci Frana Milčinskega. Tudi ta razstava v Kranju bo odprta do 27. oktobra. - A. Z. - Foto: F. Perdan Pionirska knjižnica v Kranju Jesen je tu. Prav v mesecu oktobru slavimo pomembne dneve. 4. oktober je mednarodni dan otroka. V tednu otroka je naša knjižnica v svojih prostorih pripravila skromne razstave na temo »Srečen otrok v zdravem okolju«. Z njimi opozarjamo mladino, da je okolje in sreča tudi v njihovih rokah. To pa ni samo zdrava voda, čist zrak, to so tudi prisrčni odnosi v družini, šoli, na cesti in drugod, to je ljubezen in tovarištvo. In koliko človeških stisk, koliko pristnih doživetij, sanjarjenj in fantazije so pisatelji izpovedali v svojih delih! Mesec oktober je tudi MESEC KNJIGE. Zato vas s temle seznamom še posebej opozarjamo na naslednje knjige: Avčin F: Človek proti Naravi, Slovenija — naše okolje, Zelena knjiga, Narava ima vselej prav; Domovina, si še kakor zdravje; SOS za našo zemljo; Kras; Skrivnosti zemlje; Narava, neznana znanka. NOVITETE: ZA CICIBANE: Andersen H. Ch.: Vžigalnik; Kraigher N.: Akcija; Vipotnik J.: Strah, Zagorski C: Vse o Piki; Strniša G.: Kvadrat pa pika; Gorki M.: Ivanček Bedaček; Makarovič S.: Potepuh in nočna . lučka; Zupan V.: Plašček za Barbaro; Roš F.: Tinca brez mezinca. LJUDSKE PRAVLJICE: Japonske pravljice; Zvezdna deklica in druge brazilske pravljice. Biografije: O'Neill: Nikola Tesla; Pupin: Od pastirja do izumitelja. ZA MLADINO: Nagy K.: Zgodba moje dijaške knjižice; Dostojevski F. M.: Ne-točka; SpurK.: Sošolca. Reteče pri Skofji Loki - Nedeljski koncert, nastop, ki so ga v nedeljo, 9. oktobra, v počasitev 25-let-nice obstoja in uspešnega dela tamburaškega orkestra »Bisernica« iz Reteč pripravili člani reteškega kulturno umetniškega društva »Janko Krmelj«, pod njegovim okriljem namreč delujejo tudi tamburaši, v dvorani domačega kulturnega doma, bo prav gotovo ostal številnim obiskovalcem še dolgo v spominu. Kajti to ni bil samo praznik Retečanov, praznik domačinov, ki so kdjakoli v preteklem poltretjem desetletju sodelovali v tamburaški skupini ali bili priča ustanovitvi orkestra in začetkom njegovega dela, ne samo praznik neutrudnega glasbenika, dirigenta in mentorja Franca Ranta, ki je prav v nedeljo praznoval svoj sedeminšestdeseti rojstni dan, in ne samo praznik samih članov »Bisernice«, ampak praznik vseh, ki jim je pri srcu dobra glasba, vseh, ki si žele, da bi se glasbeno izročilo iz preteklosti in današnjih dni ohranjalo in prenašalo naprej prihodnjim rodovom, skratka vseh, ki jih glasba osrečuje. Glasbeno pot tamburaškega orkestra »Bisernica« je orisal predsednik r FILM Na osnovi sklepa Odbora za delovna razmerja TOZD Družbena prehrana z dne 3. 10. 1977 in v skladu s Samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih in odgovornosti delavcev v TOZD Družbena prehrana dajemo objavo na prosto delovno mesto 9527 D-3 kurjača-vzdrževalca Za zasedbo navedenega delovnega mesta se zahteva: — izpit za centralno kurjavo, praksa zaželena — je lahko upokojenec s polnim delovnim časom. Osebni dohodek okrog 3500 din. PrijaVe z osnovnimi podatki naj kandidati pošljejo na Kadrovski sektor Železarne Jesenice z oznako »za TOZD Družbena prehrana«. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Družinska zarota H tem filmom nas je mojster groze Alfred Hitchcock prijetno presenetil. Spustil se je v zvrst kriminalke in to dokaj uspešno. Idejno ni film nič posebnega, toda po obrtni strani se mu pozna, da ga je delal mojster. Tema je preprosta, na trenutke celo malce naivna, toda Hitchcock nam med filmom ne pusti časa, da bi o tem razmišljali. Z gibanjem kamer«, z glasbo in šumi nam režiser ne da niti trenutka časa, da bi se posvetili okolici. S temi elementi doseže napetost v filmu, ki pritegne gledalca k dogajanju in ta napetost popusti šele na koncu filma. Toda tudi v tem filmu ni mogel izpustiti scene, kjer nas je dvakrat pošteno strah, kaj se bo zgodilo z glavnim junakom. Igralska ekipa je bila odlična. Še posebej pa velja omeniti Karen Black v vlogi spiritualistke, kjer je bila res odlična. Glasbo, ki se tudi dobro ujema s filmom, le na trenutke je malo preglasna, je napisal John VVilliams. Glavne vloge: Bruce Dem, Karen Black, VVilliam Devane, Barbara Harris. Režija: Alfred Hitchcock B. Grlj i, - Zapleteno načrtovanje kulture Kranj — Oblikovanje in sprejetje srednjeročnega programa razvoja kulture v kranjski občini do leta 1980 in organiziranje skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti sta bili najpomembnejši nalogi, s katerima se je ubadala kranjska kulturna skupnost. Se posebej dolgotrajno in zapleteno je bilo sprejemanje srednjeročnega programa, saj so se metodologije za izračun potrebnih sredstev menjale, zaradi usklajevanja z republiko pa so bili nujni tudi popravki srednjeročnega programa in sporazuma o njem, čeprav je bil srednjeročni razvojni plan pravočasno sprejet. Kulturna skupnost je bila deležna tudi kadrovskih sprememb. Na novo je začel delati sekretar skupnosti, ki je zamenjal dosedanjega skupščinskega referenta za kulturo. Poklicni sekretar je bil za skupnost JESENICE — Ženski pevski zbor Jesenice, ki ga vodi profesor Milko Škobrne, že dolgo nastopa na vseh večjih prireditvah v občini in izven nje, pevke pa so na več tekmovanjih dobile za svoje kvalitetne dosežke vrsto priznanj. Nastopile so tudi na nedavni slavnostni seji ob 30-letnici hokejskega kluba Jesenice. - Foto: F. Perdan nova finančna obremenitev. Treba je bilo najti tudi poslovne prostore. Nov in nepričakovan denarni izdatek torej ni majhen. Kljub temu pa v kulturni skupnosti ugotavljajo, da je v letošnjih devetih mesecih dejavnost potekala po programu in ni bojazni, da letošnji načrtovani program ne bi bil uresničen. Pri muzejski in galerijski dejavnosti je prevzela skupnost celo nove obveznosti. Večji problemi se kažejo pri vlaganjih v prostore za kulturno dejavnost, kar je posledica preteklega prepičlega vlaganja. Največ preglavic povzroča po sodbi izvršnega odbora kulturne skupnosti iskanje ustreznejših prostorov za pionirsko knjižnico. Družbeni interes je, da se ta dejavnost zaradi prostorskih težav ne sme krčiti. Spoznavamo namreč, da sta bila letošnji in srednjeročni finančni načrt preveč odraz trenutnih potreb, ne pa zahtev, ki se utegnejo pojaviti v srednjeročnem obdobju. To so predvsem dejavnosti, ki so bile v preteklosti pozabljene ali premalo upoštevane. Tovrstni problemi pa se ne pojavljajo le v kranjski, temveč tudi v drugih gorenjskih občinah. Zato so se predstavniki gorenjskih kulturnih skupnosti dogovorili, da bodo konferencam SZDL za naslednji mandat predlagali oblikovanje posebnih ali skupnih delegaeij za kulturo in izobraževanje. Takšna aktivnost bo tudi del priprav na kongresa ZKJ in ZKS, ki bosta leta 1978. J. Košnjek KUD »Janko Krmelj« iz Reteč Vinko Žagar. »Tamburice so pri nas popularne že dolgo,« je dejal. »Prvi zbor je bil tako ustanovljen že pred dvainpetdesetimi leti. Skupina je z manjšimi vmesnimi prekinitvami delovala vse do začetka druge vojne vihre. Delo v zboru je bilo takrat žal iz različnih vzrokov mnogo premalo organizirano. S strmim vzponom v kvaliteti pa se reteški tamburaši lahko pohvalijo že takoj v prvih letih po končani zadnji vojni. Takrat je bilo v kraju tudi ustanovljeno kulturno umetniško društvo Janko Krmelj, ki je pod svoje okrilje sprejelo člane dramske sekcije, tamburaše, knjižnico ..., takrat pa je na 'krmilo' orkestra 'Bisernica' stopil tudi glasbeni pedagog Franc Rant. Franc Rant vodi tamburaše še danes. V prvih letih so tamburaši še posebno občutili pomanjkanje glasbil. Skupina je namreč že takrat štela osemnajst članov. Kasneje pa se je še hitro večala. Danes Franc Rant vodi dve skupini: starejše in mlajše tamburaše. Orkester pa ima na razpolago prek štirideset inštrumentov.« Prav v zadnjih letih reteški tamburaši dosegajo svoje največje uspehe. Skupaj s folklorno skupino »Sava« iz Kranja so prekrižarili domala že pol Evrope, s folkloristi in drugimi pevskimi in glasbenimi skupinami so imeli številne uspešne nastope po mnogih krajih Slovenije in Jugoslavije, posneli pa so tudi oddaje za radio Celovec in RTV Ljubljana. Poleg številnih nagrad in priznanj so najprizadevnejši in najzvestejši člani tamburaškega orkestra »Bisernica« iz Reteč ob jubileju prejeli tudi bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke. V imenu Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije jim jih je podelil prvak opere SNG iz Ljubljane basist Ladko Korošec. »Čestitam vam in vam želim, da s tamburico v roki še naprej nosite pesem med ljudi,« je dejal ob tej priložnosti velik prijatelj reteških glasbenikov Ladko Korošec. Orkester in dirigent pa sta prejela tudi posebni priznanji ZKPO Skofja Loka. Poleg jubilantov, ustanovni člani so ob tej priložnosti prejeli šopke cvetja, so na nedeljskem slavju nastopili še oktet Sava iz Kranja, dekliški sekstet z Bukovice in basist Ladko Korošec, program pa je povezoval dramski igralec in napovedovalec RTV Ljubljana Jože Logar. Dolg aplavz ob koncu slavnostnega koncerta je bila nagrada orkestru in njegovemu dirigentu Francu Rantu za dosedanje uspešno delo, obenem pa tudi želja za uspešno delo v bodoče. J. Govekar Kranj - V galeriji Mestne hiše v Kranju so v petek, 14. oktobra, odprti razstavo slikarja Tomaža Gorjupa. Značilnost Tomaža Gorjupa je, da začenja nov zapis o pojavih radikalnega realizma pri nas. Razstava bo odprta do 27. oktobra. - A. Z. — Foto: F. Perdan KONCERT ANDREJA SIFRERJA Kranj — V petek, 14. oktobra, je bil v dvorani delavskega doma koncert Andreja Sifrerja. Andrej Šifrer je nastop pričel sam, kasneje pa sta se mu pridružila še čelist Ratko Zekič in kitarist Borut Vrščaj. Poleg njih pa smo lahko poslušali še pevko Jeffo Pencava, ki se je spremljala na akustični kitari. Pevka je jugoslovanskega rodu in živi v Angliji. Kranjskemu občinstvu je predstavila nekaj lastnih skladb, v katerih je prikazala predvsem svoje glasovne sposobnosti. O samem koncertu bi lahko rekli, da je predvsem zabaval. Skupina je bila ugodno sprejeta pri poslušalcih, saj so skladbe Andreja Sifrerja pisane za širše občinstvo. Pohvalno je predvsem to, da v svojih skladbah obravnava sodobno tematiko, katere se do sedaj mnogi raje niso lotevali. Številne njegove skladbe so namreč zelo kritične, na drugi strani pa poje preproste pesmi, ki nam hitro ostanejo v ušesih. Omeniti je treba še pomembno delo, ki sta ga opravila spremljavalca. Borut Vrščaj zelo dobro obvlada mandolino, kar skladbam daje novo dimenzijo. Skupina je nastop odigrala solidno in jim ne smemo zameriti nekaterih napak, kot na primer igranje solo kitare v stilu Pink Flovdov v eni njihovih skladb. M. Jenšterle RAZSTAVA KIPARJA NEGOVANA NEMCA Radovljica — V Šivčevi hiši v Radovljici so v petek, 14. oktobra, odprli razstavo del akademskega kiparja Negovana Nemca s Primorske. Na razstavi so dela in fotografije del, ki so nastala od 1971. do 1977. leta. Razstava bo ta mesec odprta vsak dan od 10. do 12. in 16. do 18. ure. Prihodnji mesec pa bo ob sredah, sobotah in nedeljah odprta od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Zaprli jo bodo 14. novembra. A. 2. FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA Slovenj Gradec - 8. oktobra je bil v Slovenjem Gradcu 14. republiški festival amaterskega filma. Udeležili so se ga tudi gorenjski predstavniki. Filma FKK Janez Puhar »Praznik na Joštu« in FKS Sava »Tako je najbolje« sta bila pohvaljena in sta dobila diplomi, Mladinski film KK Duplje »Ko so vladale pošasti« pa je prejel drugo nagrado. Največ polemike je sprožil film FKS Sava »Tako je najbolje«, ki prikazuje problem alkoholizma. Na festivalu so bili prikazani samo nagrajeni filmi, zato bi bilo bolje, če v bodoče filmom ne bi podeljevali priznanj in bi bil festival prikaz celoletnega dela filmskih klubov in posameznikov, saj slednji letos sploh niso dobili možnosti za sodelovanje na festivalu. Poleg festivala je bila v umetnostnem paviljonu tudi Tazstava fotografije, na kateri so sodelovali tudi Kranjčani Tone MarČan, Marjan Kukec, Uroš Bizjak in Marko Aljančič. M. Jenšterle POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ Na sončni strani Velebita 16 (1. zapis) Sedaj, ko sem s popotno palico in z zapisi obhodil skoro vso obalo slovenskega ozemlja (Koroško, Kanalsko dolino, Rezijo, Beneško Slovenijo, Goriško, Tržaško in slovensko Porabje na Madžarskem), v katero tako nezadržno pljuskajo valovi zle tujine, je čas, da se vrnem v gorenjske kraje in spočijem. A ne povsem, saj me čaka še domača »tujina«, kraji, ki jih večina bralcev Glasa le bolj malo pozna. Saj celo v zaglavju našega poltednika preberemo, da so ustanoviteljice le občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča — Kamnika ni, tudi Domžal ne, niti Ljubljane-Šiške. Pa vendar naj bi glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za Gorenjsko tudi te obseglo! Vsaj vsebinsko — če že drugače ne gre. Kajti v okvir zgodovinske Gorenjske sodijo gotovo tudi ti kraji, na vzhodu, celo tja do Zagorja ob Savi. Andrejčkovega Jožeta, pisatelja Janka Kersnika, graščaka z Brda, pisatelja dr. Frana Detelo in Ivana Maslja-Podlimbarskega, pisatelja slovitega romana Gospodin Franjo. Pa so še drugi možje, ki jih je rodilo Moravsko, in jih ne bom smel pozabiti omeniti (zgodovinar dr. Josip Mal, pisatelja Jernej Andrejka in dr. Lovro Požar, kipar Tine Kos in drugi). DOLINA GRADOV Brž nam pride pri tem naslovu v misel ona »dolina gradov« ob Krki, slovita posebnost Dolenjske (ali pa bridek spomin na tlačanske čase?). No, tudi pokrajina, ki ji bo ta venec zapisov posvečen, je res nekaka »dolina gradov«. Saj tu še stoji stari Tuštanj, razvaline pa ohranjajo spomin na Limbarški grad, na moravsko graščino, na gradič Zalog pa na Belnek, Križate, Rožek in Koprivnik. »Stoji moravski trg...« (po Prešernu) Kljub dostikrat neutnljivi upravni razdelitvi ostaja vendarle še vedno živ pojem Gorenjske, Dolenjske in Notranjske — če se že omejim le na ozemlje nekdanje Kranjske. Meje med ta tri stara kranjska področja je postavilo podnebje, pozneje tudi zgodovina — tako so se izoblikovala značilna narečja, navade, običaji, noše so se ustalile. Kot je različen sestav zemlje in njena rodovitnost, tako se tudi pridelovanje in pridelki vežejo po svojih značilnostih na Gorenjsko, kot tudi na ozemlja drugih pokrajin. Celo kuhinje so si različne, In pa ljudje tudi. Gorenjci so taki, drugačni od njih so Dolenjci in Notranjci. V tej pestrosti in različnosti pa je tudi lepota in bogastvo dežele. No, tako je zdaj priložnost, da popeljem bralce se na Moravsko, v Crni graben in na Limbarsko goro. Saj je tO ena od najlepših gorenjskih pokrajin — četudi brez visokih snež-nikov in planinskega cvetja. MORAVSKA DOLINA Zakaj sem si izbral najprej prav ta del — območje Moravč, Limharske gore in 'rnega grabna — za popotne pogovore? Semkaj so vodile tudi Prešernove itopinje! Na Goričici v Domžalah je >esnik imel svojega strica Franca Prešerna. Na Viru pri Domžalah je lesnika gostil krčmar Smuk. Njemu e Prešeren napisal posvetilo v izvod tvo Slovenije in skupščina občine Kočevje. Udeleženci zborovanja bodo na srečanju spregovorili o arhivskem gradivu za kočevsko področje, arhi-/ističnih težavah z gradivom po letu 94.r>, arhivskem gradivu ter razi-kovalnem obodbju v socialistični raditvi, lokalnih uradnih glasilih ot viru za slovensko krajevno {odovino v letih 1945—1970, zuna-ji službi arhivov v v Sloveniji, porabi mikrofilma v dokumentaci- ji, konservariji in restavraciji arhiv-skega gradiva danes pri nas in v svetu, upravni razdelitvi v Sloveniji po letu 1946 ter organizaciji ljudske oblasti, družbenih služb in gospodarstva v Sloveniji po osvoboditvi. Zadnji dan bodo slovenski arhivski delavci obiskali Kočevje, Brod na Kolpi, Delnice, Vinico, Črnomelj in še nekatere kraje. V četrtek, 20. oktobra, bo v okviru zborovanja ob 20. uri v dvorani Šeškovega doma v Kočevju tudi koncert Akademskega komornega zbora Kranj. Pozdravni govor bo imela direktorica arhiva SH Slovenije Marija Oblak-Carni. -jg Nad razbeljeno kamnito puščo je migotal vroč zrak in pačil sliko pokrajine — alf pa je samo meni migotalo pred očmi od vročine. Niti najmanjše sapice ni bilo od nikoder, da bi razgibala zatohlo ozračje. Voda v čutarici se mi je že povsem segrela in si z njo nisem mogel več hladiti grla — še sreča, da sem si ga vsaj omočil lahko. Nazadnje mi je še te — vroče — vode zmanjkalo. Vodnjaka ni bilo nikjer nobenega in če sem slučajno naletel na kakšno hišo, me je že od daleč odbila s svojo zapuščenostjo in z zaraščenostjo poti do nje. Pri večini teh hiš so se strehe in zidovi že podirali, okoli njih pa so rasle koprive in ožgana poletna trava. Tudi kjer je bila pot vidna, sem moral hoditi počasi, ker sem s cepinom previdno tipal po tleh pred 'seboj, da ne bi slučajno stopil kakšni kači na rep. Tod sem na poti spet zagledal iz tal izruvano in prevrnjeno kamenje — torej je ponoči tod spet lomastil medved in iskal bube?. Vse — kače, kuščarji, celo medvedi, samo ljudi ne, da bi mi dali vode in pokazali pot naprej. Nič človeka bolj ne izčrpa kot takšno tavanje po skalah in skozi grmovje. Nazadnje pa sem prav na koncu Malih Brisnic le zavohal človeška bitja. Zadišalo je po senu in po dimu, pot med ogradami se je razširila, trava je bila poteptana, po njej so bili nasuti še sveži živalski odpadki. Šel sem k hiši, iz katere se je sukljal dim in potrkal na vrata. Brez odgovora. Potrkal sem Še enkrat. Spet nič. Vrata sem potem počasi in previdno odprl in pokukal noter. Ko so se mi oči nekoliko privadile mraku v hiši, sem na tleh zagledal razcapanega, skoraj golega starca, ki je ležal na raztrgani volneni odeji sredi hiše in spal. Vsepovsod po prostoru so brenčale muhe, na ognjišču pa so leno prasketala polena. Dim z ognjišča se je vil pod počrnelim sajastim stropom in uhajal skozi vrata na prosto. Na moj glasen »Dober dan« se je starec slednjič le predramil, in ko sem rekel, da bi rad vode, je nenavadno hitro in prožno skočil pokonci, glasno momljaje je stekel k vodnjaku za hišo in zajel vodo v na vrv privezano litrsko steklenico. Ko sem napolnil čutarico, je zajel še enkrat, tako da sem se odžejal iz steklenice in mi ni bilo treba prazniti čutarice. Med tem je ves čas momljal s svojimi brezzobimi usti in prvi stavek, ki sem ga razumel v poplavi nerazumljivega blebetanja je bilo vprašanje, kdaj sem ušel iz zapora in če se že dolgo skrivan po teh skalah. Še preden sem mu utegnil razložiti, da nisem nikakršen pobegli zapornik in da hodim po teh skalah iz svojega lastnega zadovoljstva, mi je stari začel z živahnimi gibi rok dopovedovati, naj se nikar nič ne bojim, da me ne misli prijaviti na milico, da nikomur nič noče in da je dober z vsemi ljudmi itn., itn. — Gledal me je prav sočutno in strašno mu je bilo žal, da nima nobene hrane, da bi me pogostil, saj da sem prav gotovo zelo lačen. In še potem, ko sem mu vendarle uspel nekako dopovedati, da nisem nikak pobegli zločinec, kažoč na svoj cepin, daljnogled in fotoaparat, ki sem ga prav v ta namen privlekel iz nahrbtnika, mi še zmeraj ni mogel verjeti, da sem namenoma prišel sem in je bil prepričan, da sem pomotoma zašel s kakšne planinske poti in se izgubil. Potem je cele četrt ure porabil za to, da mi je dopovedal, kako bi po najbližji poti dosegel jadransko magistralo in jaz sem se potem zamudil še dlje, preden sem mu dopovedal, da ne želim iti tja, ampak naprej po kamenju do Velikih Brisnic. Sedla sva v senco pod drevesom, starec je spodvil noge po turško in iz njegovih ust se je zlila dolga reka težko razumljivih besed o usodi njegove vasi in njenih prebivalcev, o tistih, ki so šli v mesto, o tistih, ki so odšli čez veliko lužo v Ameriko in o tistih, ki so ostali doma. Pripovedoval mi je o vaških peripetijah, kot da bi jaz že od vekomaj poznal te ljudi in ko sem ga enkrat vmes vprašal, kdo in kaj in kod je ta Širne, o katerem že toliko časa govori, me je debelo pogledal in rekel: »Pa Širne, Jozin sin.« Kdo je Jožo, ga potem raje nisem več vprašal, ker bi mi prav gotovo rekel, da je Šimetov oče, to pa sem tako in tako že vedel. Potem je začel še o vojnih časih, ko se je prej mirna in enotna vas razdelila na ustaški in partizanski tabor in je »brat brata moril, sin očeta, nato je prešel na politiko, začel je dolgovezen monolog o Rusih, Amerikancih in Kitajcih, nazadnje pa se je ustavil pri vremenu, pritoževal se je nad sušo, ki da že tretji mesec uničuje živo rast — mistično jo je razložil s tem, da je to kazen, ki jo pošilja bog nad hudobne ljudi. Starčevo brbljanje me je sčasoma tako utrudilo, da sem se moral s silo premagovati, da nisem zaprl oči in zadremal v tisti prijetni senci pod drevesom. Oživel sem šele potem, ko se je izza ograde lagodno prizibala visoka in brhka tridesetletna domačinka. Oblečena je bila v kratko, tesno oprijeto črno krilo, izpod katerega so se belile dolge, lepe noge. Z nasmehom me je pozdravila, tako da se ji je v kotičku ust zableščala zlata zobna krona, preložila je šop ivanjščic, ki jih je stiskala v roki iz ene v drugo dlan, potem pa je stopila k drevesu, utrgala je nekaj lipovih cvetov, nesla si jih je pod nos in zaprla oči, češ kako lepo diši. Bil sem presenečen, ta lepa in sloka ženska žival se mi je zdela kot prikazen v tej kamniti pušči. — Saj je tudi kot prikazen izginila. Ujela je namreč zgo- voren starčev namig z glavo in brez besed odšla za vogal, še preden sem si mogel napasti oči na njej. Tisti trenutek ko se je prikazala ženska, je bilo starčeve zgovornosti konec. Veletok besed iz njegovih brezzobih ust je usahnil, vstal je in se ponudil, da bo del poti šel z menoj, čeprav jaz nisem pokazal nobene pripravljenosti, da bi se že tako hitro odpravil. Takoj ko sva pustila za seboj zadnje vaške hiše, so se zapornice spet dvignile, spet je začel na dolgo in široko vezati otrobe, jaz pa sem premišljeval, ali je tisto dekle v črnini njegova hčerka, če ne celo žena (to bi bilo bolj verjetno!), da se tako zelo boji zanjo. Celo uro je stari hodil z mano po kršu in mi kazal pot. Ne vem ali iz dobrote, ali iz strahu, da mi ne bi utegnil vsega povedati, ali pa zato, ker me je hotel speljati čimdlje iz vasi ven, da ne bi bil nevaren njegovi ženski. Nazaj je šel šele, ko sva prišla do vrha grička, s katerega so se že videle hiše v Velikih Brisnicah. Najprej sem prišel do porušene šole, o kateri mi je že prej nekaj pravil starec. Stala je v ogradi sredi borovega gozdička. Ko sem splezal čez ogrado in skočil na drugo stran, je iz trave pred menoj z glasnim vriščem vsfrfotala jerebica, iz gnezda pa so čivkajoč priracali njeni nebogljeni puhasti mladički. Mati jerebica je v širokih krogih vrešče letala okoli razpuščenega gnezda, vse dokler se nisem oddaljil, potem pa se je vrnila k splašenim piščančkom in vsakega posebej nagnala nazaj vjmezdo. V senci porušenih zidov stare šole sem pojedel še zadnji obrok hrane, ki sem ga imel s seboj — ostanek slanine, ki mi jo je prejšnji dan dal za popotnico tisti cigan v Jurčič dolcu blizu Mliništa. Jedel sem samo slanino, brez kruha, ki sem jo zalival z mlačno in postano vodo iz čutarice, zato niti ni čudno, da mi je postalo po takem kosilu slabo in se mi je malone obrnil želodec. Komu pa se ne bi. Ko bi se slanine vsaj držal kakšen košček rdečega mesa, toda bile je sama maščoba. Še zdaj, dva tedna po mojem prihodu z Velebita, se mi obrne želodec, ko pomislim na tisti žaltav »špeh« in na tisto postano vodo, kar sem imel takrat za kosilo. Ruševine nekdanje osnovne šole v Brisnicah na kateri bodo sodelovali tudi člani Lovske družine Tržič. Nedelja bo obenem tudi praznik za planince iz Križev. Pri Domu na Križki gori bodo zabetonirali ploščo na novem prizidku. Na fotografiji udeleženci nedeljske prostovoljne delovne akcije na Križki gori. (jk) - Foto: F. Perdan POPRAVILO KOČE NA KRIŽKI GORI - Planinsko društvo Križe je med manjšimi slovenskimi planinskimi društvi, vendar ga odlikuje izredna prizadevnost članov. Križki planinci so na Križko goro zgradili tovarno žičnico, ki je potegnila na vrh že na tone materiala in blaga, potrebnega za normalno obratovanje planinske koče. Planinci iz Križev so se letos lotili nove delovne akcije. Pri Domu na Križki gori je že nekaj časa gradbišče, saj planinci povečujejo in modernizirajo postojanko. Povečali bodo število ležišč, razen tega pa zgradili novo kuhinjo, sobo za oskrbnika, skladišče in klet. Do sedaj s , opravili že več kot 1000 prostovoljnih delovnih ur. Za nedeljo, 16. oktobra, pripravljajo Križani na Križki gori tradicionalno prireditev »Gamsov bal«. Pralnica vagonov - 27. septembra so na ljubljanski železniški postaji odprli avtomatizirano pralnico za čiščenje potniških Vagonov in elektromotornikov. Celoten objekt je veljal 11,5 milijona dinarjev, sama oprema, ki so jo uvozili iz Zahodne Nemčije, pa je vredna okoli 2 milijima dinarjev. Ruzveselju■<> je, da bo pralnica, ki je _-<•; beograjsko druga tovrstna v naši držan, zadoščala za vso slovensko železniško mrežo, (H. J.) Orfej z liro za »Gorenjce« Orfej z liro, prva nagrada strokovne komisije ter druga nagrada občinstva za ansambel »Gorenjci« iz Radovljice na letošnjem IX. ptujskem festivalu domače zabavne glasbe — Mnoga gostovanja ter nastopi doma in v tujini — Nove viže na novi veliki plošči Radovljica — Na letošnjem, že devetem po vrsti, festivalu domače zabavne glasbe, ki je bil tako kot vsako leto doslej v idiličnem štajerskem mestecu Ptuj, je ansambel »Gorenjci« iz Radovljice dosegel izjemen uspeh. Povsod priljubljenim radovljiškim muzikantom se je posrečil podvig, kakršen se ni doslej še nikomur. Osvojili so namreč najvišje festivalsko priznanje — orfeja z liro, pripadli pa rta jim tudi prva nagrada strokovne komisije ter druga nagrada občinstva. »Tudi sami si še vedno ne znamo natanko razložiti našega velikega uspeha na letošnjem ptujskem festivalu domače zabavne glasbe,« mi je dober mesec po nastopu v Ptuju pripovedoval vodja ansambla »Gorenjci« Franc Habjan. »Razumeli bi, da nam je, denimo, visoko mesto prisodila strokovna komisija ali pa občinstvo, uspeha kar na dveh področjih pa ni nikdar mogoče pričakovati. Toda tokrat se je zgodilo tudi to. Skladbi našega kitarista Franca Ankersta '2enka ne jezi se* ter 'Domotožje' sta 'užgali' pri strokovnjakih in pri gledalcih. To pa najbrž pomeni, da sta dobri, da ju bo mogoče v prihodnje velikokrat slišati na radijskih valovih, na nastopih, koncertih ...« Ansambel »Gorenjci« je bil ustanovljen pred približno trinajstimi leti. »Ja, takrat smo začeli 'bolj zares'« pravijo vedno razpoloženi radovljiški muzikantje. »Najprej smo se prijavili za nastop na takrat izredno priljubljenih javnih radijskih oddajah 'Novi ansambli — nove melodije'. Večjega uspeha nismo dosegli. V finalno oddajo pa se nam je le posrečilo prebiti. Imeli smo seveda tudi prve svoje skladbe. Našim poslušalcem so bile naše viže izredno všeč. Zato smo prav kmalu naštudirali cel splet polk in valčkov ter jih posneli na našo prvo gramofonsko ploščo. Dober odziv pri naših poslušalcih nam je dal za delo še več poleta.« Prav tistikrat pa so se v Ptuju že začenjali pripravljati na izvedbo prvega festivala domače zabavne glasbe. »Gorenjci« so si bili takoj edini, da morajo nastopiti na njem, kajti le tako jih bo spoznal še širši krog poslušalcev. »Zdaj se lahko pohvalimo, da smo bili prav mi tisti ansambel, ki je zaigral prvo skladbo na prvem ptujskem festivalu,« pravi Franc Habjan. »Žreb je takrat namreč odločil, da mi nastopimo prvi. Potlej smo v Ptuju manjkali samo trikrat. Enkrat smo sodelovali v revijskem delu festivala. Letos na festivalu sploh nismo nameravali nastopiti. Toda naključje je naneslo, da je posebna strokovna komisija za nastop v ELAN Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem n. sol. o. OGLED ELANA 22. OKTOBRA 1977 Tudi letos odpira ELAN svoja vrata vsem tistim, ki bi si ga želeli ogledati, in sicer na delovno soboto, 22. oktobra 1977. Pod strokovnim vodstvom bomo obiskovalcem razkazali proizvodnjo smuči, čolnov in telovadnega orodja. Ogled bo možen od 10 do 13. ure. Ptuju sprejela Gorenjski pihalni ansambel, ki deluje v okviru delavsko prosvetnega društva Lesce, vodi pa ga Danilo Starič. In ker v njem sodelujemo tudi vsi 'Gorenjci', smo si mislili, zakaj pa nebi prijavili za sodelovanje na festivalu še ansambla '(!()-renjci'. Hitro smo naštudirali dve skladbi in vidite — več kot uspeli!« Ansambel »Gorenjci« obstaja torej že več kot desetletje. Več kot deset let Radovljičani že razveseljujejo hvaležne poslušalce širom po Sloveniji, imeli pa so že tudi številne nastope v Avstriji, Švici, Nemčiji in Italiji. Prav pred dnevi so dosegli ponovno velik uspeh, ko so nastopili med smetano jugoslovanske narodne glasbe na festivalu v domu sindikatov v Beogradu. Izdali so že štiri velike in več malih plošč. Ljubitelji domačih napevov pa bodo že v najbližji prihodnosti lahko ponovno obogatili svojo diskoteko z novima veliko in malo ploščo »Gorenjcev«. In kdo pravzaprav so »Gorenjci«? Naj jih predstavim! To so Marjan Ogrin — trobenta, Danilo Starič — klarinet. Marjan Legat — bas, Franc Ankerst — kitara, Franc Habjan — harmonika ter pevca Majda Kunčič in Franc Koren. »Tudi v prihodnje nas čaka še veliko nastopov,« pravi Franc Habjan. »Kljub obveznostim v službi se bomo radi odzvali vsakemu vabilu.« J. Govekar IBI se pripravlja na slavje Kranj — V Industriji bombažnih izdelkov IBI Kranj bo v soboto, 29. oktobra, ob devetih dopoldne veliko gasilsko slavje, na katerem bo sodelovalo okrog 500 gasilcev iz kranjske občine, ki bodo s to manifestacijo tudi zaključili Teden požarne varnosti. Na prireditvi bodo slovesno razglasili rezultate tekmovanja gasilskih desetin kranjske občine, podelili priznanja in pokale najboljšim ter odličja Gasilske zveze Slovenije. Sobota bo obenem tudi praznični dan Industrijskega gasilskega društva IBI. Delovni kolektiv bo gasilcem izročil nov avtomobil in brizgalno, obenem pa bo društvo razvilo tudi svoj prapor. Nekaj dni pred prireditvijo bo v Ibiju velika gasilska vaja, na kateri bosta sodelovali gasilska enota tovarne in enota civilne zaščite, razen njiju pa člani gasilskih društev Primsko-vo, Stražišče in Kokrica ter člani Kranjske poklicne gasilske enote. -jk V- IBI NA GORENJSKEM SEJMU Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj je tudi tokrat razstavljala na SEJMU OPREME v Savskem logu svoje kvalitetne jacquard zavese skupaj z Lesnino iz Primskovega. Novost Ibija na letošnjem jubilejnem 10. SEJMU OPREME je bil prikaz, kako vsestransko uporabna so njihova blaga: ne samo kot zavese, ampak jih lahko uporabimo kot pregrinjala, prte, okrasne blazine ali pa kot tapete. Guttenberg dobil naslednike Kranj — Tudi tiskarji niso pozabili na nekdanje čase, na še vedno lepe vsakoletne tradicionalne običaje. Da je temu res tako, so dokazali pretekli petek tudi tisti v Gra- "nem podjetju Gorenjski tisk v inju na »gaučanju« ali »gorjema-, ko so medse, v svoje vrste prejeli tri nove »moči«. Trije mladi intje so se namreč po šoli in vajeniški dobi iz vajencev »prelevili« v pomočnike. Toda vstop v slavne vrste »Gut-tenbergovih vojščakov«, mož, ki nadaljujejo tradicije slavnega Gut-tenberga, izumitelja pisave, ni ravno lahak. Najprej je na vrsti šola, pa spoznavanje s tiskarskim poklicem, skrivnostmi tiskarstva ... in nazadnje še tiskarski krst, ali kot ga tiskarji imenujejo »gaučanje«. Spričo napredovanja vajencev pa ga je kajpak mogoče imenovati tudi z besedico »gorjemanje«. Malo pred drugo uro popoldne, po besedah krstitelja je bilo teh petnajst minut namenjenih stabilizacijskim ukrepom, se je slavnostni obred »gaučanja« začel. Vodja tiskarskega krsta je kajpada najprej pozdravil »črne umetnike« — tiskarje, pa ljubitelje te umetnosti, številne »firbce«, res jih ni manjkalo, nazadnje pa besede namenil fanton, ki naj bi v prihodnje za vedno ostali zapisani »črni umetnosti«. Marsika- tero kritiko jim je izrekel, marsikatero napako jim je očital, jih imenoval »smrdljivce«, »mečkače« in vragsigavedi kako še... Toda fantje, bodoči pomočniki, so mrzlo hladno sprejemali vse očitke. Kako tudi ne, saj so jih prekaljeni »črni umetniki« ves čas polivali po glavi in telesu z ledeno mrzlo vodo, ki naj bi z njih izprala vso umazanijo in odplaknila napake. Toda to še ni bilo dovolj. Da bi fantje prišli v vrste tiskarjev zares »čisti« so vse tri mladeniče na ukaz »poveljnika« položili v korita z mrzlo vodo in jim, da jim le ne bi bilo tako hladno, prižgali v ustih cigare. Po temeljiti hladni kopeli so bili seveda vsi popolnoma čisti, grehi so jim bili odpuščeni, in »črni umetnosti« so bili dokončno zapisani trije mladi fantje — nasledniki očeta pisave, slavnega Guttenberga. Številne gledalce na »krstnem prizorišču« je ob misli na hladno vodo kar streslo, fantov, novih tiskarjev pa nič. Komaj vidno drgetanje njihovih teles spričo mraza in »vlage« pa je popolnoma izginilo, ko so popili kozarček »krepkega« in, ko so jim stanovski tovariši iskreno čestitali ob pomembnem koraku vživ-ljenju. »Gaučanje« spremljala: J. Govekar J. Zaplotnik Del predloga, kako urejati grobove, na razstavi v paviljonu Hortikulturnega društva Kranj; razstava bo odprta do 23. oktobra. — Foto: J. Zaplotnik Druga razstava Hortikulturnega društva Manj betona in več zelenja na pokopališču V paviljonu Hortikulturnega društva Kranj na Gregorčičevi cesti pri Prešernovem gaju je ta teden odprta razstava o urejanju cvetja in grobov. Razstava, ki jo je pripravilo društvo skupaj s KZK Kranj, TOZD Kmetijstvo in Samoupravno komunalno skupnostjo Kranj je pripravljena prav v času, ko bomo pred dnevom mrtvih še posebej skrbno uredili grobove naših sorodnikov ter okrasili spominska obeležja. Na naših pokopališčih namreč še vse preveč izstopajo bahavi in dragi nagrobniki iz belega in črnega marmorja, s slikami in neprimernimi napisi, povrhu pa je na grobovih Še na kupe peska in na metre betonskih robnikov, da ne govorimo tudi o preveč pisanem cvetju, pa lučkah in ograjah iz montažnih elementov. Pokopališča naj bi delovala bolj umirjeno z veliko zelenja, ki ga dajo zimzeleni okrasni ermi iglavci. listavci v družbi s primernim sezonskim cvetjem in s primernimi nagrobniki. Naša pokopališča so res skrbno negovana, a so le boj podobna kamnitim puščavam s kičastimi nagrobniki kot pa zelenim parkom. Na razstavi je več predlogov, kako na sodoben način urediti grobove, da bo lepši, da se bolje skladajo z okolico to je s kulturno urejenim zelenim parkom. Zato bo razstava, ki bo odprta do 23. oktobra, zanimiva ne le za posameznike pač pa tudi za šole, krajevne skupnosti, krajevne odbore Zveze borcev in druge, ki imajo na skrbi urejanje posameznih grobov ali pokopališč, ki so vsekakor tudi odraz urejenosti in kulture nek* kraja Pri urejanju okolice pavilj Hortikulturnega društva so \ magali tudi taborniki Kokrškega odredu L. M. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM RESKI PLANINCI NA KRVAVCU Kranj — Na zadnji seji upravnega in nadzornega odbora Planinskega društva Kranj, ki je bila na Krvavcu, so razpravljali tudi o medrepubliškem sodelovanju kranjskih planincev. Prvi pirmeri takšnega sodelovanja so že vzpostavljeni, saj so bili v Kranju že planinci iz Beograda, Bjelovarja in Sarajeva. Pred kratkim pa so obiskali Kranj planinci z Reke. Gostitelji so jih popeljali na Krvavec in se tam pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju, .jfc Koroška Bela — Črpalka se napoveduje — 66 koncu Koroške Bele, ob magistralni cesti Jesenice —Kranj so postavili na nekdanje široko belsko polje, ki ga kmetje deloma še obdelujejo in kjer še vedno stoji nekaj kozolcev, cisterne za prihodnjo bencinsko črpalko, ki jo bodo zgradili na belskem polju. — Foto: F. Perdan V ŽIREH UREJAJO STRELIŠČE Žiri — Člani strelske družine »Tabor« iz Žiro v so tudi v letošnjem letu pripravili več prostovoljnih delovnih akcij. Odločili so se namreč, da čimprej dokončno uredijo strelišče v kraju. Na zadnji akciji pred dnevi so tako izkopali in uredili jarek, ki je potreben za varnost tistih, ki kažejo zadetke pri streljanju z vojaško puško, ter uredili dostop na strelišče. V prihodnje nameravajo žirovski strelci urediti še kletne prostore barake, po površini strelišča pa pobrati kamenje ter zasejati travo. 2irovci gradijo strelišče, ki ga poleg članov strelske družine uporabljajo tudi člani ZRVS, pripadniki teritorialne obrambe, lovci, učenci šol in drugi, že pet let. Kljub izredni pomembnosti takega objekta za kraj, zlasti seveda s stališča krepitve naše obrambne sposobnosti, strelcem vsa leta primanjkuje denarja. Vsa dela na strelišču so doslej naredili udarniško, denar, ki je bil nujno potreben, pa so si poiskali s pripravo raznih tekmovanj na prireditvah ter izvedbo nekaterih akcij. Strelišče je zdaj torej že skoraj dokončno urejeno. Zato bo na njem v prihodnje še več tekmovanj kot doslej. -j* Begunje — Turistično društvo Begunje oskrbuje Gostišče v Dragi, ima pa tudi bifeja v Krpinu in ob igrišču sredi Begunj. Med najbolj obiskanimi pa je vsekakor gostišče v Dragi, saj je to že napol planinska postojanka. Razen tega sta v bližini še dve partizanski spominski obeležji in sicer partizanaka bolnišnica baza 777 ter obeležje, kjer se je zadrževal štab Kokrškega odreda. - B.B. ŽIROVNISKE NOVICE Žirovnica — Socialistična zveza delovnega ljudstva in krajevna skupnost izdajata svoje glasilo Novice izpod Stola. Glasilo je namenjeno krajanom te krajevne skupnosti. Glasilo izhaja petkrat letno v nakladi 850 izvodov, za tisk pa skrbi šolska skupnost učencev osnovne šole Žirovnica. Tako uspešno informirajo krajane z delom, načrti in novicami v krajevni skupnosti. Tudi zadnja številka prinaša več zanimivih prispevkov iz dela in življenja v krajevni skupnosti. N. J. Lesce — V delovni organizaciji Veriga Lesce že 40 let obstoja in še posebno po vojni uspešno deluje industrijsko gasilsko društvo. Skrbi za gasilsko preventivno vzgojo zaposlenih v vseh temeljnih organizacijah združenega dela ter za čimboljšo operativno pripravljenost ob morebitnih požarih. Svojo dobro usposobljenost so potrdili tudi na občinskem tekmovanju, ko so se v skupini nad 30 let uvrstili na prvo mesto. — B. B. HRUŠKE ZA PREDELAVO Gorje — Kmetijska zadruga Bled je pred nedavnim v skladišču na Rečici odkupovala hruške-tepke. Ta vrsta hrušk je letos bogato obrodila na gorjanskem in blejskem območju. Odkupili so jih prek 150 ton po 1,10 dinarja za kilogram. Cena morda sicer ni bila ravno najboljša, vendar so prodajalci zaradi obilnega pridelka vseeno dobili nekaj denarja. Pa tudi za dom jih je vsakdo imel dovolj. Odkupljene hruške je kmetijska zadruga prodala za predelavo sadja delovnim organizacijam Mirna, Alko in Fructal. J. Ambrožič NOVO POKOPALIŠČE UREJENO Skofja Loka — Novo škojeloško pokopališče na Lipci je urejeno. Zgrajene so tudi mrliške vežice. Prihodnje leto pa bodo zgradili še žarne omarice, kasneje pa še dve mrliški vežici in secirnico. Gradnja novega pokopališča je veljala 4,800.000 dinarjev. Denar so zbrali s pomočjo samoupravnega sporazuma, ki ga je krajevna skupnost sklenila s TOZD na območju Škofje Loke in okolice. S podpisom tega sporazuma so se delovne organizacije obvezale, da bodo za gradnjo pokopališča prispevale po 800 dinarjev na zaposlenega. Krajevna skupnost pa je poleg tega prispevala 800.000 dinarjev za ureditev ceste do pokopališča in parkirnih prostorov. Do pokopališča bo vozil lokalni avtobus in sicer iz naselja Podlubnik, prek Škofje Loke in Trate do Lipce. L. B. Mošnje - Člani gasilskega društva Mošnje starejši od 31 let so se na tekmovanju občinske gasilske zveze Radovljica, ki je bilo v Begunjah, s 687 točkami uvrstili na drugo mesto. Mošenjski gasilci so uspešni tudi pri uresničevanju programa civilne zaščite. Na sliki: Člani gasilskega društva Mošnje pri izvajanju taktične vaje. -Popravek: V torek, 4. oktobra, smo v Glasu pisali o delu gasilskega društva Hlebce. Na objavljeni sliki pa niso bili člani gasilskega društva Hlebce, marveč gasilci iz Begunj. Bralcem se opravičujemo. -B. B. Gorje — Cestno podjetje Kranj je letos razširilo, utrdilo in asfaltiralo cesto iz Spodnjih Gorij prek Poljan. Prav pa bi bilo, da bi uredili tudi odcep na makadamsko cesto, ki vodi prek Slemena na Zgornje Laze nad Gor-jami. Ta precej ozka cesta pa je razen tega tudi precej razrita; med drugim tudi zaradi težkih kamionov. V Slemenu tik pod vasjo Zgornje Laze je namreč gramoznica, iz katere vozijo gramoz na cesto Spodnje Gorje—Poljane—Jesenice. Glede gramoznice pa še tole. Je na območju krajevne skupnosti Gorje, lasti pa si jo menda Kmetijska zadruga Bled. Kakorkoli že, vprašanje bi bilo treba urediti. Krajevni skupnosti Gorje namreč primanjkuje denarja prav za urejanje cest in komunalnih problemov. Na sliki: Odcep makadamske ceste, ki vodi prek Slemena na Zgornje Laze nad Gorjami. — J. Ambrožič PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Bled - Ko odidejo kopalci in ko se zlatorumenu jesen spogleduje v jezeru, je s plavajočo labodjo lepoto neogibno privlačna podoba tega kraja ... - Fot<>: J. Zaplotnik POSTREŽBA: NEZADOSTNO Kranj — »Dne 30. septembra, ob 7. uri 45 minut sva naročili čaj na avtobusni postaji, v bifeju. Pri vseh mizah sva bili edini, če od-štejeva družbo 39 umazanih skodelic, polnih pepelnikov in tako dalje. Pri blagajni sta se uslužbenki mirno pogovarjali, ob »šanku« je stalo sedem gostov. Sedemnajst let sem že zasebna gostilničarka in o tem poslu vem marsikaj, a se mi zdi nezaslišano, da se nihče v tem bifeju ne zmeni za kolikor toliko solidno snago in red in menim, da tudi blagajničarki ne bi krona z glave padla, če bi malce pospravila po mizah,« se pritožuje naša bralka. Res je, da je bife na avtobusni postaji izredno prometni kraj, a najbrž bi bilo res prav, da bi se vzdrževala solidnejša snaga in red.' Nikomur ne bi padla krond z glave, če je le dovzeten za znosni red. Tako pa moraš večkrat porivati skodelice in kozarce vstran, da si izboriš tistih nekaj centi- metrov za svojo skodelico. Še naihuie je tedaj, ko pritisnejo zima in mraz in avtobusne zamude. Potniki se drenjajo v tuje-ju, kajti res ni prijetno stati zunaj, pod tistimi nekaj metri strehe, ki ne nudi niti zavetja pred dežjem, kaj šele pred hudimi nalivi ali oetrom. Nekaj edinstvenega je kranjska avtobusna postaja, ki je v resnici le borno postajališče, kjer je vsakemu potniku sila mučno čakati na avtobus. Zaključeno gasilsko tekmovanje v kranjski občini Primskovljanom največ prvih mest Letošnje občinsko tekmovanje gasilskih desetin je pokazalo, da se strokovna usposobljenost gasilcev zboljšuje in da se dviguje tudi množičnost — Pičla udeležba enot civilne zaščite KRANJ — Občinsko tekmovanje gasilcev v kranjski občini, ki ga je v začetku junija razpisala Občinska gasilska zveza Kranj, je končano. Pokazalo je, da je strokovno znanje gasilcev na zavidljivi ravni, prav tako pa je udeležba na letošnjem tekmovanju, ki je bilo posvečeno jubilejem partije in Tita, boljša kot v preteklih letih. Gasilska tekmovanja so pravzaprav začeli spomladi pionirji, ki so tekmovali na kvizu. Najboljšim bodo v kratkem po društvih podelili zlate, srebrne in bronaste gasilske" značke. Gasilska zveza je razpisala tudi tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite. Udeležba je bila skromna. Sodelovali so namreč le pripadniki civilne zaščite z Jezerskega. Njim gre posebna pohvala, ostalim pa graja! Pionirske desetine so bile razdeljene v dve skupini: v prvi so tekmovali gasilci, stari od*7 do 11 let (skupina A), v drugi pa pionirji, stari od 11 do 14 let (skupinaB). V skupini A so zmagali pionirji z Britofa pred vrstniki s Kokrice in društva Pre-bačevo-H rastje. Zmagovalci pionirske skupine B pa so bili pionirji društva Kranj-Primskovo. Drugo in tretje mesto pa so si razdelili pionirji s Kokrice in Predoselj. V tekmovanju članic sta sodelovali le desetini Industrijskega gasil- skega društva Sava in Gasilskega društva Kokrica. Boljše so bile gasilke Save. Pri mladincih so bili spet najboljši Primskovljani. S precejšnjo prednostjo so zmagali pred vrstniki iz Šenčurja in društva Prebačevo-Hrastje. Tudi v tekmovanju članskih desetin gasilskih društev so slavili Primskovljani. Zbrali so 799 točk od 1006 možnih. Drugi so bili Šenčur-jani, tretji pa člani s Prebačevega in Hrastij. Zmagovalci tekmovanja industrijskih gasilskih društev pa so bili člani prve desetine tovarne Sava. Drugi je bil Tekstilindus, tretja pa tretja desetina Save. Med enotami civilne zaščite pa je kot edina sodelovala desetina z Jezerskega. Zbrala je 783 točk. Najboljšim bodo pokale in priznanja podelili v soboto, 29. oktobra, ob devetih dopoldne na veliki gasilski slovesnosti ob zaključku Tedna požarne varnosti, ki bo v tovarni IBI v Kranju. J. Košnjek Jesenice — Prebivalci Gorenjske se tudi letos prizadevno vključujejo v vseslovensko akcijo za čistočo in lepo okolico. Med temi so najbolj uspešni številni gojitelji rož, ki z njimi okrasijo okna, balkone in vrtove. Hortikulturna in turistična društva vedo za najbolj prizadevne in jim bodo na občnih zborih podelili tudi posebna priznanja. Takole (na sliki) je okrasila svoje balkone Pavla Rupnik z Murove na Jeseniceh — Foto: B. B. Odbor za medsebojna delovna razmerja osnovne šole Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem objavlja prosti delovni mesti: UČITELJA V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA Pogoj: učitelj razrednega ali predmetnega pouka KUHARICE V VVE Pogoj: končana gostinska šola. Za obe mesti je zaposlitev za nedoločen čas. Prijave sprejemamo dni po objavi. 10 I ' Torek, 18. oktobra 1977 MALI OGLASI prodam Prodam ženski PLAŠČ št. 38. Šmid Ljudmila, Bistrica 95, Tržič. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. 7227 Ugodno prodam PRAŠIČKE stare nad šest tednov. Milan Pohar, 64243 Brezje 24 7328 Prodam kombinirani italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Urbane, Kranj, Zanova 6, tel. 21-735 7329 MAČEHE velikocvetne štiri vrste, ločene barve, lahko dobite v Cerkljah pri Marn Slavki. 7330 Poceni prodam nevzidljivo BANJO za kopalnico. Škofic, Gorica 1 a, Radovljica 7331 Ugodno prodam skoraj novo PEČ na olje. Cizel Libuša, Medvode 128, tel. 71417 7332 Prodam GORILEC KALOMAT. Peterlin Franci, Golniška cesta 109, Kokrica, Kranj 7333 Prodam trajnožarečo PEČ EMO 5. Informacije tel. 25-654 7334 Prodam HRUŠKE moštarice. Breg 6, Križe 7335 Prodam več vrst ZIMSKIH JABOLK. Tičar Matija, Voglje 77, Šenčur 7336 TELEVIZOR GORENJE 900 ugodno prodam. Vončina, Partizanska 25, K ranj, tel. 22-068 7X17 Poceni prodam oljni ŠTEDILNIK EMO 8, otroški ŠPORTNI VOZIČEK in STAJICO. Štirnova 19, Primskovo. K ranj 7338 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak. rabljene DESKE za opaže in PUNTE ter smrekove in hrastove PLOHE. Zalog 11, Cerklje, telefon 42-135 7339 Prodam JABOLKA za mošt ali ŽGANJE. Vasca 11, Cerklje 7340 Prodam mesnatega PRAŠKA. 120 kg težkega. Brezovica A pri Kropi 7341 Prodam delovnega VOLA. starega 3 leta in pol. 'Jan Anton, Mevkuš 15, 64247 Zg. Gorje 7342 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK kupersbuseh in električni RADIATOR. Letnar Peter, Komen da n.h. 7343 Prodam nov PRALNI STROJ GORENJE. Zavrl Brane, Zg. Bitnje 87, 64209 Zabnica 7344 Prodam KONJA za kmečka dela Zasavska 42, Kranj 7345 Prodam drobni in semenski KROMPIR igor. Milje 24 pri Visokem, Šenčur. 7346 Poceni prodam TELEVIZOR RR NIŠ. Vulin. Vrečkova 3, Kranj 7347 Prodam TELEVIZOR GORENJE ELEKTRON IK 920, dve leti rabljen. Naklo 121 7348 Prodam dobro ohranjen barvni TELEVIZOR in nov električni RADIATOR. Dorfarje 36, Zabnica 7369 kupim Kupim smrekove DESKE 25 mm (colaricej in 50mm PLOHE. Stare Anion, mizarstvo, Zg. Bitnje 186, Zabnica 7361 vozila ŠKODO 1000 M H. dobro ohranjeno, prodam, Delavska 16, tel. 22-057 7260 Ugodno prodani Ki, letnik 1!>(>7 in dobro ohranjen VW 1200. Kuiim« , Perniki 4, Zg Gorje 726") Ugodno prodam ZASTAVO Kil letnik 197:j. Zavrl Brane. Zg. Hitnje 87, 64209 Zabnica 7349 Ugodno prodam DIANO (i, letnik, 1969. Motor — generalna marec 1977. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure na Levstikovi 2, Kranj 7:150 Poceni prodani TAUNUS 17 M, letnik 1967 po delih in KADETT KARAVAN potreben kleparskega popravila. Aljančič, Bistrica pri Tržiču 39 7351 Prodam novo avtomobilsko PRIKOLICO, nosilnost 600 kg. Jezerska 80, Kranj 7352 Poceni prodam PRINCA 1000, letnik 1967. Dolenc Lado, Kranj, C. 1. maja 67, Planina. 7353 Prodam VVARTBURG 353, letnik 1967 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Kuratova 56, Kokrica, telefon 24-729 7354 Prodam terenski avto LANDRO VER. Kličite 60-452 int. 3, Dušan 7356 Izd|fa ČP Glas, Kranj, Ulica Mote Pljadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-ogiaani in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam TAM 2000, registriran. Informacije po telefonu 76-217 7356 Prodam štiri nove GUME za ŠKODO, dve z obroči, zadnjo haubo in steno, glavo z ventili. Jagodic, Stišičeva 4, Kranj 7357 Prod am FIAT 750 lux, star tri tri leta. Ogled sobota popoldne, nedelja zjutraj. Poljanec, Bistrica 169, Tržič 7358 obvestila PLESNI TEČAJI v Domu JLA Kranj. Ob nedeljah ob 10. do 12. ure, pričetek 16. oktobra in ob torkih od 19.30 do 21.30, pričetek 18. oktobra 1977. 7136 6-mesečna večerna ŠOLA ZA POKLICNE VOZNIKE C IN E KATEGORIJE se bo pričela v začetku novembra v Tržiču. Prijave sprejema še do 24. 10. 1977. J. Goričan, Ročevnica 35, Tržič in to za tiste, ki izpolnjujejo pogoje. 7.568 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti Gozdnega gospodarstva Kranj objavlja prosto delovno mesto REFERENTA ZA GOJENJE GOZDOV Pogoji: diplomirani gozdarski inženir in 5 let prakse, od tega najmanj 2 leti v gozdni proizvodnji. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj vloge pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 b- tri glav Odbor za medsebojna razmerja TRIGLAV KONFEKCIJE KRANJ objavlja delovno mesto tajnice za nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu. Po preteku te dobe bo možnost zaposlitve: za nedoločen čas s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu. Pogoj: srednja izobrazba z znanjem strojepisja Prijave sprejema Triglav konfekcija Kranj, Savska c. 34 do 31. 10. 1977. Na ovojnico napišite »prijava na objavo«. Takoj zaposlim dva KV DELAVCA ali za priučitev za pleskarsko obrt. Informacije od 14. do 15. ure in od 18. do 20. ure, lahko tudi na tel. 24-552. Dež-man Alojz, SLIKOPLES-KAR, Betonova 2, Kokrica, Kranj prireditve Maturantke IV prirejajo v petek, 17.30 PLES na ansambel SIBILA. VAŠ iz Kranja 21. 10. 1977, ob KOKRICI. Igra Vabljeni! 7366 Vse bone BELOKRANJSKEGA ODREDA vabimo na tovariško srečanje, ki bo 30. 10. 1977, ob 9. uri pred hotelom SMUK Nasvidenje v Semiču! KRANJ KOKRA veletrgovsko in proizvodno podjetje KRANJ, Kranj, n. sol. o. razglaša za potrebe SDS Skupnih služb prosto delovno mesto referenta za investicije in vzdrževanje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za izbor izpolnjevati tudi posebne pogoje, in sicer: — gradbeni inženir z enim letom delovnih izkušenj na izobrazbo in pravico nadzora ali — gradbeni tehnik s tremi leti delovnih izkušenj na izobrazbo in pravico nadzora Delo se združuje za nedoločen čas Nastop dela po dogovoru. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja, 64001 Kranj, Tavčarjeva ul. št. 6 15 dni po objavi. SEMIČU. 736 Prodam osebni avto NSU PRETIŠ 110. Kunšič Janez, Grabče 10, Zg. Gorje 7369 Prodam osebni avto ZASTAVO 750, letnik 1972. Čirče 34 7360 dežurni veterinarji OD 21. DO 28. X. 1977: CEPUDER Bogdan dipl. vet., speč, Kranj, Kajuhova 23, tel.: 22-994 in RUDE2 Anton, dipl. vet., Kranj, Be-nedikova 6 a, tel.: 23-055 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Ziri 130, tel.: 69-280 za škof-jo Loko; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldne in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske stanovanja Vzamem v najem GARSONJERO ali STANOVANJE v Skofji Loki. Ponudbe pod »Takoj vseljivo« 7362 Iščem SOBO v okolici Kranja. Ponudbe poslati peni »Pleskar« 7363 zaposlitve ŠTUDENT VŠOD elektrotehnik išče honorarno ZAPOSLITEV po možnosti v popoldanskem času. Bajt Branko, Zlato polje 11 c, Kranj KLJUČAVNIČAR išče kakršnokoli honorarno zaposlitev. Imam tudi vozniško dovoljenje H kategorije. Naslov v oglasnem oddelku. 7365 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Franca Kalana Buckovega ata iz Koprivnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in vence. Iskrena hvala tudi dr. Berniku iz Zirov za lajšanje bolečin ob njegovi težki bolezni, g. župniku za pogrebni obred ter pevcem iz Nove Oselice za zapete žalostnike. Hvala tudi za zvonenje. Iskreno se zahvaljujemo tudi sodelavcem iz Termopola, sindikalni organizaciji in sodelavcem CP Kranj ter sodelavcem tovarne Sava. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Neža, sin Vinko, sin Francelj z družino, hčerka Marica z družino ter sin Janez z družino Koprivnik, Kranj, Straža pri Cerknem, 14. oktobra 1977_ Osnovna šola Kokrškega odreda Križe razpisuje prosti delovni mesti računovodje s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: ustrezna kvalifikacija (EŠS) praksa na podobnem ali enakem delovnem mestu. pomožne delavke v kuhinji za nedoločen čas s polnim delovnim časom Nastop dela je možen takoj. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na tajništvo šole. ZAHVALA Umrla je naša draga mama, stara mama, sestra in teta Ivana Rozman Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskali v času njene bolezni, še posebno pa dr. Bajžlju za dolgoletno skrb in zdravljenje. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje in izraze sožalja. Zahvaljujemo se PGD in Bitnja za spremstvo, venec in tople besede slovesa. Enaka zahvala tudi sosedom iz Bavdkove in Škofjeloške ceste za poklonjena venca, pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsi njeni! Stražišče, 13. oktobra 1977 ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, očeta in brata Vinkota Nastrana iz Studena št. 16 se zahvaljujemo za izraze sožalja, poklonjeno cvetje, vsem sorodnikom in prijateljem. Posebna zahvala kolektivu čevljarne RATITOVEC in govornikoma. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Štefanka in hčerka Breda, sin Vinko, hčerke Marija, Štefka in Zinka z družinami, brat Janko, sestri Marija in Milka. Studeno, 12. oktobra 1977 NESREČE KOLESAR TRČIL V AVTO Predoslje - V četrtek, 13. oktobra, ob 22.25 se je na lokalni cesti med Predosljami in Suho pripetila Erometna nezgoda. Voznik kolesa eon Kristanec (roj. 1935) iz Pre-doselj je peljal brez prednje luči na kolesu proti Predosljam. Ko je vozil sem in tja po cesti, ga je zaneslo proti levi prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri bolj po sredini pripeljal v osebnem avtomobilu Jože Mravinec (roj. 1928) s Suhe. V trčenju je bil kolesar Kristanec huje poškodovan in so ga prepeljali na zdravljenje v Klinični center. OTROK PRED AVTO Bled - V petek, 14. oktobra, ob 17.10 je na Ljubljanski cesti prišlo do prometne nezgode; voznica osebnega avtomobila Darinka Kocjančič (roj. 1947) s Črnivca je nekoliko zmanjšala hitrost, ko je ob cesti zagledala skupino otrok. Nenadoma je iz gruče skočil z desne strani pred njen avtomobil 4-letni Jovica Jova-novič z Bleda. Voznica je zavirala, vendar zaradi kratke razdalje nesreče ni mogla preprečiti. Jovica si je v nesreči zlomil nogo. TRČENJE V OVINKU Jesenice — V soboto, 15. oktobra, se je na magistralni cesti med Hrušico in Dovjem na Belem polju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Tomaž Rozman z Jesenic je zaradi neprimerne hitrosti v desnem nepreglednem ovinku zapeljal v levo čez sredino ceste. Prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Mitja Kramar iz Most. V trčenju je Rozmanov avtomobil zdrsnil po pobočju, prav tako tudi Kramarjev, iz katerega je med prevračanjem padla sopotnica Milena Zorko (roj. 1960) z Jesenic in se hudo poškodovala. Voznik Rozman ima prav tako poškodovano ramo, z lažjimi posledicami pa jo je odnesel voznik Kramar. Nihče od potnikov v obeh avtomobilih ni bil pripet z varnostnim pasom. STOPILA PRED AVTO Bled — Na Ljubljanski cesti na Bledu se je v petek, 15. oktobra, nekaj pred 18. uro pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Kovač (roj. 1936) iz Lesc je v bližini gostišča Union zadel Frančiško Oražen (roj. 1901) z Bleda, ker je nenadoma stopila pred njegov avtomobil in jo voznik ni opazil. Hudo ranjeno so naložili v rešilni avtomobil, vendar je že med prevozom v bolnišnico umrla. TRČENJE V KRIŽIŠČU Naklo — V nedeljo, 16. oktobra, ob 9.25 se je v križišču na magistralni cesti pri gostilni Marinšek pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Marčun (roj. 1941) iz Strahinja se je v križišču vključeval na prednostno magistralno cesto, ne da bi se dovolj prepričal, če lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence. Ko je že zavijal, je iz kranjske smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Janez Kepic (roj. 1937) iz Skaručne in kljub zaviranju trčil v Marčunov avtomobil, ki se je zaradi tega prevrnil. V nesreči sta bila voznik Marčun in sopotnica v Kepicovem avtomobilu Antonija Fujan (roj. 1894) huje ranjena, voznik Kepic in njegova hčerka pa le lažje. Škode na avtomobilih je za 50.000 din. UMRLA V BOLNIŠNICI V sredo, 12. oktobra, je v Kliničnem centru umrla za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila 21. septembra na Poljanski cesti v Skofji Loki Ančka Rupar, stara 71 let, iz Škofje Loke. V petek, 14. oktobra, je v jeseniški bolnišnici umrl Boštjan Ramuš (roj. 1963) z Jesenic. Boštjan je bil ranjen v prometni nesreči, ki se je pripetila 10. oktobra v Gozd Martuljku. L. M. V petek, 14. oktobra, okoli pol ene ponoči je začel goreti kozolec dvojnik last Gašperja Hribernika iz Virmaš pri Skofji Loki. Pogorela je otava naložena v kozolcu in 400 butar, razen tega pa še kombajn za izkop krompirja, štirje leseni kmečki vozovi, lesen sjod za gnojnico, kubik smrekovih in macesnovih desk. Škode je za okoli 224.000,— din. Vzrok požara še ni znan. — Foto: F. Perdan ALPETOUR SOZD Alpetour Skofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: DO CREINA DS SKUPNIH SLUŽB 2 TRANSPORTNA DELAVCA Pogoji za zasedbo: NK delavec, odslužen vojaški rok. Poskusno delo 30 dni. Delo se združuje za nedoločen čas. , TOZD PROIZVODNJA KEMIJSKE MEHANIZACIJE 1. VEČ STRUGARJEV 2. VEČ REZKALCEV 3. ADMINISTRATORJA Pogoji za zasedbo: pod L: KV strugar, lahko brez prakse. Poskusno delo 60 dni. Delo se združuje za nedoločen čas pod 2.: KV rezkalec, lahko brez prakse. Poskusno delo 60 dni. Delo se združuje za nedoločen čas pod 3.: dokončana osemletka, znanje strojepisja. Delo se združuje za določen čas za nadomeščanje delavke na porod, dopustu. TOZD GOSTINSTVO KRANJ ponovno objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. VODJE IZMENE V KUHINJI 2. KUHARJA Pogoji za zasedbo: pod 1.: VKV kuhar in 2 leti prakse. Poskusno delo 3 mesece, pod 2.: KV kuhar in 2 leti prakse. Poskusno delo 2 meseca. Delo na obeh delovnih mestih se združuje za nedoločen čas. Rok za sprejem prijave je v 7 dneh po objavi. Prijave sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška 6. Koroška Bela — Za nepozaben spomin — Ze nekaj časa je minilo, odkar je nesrečni voznik treščil v semafor ha križišču, ki razumljivo po tem več ne dela. Ta semaforni steber stoji oziroma leži kot nepozabni spomin na nesrečo, pozabljen pa tudi od tistih, ki bi ga že zdavnaj morali spet postaviti na noge. — Foto: F. Perdan Jesen na cestah Potem ko se po poletnem obdobju prično v prometu ovire značilne za hladno prihajajočo sezono kot so megla, spolzke ceste, poledica in podobno, traja nekaj časa, da se tako vozniki kot tudi udeleženci v prometu navadijo na nove razmere na cesti. Ker se dnevna svetloba hitro krajša, mrak ali celo tema tako zjutraj kot zvečer navadno ujameta na cestah kopico šolarjev: nekateri imajo tudi daljšo pot do šole, morda celo po neosvetljeni cesti brez pločnika. V zgodnjem mraku in morda še deževnem vremenu je takšna pot za šolarja vse prej kot varna: če je še oblačilo temno, torba verjetno tudi in še brez svetlečih našitkov, potem bi moralo starše skrbeti za varnost njihovega šolarja. Se vse premalo posebno pri malih šolarjih, ko jih oblačimo za zimo in za dež, pomislimo tudi na njihovo prometno varnost. Sicer pa so tako kot šolarji na cesti ob slabem vremenu in • v mraku izpostavljeni podobnim nevarnostim tudi odrasli pešci. Ti morda še bolj, saj otroci navadno le nosijo kak svetlejši del obleke, pokrivalo morda, odrasli pa so običajno v temnih barvah. Kako nevarna so lahko srečanja z vozilom, ki osvetli temno oblečenega pešca, morda celo na desni strani ceste, lahko občutijo le tisti, ki so takšno srečanje doživeli. Pešci pa se običajno niti ne zavedajo, da so ponoči na cesti v temnem oblačilu skoraj nevidni tudi v soju avtomobilskih žarometov. Če k temu dodamo še mokro in spolzko cestišče, na katerem se avtomobil noče obnašati tako kot se sicer na suhem, kadar voznik sunkovito zavre ali odvije pred nenadno oviro, potem jesenskih prometnih razmer ne kaže podcenjevati. Odbojka Železar : Šempeter 1:3 Žirovnica - 1. kolo SOL - moški, telovadnica OS Zabreznica, gledalcev 50, sodnika Strajner (Jesenice), Gruden (Ljubljana). Želeiar: K ravan j a, Pogačar, Mežek, Pristov, Kovač, Rajgel, Gasar, Madon, Koselj, Čučnik. Šempeter: Jelen, Račnik, Mlakar, Bas, Kal čič, Storman, Dobrišek, Božič, Pustoslemšek. Železar je v svojem prvem nastopu razočaral maloštevilne gledalce. Gostje so z enostavno igro zaustavili začetne nalete domačih in počasi prevzemali pobudo. Rezultat tega je bilo vodstvo gostov. Tudi v drugem setu so domači delovali precej zmedeno, saj nikakor niso uspeli razviti svoje igre. V tretjem setu so domači igralci le zaigrali bolje in kazalo je že, da bo prišlo do preobrata v igri. Vendar tega ni bilo predvsem po zaslugi domačinov, ki so zaradi zelo slabe igre na mreži prepustili set in s tem tudi končno zmago gostujoči ekipi. GORJE : GOLOVEC 0:3 Bled — 1. kolo SOL — ženske, telovadnica OS Bled, gledalcev 30, sodnika Žižmund (Kranj) in Kelbl (Jesenice). Gorje: Stibilj, Benedik, Beravs, Berčič, Ambrožič, Svarc, Kunč, Zoreč, Podobnik. Golovec: Jager, Pečovnik, Kolar, Lesjak, Jankovič, Boben, Kranjc, KoStomaj, Stišovič. V tekmi, ki je bila kvalitetno na poprečni ravni, je zmagala izkuSenejša ekipa Celjank. Domačinke, ki so novinke v ligi, so po medli igri v prvem setu v nadaljevanju igre zaigrale pre- ALPINISTIČNE NOVICE JESENSKI VZPONI AS Jezersko: Irma Karničar in Milan Senk sta 26. 9. opravila prvo ponovitev Spomladanske smeri v S steni Kočne (Kup), (kup). Ocena smeri IV, čas plezanja 5 ur. Karničar Tone in Luka sta v isti steni preplezala prvenstveno smer Medo-Puhek. Ocena smeri IV (mesta V), plezala pa sta 6 ur. Naveza Irma Karničar in Milan Senk ter Matjaž Dolenc (AO Kranj) je v dveh urah [»ulovila 900 m dolgo Centralno smer v Veliki Babi (III) Istega dne pa sta Davo Karničar in Tone Karničar opravila prvo ponovitev smeri Malega Bahjeka v SZ steni Velike Babe (III, IV +). AO Skofja Loka: 11. (i. sta Kekec Boštjan in Vidic Franc ponovila zajedo Ekar — Jamnik v Dolški Šrbini. Istega dne so Hirftenfelder Tone in Trampuš (Ivido ter Terseglav Alavko (AO Jesenice) ponovili Jugov steber v S steni Triglava. Langerholc Franc In Peternel Simon sta M H. in 9. 10. mudila v kanjonu Velike Paklenice. V soboto sta ouravila Sest vzponov v Anič-Kuku in Čuku. ,V nedeljo pa jima je načrte preprečilo slabo vreme. AO Kranj: 25. 9. sta sestri Barbara in Marija Perčič ter brata Stremfelj preplezali novo smer, Smer oskubljene kure, v V steni Kočne. Visina smeri 150m, ocena III, IV, čas plezanja dve uri. 29. 9. je naveza Marija Perčič in Andrej Stremfelj preplezala Smer čez plošče v J steni Skute. Vstopila sta po J razu. Za smer sta potrebovala 4 ure. V soboto, 1. 10., sta brata Stremfelj preplezala novo, 850 m visoko smer v SZ steni Velike Babe. Požeruhovo smer sta ocenila: III. IV, I — II. Marko Stremfelj in Nejc Zaplotnik sta v soboto, 8. 10., preplezala Direktno smer na Škofovo kapo v S steni Kočne. 9. 10. pa je bila ponovljena Smer po zajedi v Nad Sitom glavi. Smer so preplezale tri naveze: Marko Stremfelj — Nejc Zaplotnik, Marija Petrič — Andrej Stremfelj in Stane Horvat s soplezalcem Marjanom Frantarjem. SESTANEK KOMISIJE ZA ALPINIZEM V sredo, 12. 10., je bil v prostorih PZS sestanek KA. Naj omenimo le nekaj važnejših stvari iz zapisnika tega sestanka. Izpiti za inštruktorje alpinizma (IA) in gorske vodnike (GV) katerih je pri nas premalo, bodo decembra. Prijave bo K A sprejemala do 7. 11. Izpiti pa bodo 7. 12. teoretični del, 9., 10., 11. in 12. decembra na VrSiču ali v Kamniški Bistrici pa praktični del. O vsem v zvezi i izpiti bodo pravočasno obveSčena vsa PD in AO. Zbor načelnikov bo 23. novembra. Za zbor alpinistov pa kraj in čas Se nista določena. Verjetno pa bo nekje sredi decembra v okolici Ljubljane. Bojan Pollak je izdelal osnutek kriterijev za pohvale in nagrade. Tako naj bi bili v prihodnje kriteriji, po katerih se bodo delile pohvale in priznanja, enotni za člane vseh odsekov in sekcij. A. Stremfelj V. cej bolje. V vodstvu 8:0 v drugem setu so izpustile priložnost za preobrat v igri. Predvsem neizkušenost domače vrste in odlično serviranje Lesjakove in Pečovpikove sta glavna vzroka zmage gostij iz Celja. Tek mo Bled : Maribor v II. zvezni ligi so zaradi bolezni v ekipi Maribora preložili na poznejši čas. B. Rauh Atletika Nov uspeh Jesenovčeve M08TAR - Na koncu letošnje sezone atletskih tekmovanj je članica AK Triglav Leonida Jeaenovec dosegla nov uspeh in tako na najboljši način končala z letošnjimi tekmovanji. Na finalu pokala Jugoslavije za starejše mladinke, ki je bilo v nedeljo na centralnem stadionu v Mostarju, je v skoku v daljavo zasedla prvo mesto s skokom 568 cm. Nastopila je tudi v teku na 100 m, kjer je z rezultatom 12,4 zasedla 5. mesto. I. Kavčič Popravek KRANJ - V zadnji številki našega časnika, ko smo pisali o tridesetletnici H K Jesenice, je prišlo v podpisu pri sliki do zamenjave. Na posnetku našega fotorepor-terja namreč Vašo Deretič prejema priznanje od Ludvika Slamnika in ne Cena Va-lentar. -dh Spominski rokometni turnir KRANJ - Na igrišču Save v Straži-šču bo v sredo, 19. oktobra, ob 16. uri tradicionalni rokometni turnir v spomin na prerano umrla rokometaša B. Bregarja in Nograška. Sodelovali bodo: Jelovica, Tržič, Sava in Gorenjski sejem. J. J. II. ZRL moški in ženske VARTEKS : JELOVICA 18:15 (7:6) - V enakovrednem srečanju so gostje iz Škofje Loke v Varaždinu potegnili krajSi konec. Ce bi bili v zaključnem delu tekme bolj zbrani, bi lahko iztržili ugodnejši izid. Gole za Jelovico so dosegli: Meholnič2, JerSin 1, LuSina 1, Bešter 2, Pokorn 3, Veber 4, Trobec 2. ZAMET : ALPLE8 22:15 (9:7) - Drugi loški ligaS se je v prvem delu dobro upiral domačinkam. Toda v nadaljevanju se je izkazala mladinska reprezentantka Marasova, ki je dosegla kar enajst zadetkov in »pokopala« dekleta Alplesa, ki so se nadejale boljSega razpleta. Zadetke za Alples so dosegle: Benedi-čič 1, Benedik 1, LuSina 8, Jenšterle 2, J. Lu-Sina 3. Pari prihodnjega kola: Jelovica : Slatina, Alples : INA. -dh Občinska rokometna Minula jesenska sobota in nedelja sta bili kot nalašč za sprehode in izlete. Sobota vsaj na Gorenjskem sicer ni bila najlepša, vendar je bilo na cestah zelo živahno. Prava gneča je bila na primer v dopoldanskih urah na mejnem prehodu Rateče. Potnikov z ljubljanskimi, celjskimi, kranjskimi, mariborskimi in tudi prenekaterimi drugimi registracijami je bilo nebroj. Do poldneva jih je prestopilo našo mejo proti Trbižu na oni strani prav gotovo blizu deset tisoč. Prodajalci na oni strani so to seveda znali izkoristiti, saj menjava dinarjev v lire ni bila ravno ugodna. Lepa nedelja, predvsem popoldne, pa je bila na Gorenjskem izletniška in v znamenju tako imenovane preskrbe za zimo. Niso bili redki, ki so izkoristili izlet z obiskom svojcev ali pa kar tako. Na sliki: gneča na mejnem prehodu Rateče v soboto dopoldne. — A. Zalar liga OBČINSKA ROKOMETNA LIGA - A V četrtem kolu občinske rokometne lige — skupina A je doživela okrnjena ekipa Dupelj katastrofo v Preddvoru. Na tej tekmi je bilo doseženih kar 85 golov. Preddvorčani ostajajo tako neporažena ekipa. Za kolo nasploh lahko povemo, da je bilo uspeSno za gostujoče ekipe, saj so iztržile kar sedem točk. Vodi Preddvor z 10 točkarni pred veterani Tržiča I 8 točkami, Besnico 7 točk, 2abnico 6 točk itd. OBČINSKA ROKOMETNA LIGA - B V B skupim občinske rokometne lige so neporažene samo Se tri ekipe. Veterani Dupelj so vse dosedanje nasprotnike premagali z visokim rezultatom. Neporažena sta Se Gumar in Veterani. Pomembni točki je osvojila ekipa Huj. Po četrtem kolu so bili v vodstvu veterani Dupelj z osmimi točkami. Sledijo Gumar 8, Veterani 8, Jelovica (veterani) 4 itd. OBČINSKA MLADINSKA ROKOMETNA LIGA V zadnjih dveh kolih so dosegli popoln uspeh le mladinci Preddvora. Zal nekateri jemljejo tekmovanje v tej ligi zelo neresno in ne hodijo na tekme, kar otežuje delo tekmovalni komisiji. Komisija mora klube denarno kaznovati. Vodijo rokometaši Peddvora s 6 točkami pred Žabnico in Savo, ki imata 4 točke. Jelovica in Radovljica imata 3 točke, Storžič pa je še brez točke. J. Kuhar 1978 O i* PAVZJHOVA PRATIKA KOLBDW IMENA^VREME* PRIPOROČILA IN NASVETI DELOVNIH KOLEKTIVOV* KAJ PA ZDRAVJE?• DOBRA VOLJA • IZUMI IN ODKRITJA •MARSIKAJ O SLOVENCIH • UGANKE IN KRIŽANKE* ŽIVALI KAR TAKO IN V BASNIH • ZANIMIVOSTI • HUMOR • vesela*debela» •brana • iskana Pionirke jeseniške selekcije: Benjedičič. Klinarjeva na treningu v Schnalstalu. Veskova, Kunčeva, Rakovčeva in Jeseničani na snegu JESENICE - Pretekli teden se je s sedemdnevnega treninga na snegu vrnila pionirska smučarska selekcija Jesenic. Pod vodstvom trenerjev Janeza Smitka in Janka Pirca je treniralo Šestnajst pionirjev in pionirk. V idealnih snežnih razmerah v Schnalstalu na Južnem Tirolskem so Jeseničani vadili po pet ur dnevno. V tem času so prevozili 1900 veleslalomskih ter 400 slalomskih vratic. Istočasno z jeseniško selekcijo pa so v Schnalstalu, ki ima smučiSča nad 3000 metrov visoko, trenirali tudi Kanadčani (smuk), skakalci iz Avstrije in alpinci i/ Liechensteina ter Norvežani. Največ so pionirji in pionirke Jesenic vadili na širjenju tehničnega znanja, kar je pogoj za nadaljnji razvoj mladega smučarja. Trener Janez Smitek, ki je tudi trener državne pionirske vrste, predvideva, da bo konec meseca na sneg v Schnalstal popeljal tudi državno pionirsko reprezentanco. Med petindvajsetimi člani bo kar devet Jeseničanov. Med dekleti bodo vadile Kunčeva, Veskova in Benedičičeva, med fanti pa Oblak, Presterel, Naglic, Ravnik. Pire in Zan. Vse kaže, da se z Miimi mladimi tekmovalci dela načrtno, tekmovanja pa bodo pokazala ali so bili lanskoletni izredni uspehi jugoslovanskih pionirjev v mednarodni konkurenci enkratni ali pa plod načrtnega dela. Znano je, da so bili nali pionirji v pretekli sezoni med najboljšimi v Evropi in da so posegali po medaljah na evropskem pionirskem kriteriju. -bef Smučarski skoki Smučarski klub Triglav je za zaključek sezone na plastiki na Gorenji Savi organiziral skakalno tekmo. Nastopilo je 65 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov in Avstrije. — Foto: J. Zaplotnik Benedik zmagovalec zadnje tekme Kranj — Na zaključni tekmi letošnje sezone tekmovanj na plastičnih skakalnicah v Kranju je nastopilo 65 skakalcev iz Avstrije in Slovenije. Najboljši je bil mladi Kranjčan Branko Benedik, ki je zmagal med starejšimi mladinci in dosegel med vsemi nastopajočimi najboljši rezultat. Med člani si je zapravil prvo mesto Branko Finžgar, ki je dosegel pri obeh skokih najdaljše daljave, a je žal vedno padel. Poleg Triglavanov so se tokrat izkazali skakalci iz Žirov. Rezultati - pionirji: 1. Mihi Keiser (Za homec) 161,9 ( 38,5, 37), 2. Dušan Kavčič (Žiri) 158,6 (38, 36,5), 3. Roman Beton (Triglav) 157,4 (37, 36), 4. Robi Cimžar, 5. Krištof Gašpirc (oba Triglav), 6. Robi KaStrun (Križe); mlajši mladinci: 1. Matjaž Žagar 169,8 ( 38,5, 40), 2. Jure Možina (oba Ziri) 167,9 (39, 36,5), 3. Siegi Godec (Zahomec) 162,0 (38,5, 39), 4. Marjan Šinkovec, 5. Tomaž Ferlan (oba Ziri), 6. Leon Bevc (Triglav); starejši mladinci: 1. Brane Benedik 205,5 ( 48,5, 46,5), 2. Bogdan Finžgar 176,1 (42,5, 42), 3. Jože Koncilja (vsi Triglav) 160,7 (40, 39), 4. Drago Vidic (Bled), 5. Branko Eržen (Ziri), 6. Jelko Gros (Križe); člani: 1. Janez PoljanSek (Ziri) 199,2»(46, 45,5), 2. Bojan Kejžar (Triglav) 196,2 ( 45,5, 46), 3. Janez Zelnik (JLA) 191,1 (45, 44,5), 4. Janei Bešter (Triglav), 5. Anton Bur-jek (Ziri), 6. Branko Finžgar (Triglav). J.J. Tudi skakalci z izboljšavami BEGUNJE - Tako kot tekaške in vele-alalomake amuči so tudi skakalne amuči Elan doživele nekaj sprememb. Naši skakalci, ki so za tekači in alpinci v teh dneh obiskali Elan, ne bodo mogli več jadiko-vati, da je ta Elan o v »postranski« proizvod slab in da ne gre v korak s časom. Čeprav so skakalne smuči le reklamni artikel, se tu zavedajo, da morajo poskrbeti tudi, da ae bodo na njih naši skakalni »orli« dobro počutili in da bodo z njimi dosegali dobre mednarodne uspehe. Člani državne reprezentance — Bogataj, Kajzar, Križaj, Mlakar, Zupan, Velikonja, . Bantan, Demšar, Berčič in Anžel — bodo v novo skakalno sezono odšli s po dvema paroma novih smuči. In to za »topel« in »mrzel« sneg. To še ni vse. Vsaki dve leti dobijo še po par tekaških in alpskih smuči. Skakalci, ki so že vsa leta tesno navezani na opremo iz Elana, so za novo sezono dobro opremljeni; pa tudi med sezono bodo lahko zamenjavali svoje pokvarjene smuči. Poleg članov reprezentance bo Elan s po enim parom opremil tudi mladinske reprezentante, medtem ko bodo pionirji svoj skakalni pripomoček dobili le proti minimalni odškodnini. Vsi se pač morajo zavedati, da so vsi ti izključno vezani na to našo tovarno, ki veliko daje našemu skakalnemu športu. »Ne bomo dovolili, da bi skakalci, ki posežejo v mednarodni vrh, nato sami odločali, da bodo med sezono prestopali in skakali na smučeh tuje proizvodnje,« je po kritičnih pripombah dejal direktor Elana Dolfe Vojsk. »Tega ne bomo več dovolili. Pa naj bo to Norčič ali pa kdo od ostalih naših reprezentantov. Ce kateremu od vas niso po volji te smuči, naj to pove te sedaj. Nikomur tega ne bomo branili,« je bila splošna kritična ugotovitev na tem prijateljskem srečanju. Vse to in Še marsikaj drugega je bilo slišati na razgovoru z reprezentanti, ki so bili zadnji gostje v Begunjah. Tega se morajo zavedati vsi, saj je le tovarna Elan tista, od katere si naSi tekmovalci lahko veliko obetajo. Vsi skupaj se zavedajo, da bodo le z dobro izdelanimi smučmi lahko enakovredni ostalim tujim partnerjem. Ce bodo tekmovalci na njihovih proizvodih dosegali solidne uvrstitve, jim bo 4M) članski kolektiv Elana še kako hvaležen. Skakalci so na tem pogovoru zvedeli marsikaj novega. Tudi to, da se bodo v Elanu dosledno držali sporazuma, ki ga bodo podpisali z našo smučarsko organizacijo in da ne bodo več dovolili, da bi skakalec, ki je rasel skupaj z njimi, ko je dosegel odlične mednarodne uspehe, sam odločal, h kateri tuji firmi bo pristopil. Naši reprezentanti so na koncu pogovora, ki je bil mnogo daljši kot s tekači in alpinci, zadovoljni zapuščali tovarno, saj prav to sezono smelo gledajo na mednarodno skakalno pot, ki naj bi bila vezana na boljše uspehe kot v preteklih letih Posebno še sedaj, ko so te smuči po zadnjih meritvah ponovno pridobile na hitrosti. Ce je to res, potem skakalci ne bodo več mogli negodovati, da so Elanove skakalne smuči na zaletiščih prepočasne. Da je res tako, bodo pokazale že prve mednarodne prireditve, ki jih ne bo malo. Veliko si obetajo od novoletne turneje in pa od svetovnega prvenstva. Na obeh teh velikih prireditvah bo deloval tudi servis Elana. Kako pa bodo naši fantje skakali, je odvisno od njih samih in od njihovih trenerjev. Po njihovih besedah mednarodni uspehi ne bodo izostali. To pa bo tudi največja nagrada. Ne samo Elanu, temveč vsem ljubiteljem, ki jim je skakalni šport pri srcu. In teh ni tako malo. In še to. Kranjčana Bogdana Norčiča v Elanu ne marajo več in Bogdan bo v novi sezoni skakal s tistimi smučmi, s katerimi je dvignil na koncu letošnje sezone toliko prahu In ogorčenja. I). Humer Nogomet Slovenska nogometna liga Železničar i gorenjska o:o - V srečanju z dna prvenstvene lestvice sta si moštvi v Mariboru razdelili točki. Čeprav peta gorenjska selekcija to pot ni dosegla gola, pa je točka v gosteh lepa spodbuda za nadaljevanje prvenstva. Vse kaže, da gre nogometašem Go-renjske iz kola v kolo bolje kras : gorenjska 3:0 - Mladinci Gorenjske so v tem kolu prvič klonili. V Sežani so namreč morali priznati premoč domači selekciji Krasa kranj-stražišce : virtus 4:0 -Mladi nogometaSi i/. Kamnika so tokrat v Stra žišču morali priznati premoč gostitelju. Le-ta jih je po dobri nogometni predstavi visoko premagal. kranj-center : mengeš 0:3 - Kadeti z levega brega Save na stadionu Stanka Mlakarja niso izkoristili prednosti domačega igrišča. Premagali so jih vrstniki iz Mengša. Pari prihodnjega kola: Gorenjska : Ilirija, Oorenjska : Goriška, Ljubljana : Kranj Sita žišče. -dh Triglav in Trboje vodita Nogometaši Triglava so v predzadnjem kolu severne skupine nogometne lige premagali LTH in se tako učvrstili v vodstvu. Enako velja za Trboje v južni skupini, ki SO premagale P rimskovo. Sicer pa je Tržič doma gladko odpravil Bled, Korotan pa je visoko premagal Naklo. Po predzadnjem kolu vodi v severni skupini med člani Triglav /, !i točkami, Tržičem, ki jih ima 7, in Bledom s (i točkami. Pri mladincih so prvi Jeseničani z 8 točkami. Bled pa jih ima 6. V pionirskem tekmovanju pa je na čelu pionirska selekcija Škofje Loke s (i točkami. Lesce jih imajo 4, Jesenice 3 itd. V južni članski skupini vodijo Trboje z 8 točkami. Korotan in Kokrica pa imata 7 točk. V mladinskem tekmovanju je na vrhu Prim-skovo z 8 točkami. Preddvor jih ima 7, Kokrica pa fi. P. Novak Vodovodni stolpi, že prvi kranj — Kolo pred koncem v trim vaterpolski občinski ligi je prvak že znan, saj moštvo Vodovodnega stolpa I prepričljivo vodi kar s šestimi točkami prednosti. Naslova mu ne more nihče več vzeti, saj je v tem kolu premagal najnevarnejšega nasprotnika ekipo Kamnika. V preostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani izidi, le Radovljice ni bilo na tekmo z Ditisom. Izidi: Vodovodni stolp II : Triglav III 4:9, Ditis : Radovljica tekmovalcev) je po pričakovanju zmagal Križaj (AK Triglav), pri mlajših mladinkah (40 tekmovalk) pa Sušnikova (L. Seljak). V naslednjih kategorijah je bila udeležba slabša. Pri starejših mladincih in mladinkah sta zanesljivo zrna- IX. mednarodni rokometni četveroboj Jugoslovani tokrat »šele« tretji LJUBLJANA - Tridnevni mednarodni rokometni deveti četveroboj narodov, ki je bil od petka do nedelje v hali Tivoli, je prinesel prvič popolno zmagoslavje reprezentanci ZRN. Le-to pa trenira in vodi Jugoslovan ter bivši trener našega izbranega moštva Lado Stencel. V vseh treh dneh borb za »Pokal Tivoli«, po štirikrat so ga doslej osvojili Jugoslovani in reprezentanti CSSR, so bili med reprezentancami ČSSR, Danske in Jugoslavije Nemci najbolje pripravljeni. Vsi trije njihovi nasprotniki so pred njimi morali priznati premoč. In tako je »Lovorika Tivoli« zasluženo prvič v njihovih rokah. Za presenečenje so poskrbeli mladi Danci, ki so drugi. Izgubili so le proti prvemu. Njihova igra ni lepa, vendar je hitra in ostra v obrambi ter z izrednim pregledom nad igro. Vse to pa jim daje veliko upanje, da bodo tudi konec januarja, ko je prav pri njih svetovno prvenstvo, med tistimi, ki se bodo potegovali za eno od prvih šritih mest. Jugoslovanska modra vrsta je s tretjim mestom razočarala, saj ni pokazala tistega, kar so ljubitelji rokometa od njih pričakovali. Res so imeli le tri dni skupnih priprav, vendar se je v njihovi igri poznalo, da jim še veliko manjka/ In to v napadu kot v obrambi. Pa tudi vsi trije vratarji niso imeli najboljših dni. Edina svetla točka naše modre vrste je bila srečanje s CSSR, ki je bila na turnirju zadnja. V tem srečanju so naši pokazali vse tisto, kar rokomet privlači. Toda samo ena svetla igra je bila premalo, da bi si petič priborili prvo mesto. Za priprave na svetovno prvenstvo je še dovolj časa. Toda tega bo treba še kako izkoristiti, če hočejo ubraniti svetovni rokometni ugled. Izidi: Jugoslavija : ZRN 16:17 (9:8), Danska : CSSR 27:23 (14:14), ZRN : Danska 21:17 (11:10), Jugoslavija : CSSR 30:17 (18:7), Jugoslavija : Danska 27:29 (14:15), ZRN : CSSR 20:19 (10:7). Opozorilo TVD Partizan Skofja Loka TVD Partizan iz Škofje Loke organizira od 10. oktobra dalje rekreativno vadbo za člane in članice. Vadba je vsak torek in petek. Interesenti dobe podrobnejša navodila med vadbenimi urami, napotila pa so izobešena tudi na vratih telovadnice. Lestvica: ZRN Danska Jugoslavija CSSR 3 3 0 0 58:52 6 3 2 0 1 73:71 4 3 10 2 73:63 2 3 0 0 3 59:77 0 Pokal za fair play je dobila Danska, najboljši strelec je bil Nielsen (Danska) z 22 goli, najboljši vratar Hofmann (ZRN), najboljši Igralec Brand (ZRN) in najboljši Jugoslovan Radjenovič. Sama organizacija prireditve je bila ponovno na višini vseh dosedanjih v hali Tivoli, škoda pa je le, da si je četveroboj ogledalo tako malo gledalcev. D. Humer Kolesarstvo Sava prva, Kraker tretji BEOGRAD — V našem glavnem mestu je bila v nedeljo tradicionalna kolesarska dirka, ki jo organizatorji prirejajo v počastitev obletnice osvoboditve Beograda. Proga, na kateri so tekmovali člani in starejši mladinci, je bila dolga 97 kilometrov, medtem ko so mlajši mladinci dirkali na 39,5 kilometra dolgi poti. Kranjčani so se trdo borili za zmago, saj se je dirka štela tudi za jugoslovanski Jtokal. Že kmalu po startu so se od skupine očili Ropret, Marinkovič in mladinec Koz-jek, ki so dolgo vodili z dobro minuto prednosti. Ker pa trenutno vodi v točkovanju za jugoslovanski pokal Zagrebčan Bedeko-vič, so njegovi klubski tovariši napeli vse sile, da so vodečo trojico ujeli. Nekaj za tem se je od glavnine ločila še druga trojica Kraker, Marinkovič in Colig, ki pa je uspela prednost obdržati do cilja. REZULTATI - ČLANI: 1. Marinkovič (OBK Beograd), 2. Colig (Metulja commer-ce Zagreb), 3. Kraker (Sava), 8. Pečnik, 12. Rakuš, 13. Ropret (vsi Sava); STAREJŠI MLADINCI: 1. Dostanič (Borac), 4. Koz-jek (Sava); MLAJŠI MLADINCI: 1. Pavlic (Metalia commerce), 2. Kurent (Sava). Ekipno je pri članih prepričljivo zmagala kranjska Sava. V jugoslovanskem pokalu vodi Zagrebčan Bedekovič, drugi je Rakuš, tretji pa Ropret, ki pa se vseh dirk, ki so se točkovale, nista udeležila. Kolesarji kranjske Save bodo v nedeljo s klubskim gorskim prvenstvom zaključili letošnjo kolesarsko sezono. Zadnje dirke za jugoslovanski pokal, ki bo v Makedoniji (če bo), se ne bodo udeležili. H J gala Kopač (SK Triglav) in Pogačnikov« (Giin-nazija), pri Članih pa z veliko prednostjo Bož-nik (AK Triglav). Tokrat so se z udeležbo izkazali tudi veterani (8 tekmovalcev) in pripadniki garnizije JLA (24 tekmovalcev). Najboljši bodo nastopili v občinski reprezentanci na republiškem finalu za pokale Dela, ki bo v nedeljo, 23. oktobra v Žalcu REZULTATI - pionirji (800 m): 1. Frelih (SSD S.Jenko), 2. Sajovic (SSD F. Prešeren), 3. S vab (TOC); ekipno: 1. SSD F. Prešeren 58, 2. SSD S.Jenko 65, 3. SSD L. Seljak 113 točk; Pionirke (800 m): 1. Krničar (SSD J.B.Tito), 2. Selan (SD Adergas), 3. Mehle (SSD L. Seljak); ekipno: 1. SSD F. Prešeren 48, 2. SflD L. Seljak 89, 3. SflD J.B.Tito 79 točk; Mlajši mladinci (1600 m): 1. Križaj (AK Triglav), 2. Kos (SSD Iskra), 3. Zavbi (SSD Iskra); ekipno: 1. SSD Iskra 26, 2. TOC 115 točk; Mlajše mladinke (1200 m): 1. Sušnik (SSD L. Seljak), 2. Smrtnik (EASC). 3. Valjavec (EASC); ekipno: 1. EASC 29, 2. TOC 57, 3. Gimnazija 84 točk; Starejši mladinci (2800 m): 1. Kopač (SK Triglav), 2. Sladic (AK Triglav), 3. Pirnar (SSD Iskra); Starejše mladinke (1600 m): 1. Pogačnik (Gimnazija), 2. Ovsenek (Gimnazija), 3. Komac (EASC); Člani (4000 m): 1. Božnik (AK Triglav), 2. Krek (AK Triglav). 3. Reberšak (SK Triglav); Članice (1600 m): 1. Rakovec (TOC); Veterani A (3200 m): 1. Dolenec (Gradbinec), 2. Kovic, 3. Durič (Gradbinec), 4. Miklavčič (Trim klub Sava); Veterani B (2800 m): 1. Kordež (SK Triglav), 2. Perne (SK Triglav). 3. Jošt (Partizan-Naklo), 4. Mastnak (Trim klub Sava); JLA (2800 m): 1. Pešič (JLA-J), 2. Cilenšek (JLA-G), 3. Kraš (JLA-G); ekipno: 1. JLA-G 19, ?.. JLA-K 78 točk. I Kavčič Zlato odlikovanje za AMD Tržič TRŽlC - Ob 30. obletnici AMZ Slove mje in Jugoslavije so tudi člani trfiškega AMD pripravili svečanost, na kateri so podelili odlikovanja in priznanja /.veze dolgo letnim aktivnim sodelavcem. To so bila prva odlikovanja AMZ Slovenije, ki jih bodo odslej vsako leto p> 1-1 7 7 772:771 21 14 - J 718 762 20 14 5 9 786:858 11 lt 4 10 844:932 18 14 1 13 806 W4 15 Za tekači in alpinci so begunjsko tovarno Elan obiskali tudi člani naše smučarske skakalne reprezentance. — Foto: F. Perdan Beksel zmagovalec Kranj — Končalo se je poletno tekmovanje v občinski košarkarski ligi A. Prvo mesto brez izgubljene tekme je osvojila ekipa Bekselna iz Kranja, ki je v letošnjem prvenstvu pokazala največ, kar se lahko pričakuje od rekreacijskih ekip. Košarkarji Save A iz StražiSča so osvojili drugo mesto, dočim sta na tretjem in četrtem mestu Šenčur in Kokrica. Slednja je presenetila z visoko uvrstitvijo, če upoštevamo, da so morali vedno gostovati nekaj časa v Naklem, kasneje pa.celo na Golniku, ker v svoji krajevni skupnosti Se nimajo košarkarskega igrišča. Lanskoletni prvak Kranj 75 je zdrknil na peto mesto, kar je majhno razočaranje, dočim so se na zadnjih treh mestih zvrstile ekipe Krvavca iz Cerkelj, Gumarja iz Kranja ter Naklega. V prihodnjem letu se bo A liga povečala za dva člana. V to skupino sta se uvrstili ekipi Triglava B ter Trhle veje. Lestvica: Beksel — Kranj Sava A — Kranj Šenčur Kokrica Kranj 75 Gumar — Kranj Krvavec — Cerkl Naklo čm Gorenjski strelci na troboju KRANJ — Gorenjski strelci so letos sodelovali že na 16. tradicionalnem strelskem troboju Furlanija-KoroAka Gorenjska. Letošnje srečanje je bilo v Vidmu v Julijski Krajini, odvijalo pa se je v prijateljskem in športnem duhu. Predstavniki ekip so se dogovorili, da bodo na prihodnjih trobojih tekmovali tudi z zračno pištolo. Prihodnje srečanje bodo pripravili gorenjski strelci. Gorenjske ekipe so se dobro odresale. V streljanju z MK standard puško je zmagala Furlanija s 4302 krogoma. Gorenjska je bila druga s 4341 krogi, Koroška pa tretja s 4213 krogi. Pri MK standard pištoli je zmagala Gorenjska s 2136 krogi. Furlanija je bila druga z 2149 krogi, Koroška pa tretja z 2095 krogi. Zmagovalci pri standardni zračni puški so bili s 1077 krogi prav tako Gorenjci. Furlanija je dosegla 1006 krogov. Koroška pa krog manj. Od Gorenjcev sta se med posamezniki najbolj izkazala Marjan Repič in Franc Peternel starejši. Le za tekmovanje s malokalibrsko standardno puško je bila Gorenjska ekipa slabše pripravhe-na. To je posledica pogojev, saj sa zdaj nimajo primernega strelišča. Strelci upajo, da bodo razmere ■ Izgradnjo osrednjega strelišča boljše. ■j* Obisk v kranjskem dijaškem domu Celodnevna srednja šola Dijaški dom in srednja šola naj bi skupaj postala celodnevna srednja šola — Šola poučuje, dijaški dom pa je vzgojna ustanova — V Kranju so že blizu cilja Čeprav so v zadnjih letih veliko vlagali v obnovo gradu, razmere v Kislsteinu niso zadovoljive. V sobah je tudi po 16 ležišč. Proslave letošnjih jubilejev Ob praznovanju letošnjih Titovih in partijskih jubilejev so gojenci dijaškega doma pripravili izredno bogat program in ga tudi v celoti izvedli. Obiskali so Begunje in Drago in si ogledali muzej. Bili so v Dražgošah in na raznih drugih izletih, kjer so si ogledali kraje znane iz NOB. Ob domskem dnevu so šli na izlet na Planico, kjer so pripravili recital in položili venec na spomenik na Planici. Pripravili so razstavo likovnih izdelkov dijakov na temo iz NOB, razstavo knjig in časopisnega gradiva na temo NOB, KPJ in življenje tovariša Tita in izdali jubilejno številko glasila Plameni. Poleg tega so pripravili še več predavanj o zgodovini KPJ, filmskih predstav in športnih tekmovanj ter orientacijskih pohodov. tako ,prevzel' še prostore v gradu Kislstein v Tomšičevi ulici in v Stritarjevi ulici. Hkrati pa je prevzel tudi učence, ki so se šolali v Savi in Iskri in so prej stanovali v dijaških domovih omenjenih tovarn.« V domu je letos 420 gojencev in so iz vseh krajev Slovenije in tudi iz Na bivanje v dijaškem domu nimam lepih spominov. Še danes, po toliko letih, me strese, če se spomnim na debele, s srežom obložene stene v stari grajski stavbi, na železne postelje in mrzle peči, ki naj bi jih sanitarna inšpekcija prepovedala kuriti, a se je kasneje izkazalo, daje le škoda drv in premoga. Na uro izhoda na teden, skupno učenje v učilnici s sto in več gojenci, skratka na življenje, ki je bilo zares internatsko. Ne vem, če je v tem dijaškem domu še danes tako, prepričana pa sem, in to se je potrdilo ob obisku, da je v kranjskem dijaškem domu precej drugače. Ne samo glede bivalnih pogojev, tudi prosti čas izkoriščajo dijaki srednjih šol in študenti, ki bivajo v domu, veliko bolj koristno in bogato. »Dijaški dom na Zlatem polju je bil zgrajen leta 1952,« je pripovedoval ravnatelj Lojze Rakovec. »Stavba je bila zgrajena za samski dom, vendar to nikoli ni bila. Že ob otvoritvi so vanjo vselili dijake. Nekaj let kasneje je dom postal premajhen in so že leta 1960 prizidali še en trakt. Pet let kasneje pa se je dijaški dom združil z vajenskim domom in Kolera pred vrati Evrope Ze od junija beremo in poslušamo o pojavljanju kolere tako v Afriki kot na Bližnjem vzhodu, vendar za zdaj ta bolezen, ki je nekdaj prinašala visoko smrtnost med obolelimi, pa je še vedno hudo neprijetna, še ni prestopila v evropske dežele tako kot se je to zgodilo leta 1973. Takrat je bilo treba zaradi obolenj za kolero v Italiji za nekaj časa zapreti meje. Čeprav se ta neprijetna bolezen zadržuje običajno v deželah, ki se še ne morejo pohvaliti z visokim higienskim standardom, ni izključeno pri sedanjem hitrem gibanju prebivalstva, posebno pa v tako tranzitnih deželah kot je Jugoslavija, da bi se bolezen lahko pojavila. Po poletnih turističnih selitvah iz dežele v deželo bodo kaj kmalu na vrsti novoletni prazniki, ki prav tako prinašajo večja potovanja. Seveda pa ni treba pričakovati ravno od takšnih večjih potovanj pojav kolere zdaj v tej zdaj v drugi deželi, saj se bolezen lahko pojavi v kateremkoli letnem času in v kateremkoli kraju. Seveda pa že samo pojav obolenja še ne pomeni, da se bo lahko bolezen tudi širila. Najboljša prepreka širjenju je prav osebna in javna higiena. Kaj je kolera? Obolenje za kolero povzroča pretežno vibrio El Tor. Značilno za tega povzročitelja je, da se klasično obolenje za kolero pojavi le pri eni od 25 do 100 okuženih oseb. Pri drugih se namreč obolenje kaže le kot bolj ali manj običajno črevesno obolenje, drugi spet nimajo težav, vendar so kliconosci, kar pomeni, da v nekaj tednih, kolikor časa so pač bacilonosci, lahko okužujejo okolje in s tem širijo bolezen. Kolera se namreč ne prenaša neposredno od človeka na človeka, pač pa lahko blato, ki ga izloča bolnik ali kliconosec, okuži vodo ali tudi živila. Običajna pot okužbe je preko vode. Povzročitelj kolere preživi v površinski vodi dan ali dva, v čisti vodi pa celo sedem do trinajst dni. Inkubacijska doba je kratka - običajno bolezen izbruhne v 48 urah po okužbi, lahko pa tudi kasneje. Bolnik ima hude driske, bruha, grozi mu izsušitev, tako da je zdravljenje izključno v bolnišnici. Povzročitelj vibrio El Tor je neobčutljiv na alkalije, medtem ko zelo hitro oslabi v kislih snoveh, na primer v jedilnem kisu. Ukrepi Kot že rečeno, ni mogoče preprečiti vnosa bolezni, lahko pa so ukrepi proti širjenju tako učinkoviti, da je vsak strah pred kolero odveč. Na prvem mestu med ukrepi je sanacija človekovega okolja in pa seveda zdravstvena vzgoja prebivalstva. Cepljenje je le kratkorajna zaščita in ga pri nas med ukrepi, ki so začeli veljati, ne bomo izvedli. Še vedno pa je cepljenje obvezno za potovanje v 34 držav pretežno Afrike in Azije, kjer se kolera pojavlja. Tako kot verjetno tudi drugje, so tudi na Gorenjskem začeli Zavod za socialno medicino in higieno ter občinske sanitarne inšpekcije izvajati poostren nadzor nad ravnanjem z živili, nad pitno vodo ter higienskimi pogoji dela nekaterih služb. V laboratorijih zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko, opremljenega za identifikacijo povzročitelja kolere, skušajo pri črevesnih obolenjih med ostalimi povzročitelji najti tudi vibrio El Tor. Obolenje za kolero, kot vemo se včasih kaže kot bolj običajno črevesno obolenje, zato je potreben tudi laboratorijski nadzor nad potniki, ki se vrnejo iz dežel, kjer je trenutno kolera. Pregled gostinskih obratov, šol, pitne vode in drugega je pred kratkim pokazal, da je na Gorenjskem Še nekaj črnih pik ali šibkih točk, ki si jih pri oceni higienskega stanja lahko pišemo v slabo. Ponekod še slabi vodovodi kvarijo sicer dokaj ugodno sliko pitne vode na Gorenjskem, postajališča ob magistrali so bolj smetišča kot ne, saj nimajo upravljavca, ponekod so kontejnerji za odpadke na neprimernih mestih in tudi ne vedno primerno vzdrževani, javna stranišča kot na primer v Kranju so zaklenjena in podobno. Na posvetu, ki ga je prejšnji teden sklical Zavod za socialno medicino in higieno Kranj pa so še posebej opozorili na razmere, v katerih morajo delati obmejni organi - delavci UJV in carinske službe na nekaterih gorenjskih obmejnih prehodih. Ti sulužbenci, ki se dnevno srečujejo s potniki iz vsega sveta in so takd še posebej tudi zdravstveno ogroženi, namreč nimajo vseh potrebnih pogojev za osebno higieno: marsikje ni tople vode za umivanje rok, sanitarije uporabljajo tudi potniki, medtem ko je kopalnico ali vsaj tuš ter čajno kuhinjo načrtovalec gradnje sploh odmislil. Sploh pri gradnji sanitarnih prostorov tako radi kaj prihranimo tudi pri drugih objektih; na primer pri šolah, saj zdravniki neprestano ugotavljajo, da je umivalnikov premalo. Šola pa je poleg doma tudi kraj, kjer se utrjujejo higienske navade. Je potem čudno, da razne črevesne bolezni pri nas niso redka obolenja? L. M. Predsednik OO ZSMS Jože Šte-fančič drugih republik. Iz drugih republik so predvsem učenci mlekarske in gumarske šole. Največ je učencev Tekstilnega centra in učencev nekaterih poklicnih šol. 300 gojencev stanuje v domu na Zlatem polju, drugi pa v Tomšičevi ulici. »Grad Kislstein v Tomšičevi ulici,« je dejal Lojze Rakovec, »nikakor ni primeren za dijaški dom, vendar ta hip ne moremo nič storiti. Zato poskušamo v to stavbo naseliti predvsem tiste učence, ki so v Kranju le štiri mesece letno in tiste, ki imajo od tam najbliže v šolo. V eni sobi je tudi po 16 postelj in še te so postavljene v nadstropja; sobe so prehodne, brez vode itd. Čeprav smo v zadnjem času v grad veliko vlagali — kupili smo novo opremo, peči za vse sobe, popravili streho — razmer nismo mogli zadovoljivo izboljšati. Rešitev je v gradnji novega dijaškega doma, ki bo že spomladi začel rasti v bodočem centru usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju in bomo vanj preselili gojence iz gradu.« V dijaškem domu na Zlatem polju so razmere veliko boljše, v novejšem traktu pa skoraj idealne. Sobe so večina dvo- in troposteljne, le v nekaterih je po šest postelj. Dom je centralno ogrevan, s sodobno urejeno kuhinjo in pomožnimi prostori ter igrišči za šport z urejeno okolico. DOMSKA SAMOUPRAVA Vsi gojenci so člani domske skupnosti, ki je samoupravna organizacija. Njen najvišji organ je konferenca, v kateri so delegati posameznih nadstropij in sob. Konferenca pa izvoli 17-člansko predsedstvo, ki potem vodi delo domske skupnosti. Oba organa sta organizirana po delegatskem sistemu. V domski skupnosti gojenci rešujejo in obravnavajo probleme, ki so v zvezi z bivanjem v domu in medsebojnimi odnosi. Zato imajo tudi dve komisiji: komisijo za medsebojne odnose in zdravstveno higiensko komisijo. Komisija za medsebojne odnose ureja vprašanja, oziroma nasprotja, ki se pojavljajo med gojenci, gojenci in vzgojitelji in domskim osebjem. Higienska komisija pa skrbi za red in čistočo v domu in okolici, pomaga vzgojitelju pri preprečevanju kajenja, sodeluje pri sestavljanju domskega jedilnika itd. Delegate volijo gojenci po nadstropjih — eno nadstropje — ena samoupravna enota in je tako omogočeno vsem, da sodelujejo pri oblikovanju življenja v domu. Domska skupnost voli tudi delegate v domski svet, ki je najvišji samoupravni družbeni organ dijaškega doma. V mladinsko organizacijo, katere program pa je predvsem organizacija in koristna poraba prostega časa, je včlanjenih 160 gojencev, vendar tudi drugih ne »odrivajo« pri delu. Skratka v aktivnostih, ki jih organizira mladinska organizacija lahko sodelujejo vsi gojenci, čeprav so člani ZSMS v šoli ali v domačem kraju. Mladinska organizacija pa se lahko, čeprav deluje komaj dve leti, pohvali z izredno razgibano dejavnostjo. Kot je povedal dosedanji predsednik Jože Štefančič, imajo zelo deloven klub OZN in športno društvo, ki je celo med najbolj aktivnimi v občini. Zelo dobro dela študijska komisija, ki spremlja učne uspehe gojencev in organizira medsebojno pomoč in tudi pomoč vzgojitelja. Osip iz osnovne šole se je namreč preselil v prvi letnik srednjih šol in zato je zlasti v prvem letu šolanja treba dijakom veliko pomagati. Deluje tudi komisija za razvedrilo in zabavo, ki pripravi dvakrat letno plesne vaje, vsakih 14 dni disco klub, plese, glasbene in literarne večere. Poleg tega delujejo tudi foto in likovni krožek, literarni krožek, izdajajo pa tudi glasilo Plamen. Skratka, vsak gojenec je vključen oziroma je lahko vključen vsaj v eno dejavnost. Organizacija učenja Gojenci se lahko učijo v učilnici ali v sobi, kakor pač kdo želi oziroma kakor ugotovi vzgojitelj, da je najbolje zanj. Učne ure so določene, tako dopoldne kot popoldne in to predvsem zato, da se ustvari delovno vzdušje. Nemogoče bi namreč bilo organizirati učenje, če bi lahko čas izbiral vsak po svoji presoji in bi takrat, ko bi bil prost, motil druge. Učenci se lahko učijo posamezno ali po skupinah. Skupine so organizirane po šolah. Učenci e*»e šole se učijo skupaj in si tako lahko medsebojno pomagajo. »Ker menimo, da je dijaški dom predvsem vzgojna ustanova,« je ob tem dejal ravnatelj Lojze Rakovec, »skušamo vsakega gojenca pritegniti vsaj k enemu krožku ali kakršnemu koli drugemu delu, kjer lahko razvija svoje sposobnosti, hkrati pa se uči tudi samoupravljanja, saj gojenci vse dejavnosti vodijo samostojno; sami pripravljajo programe in jih tudi izvajajo.« DIJAŠKI DOM IN ŠOLA -CELODNEVNA SREDNJA ŠOLA Ce bi podrobneje pogledali delovni dan gojencev, bi lahko rekli, da sta šola in dijaški dom pravzaprav zelo tesno povezana in da se delo ene ustanove dopolnjuje z delom druge. Šola predvsem usposablja, v dijaškem domu pa poskrbijo, da učenci utrdijo snov — zato imajo organizirane učne ure — prav tako kot v celodnevni šoli in organizirane interesne dejavnosti in seveda tudi prosti čas. Skratka, skrbijo za vzgojo. In zato tudi ni neumestna ugotovitev, da šola in dijaški dom skupaj že postajata celodnevna srednja šola. Ravnatelj Lojze Rakovec Oskrbnina Oskrbnina v kranjskem dijaškem domu znaša 1350 dinarjev in je od julija 1976 enaka ter med najnižjimi v Sloveniji. Za vsak dan, ki ga gojenec preživi izven doma, če gre domov ali kam drugam, mu vrnejo 16 dinarjev. Vse to pa nalaga veliko odgovornost pred vzgojitelje in vodstvo doma. Vsak vzgojitelj ima svojo skupino, ki jo po možnosti vodi skozi vso srednjo šolo in tako dela z njimi pri učenju in interesnih dejavnostih, skratka, spremlja njihovo življenje v domu. Z vsakim učencem lahko in mora individualno delati, mu pomagati pri učenju in osebnih težavah. Prav zaradi tega posvečajo v domu veliko pozornost tudi izobraževanju vzgojiteljev. Ne le da so dosegli, da imajo vsi predpisano strokovno izobrazbo, tudi v kolektivu organizirajo stalne izobraževalne oblike. Naj za primer povemo le to, da so v preteklem šolskem letu imeli kar 28 konferenc, na katerih so poleg vsakodnevnih problemov vzgojitelji pripravljali referate in razprave o vzgoji mladostnika in o vzgojiteljevem delu v dijaškem domu. Dobro zastavljena domska samouprava, izredno delovna mladinska organizacija, razgibane interesne dejavnosti ter seveda učenje in pomoč slabšim in strokovno vzgojno delo zagotavljajo, da so v kranjskem dijaškem domu že veliko naredili, da bi delo šole in dijaškega doma povezali v celoto — celodnevno srednjo šolo. Čeprav je do cilja še daleč, so njihova prizadevanja in uspehi vsekakor dobri temelji za delo v bodočih centrih usmerjenega izobraževanja. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: J. Zaplotnik Za prosti čas Ob prostem času gojenci doma lahko sodelujejo v raznih dejavnostih ali se zabavajo. Na voljo imajo 4 TV sprejemnike, radioaparate, 3 gramofone, knjižnico z 2020 knjigami, razne revije in časopise, delno opremljen oder za dramsko dejavnost, šah, nekaj telovadne opreme, športne rekvizite, kino projektor, magnetofon, harmonij, fotoaparat in razne družabne igre. Tudi jedilnica v gradu je pretesna.