Zgled in šola solidarnosti
Letošnja mladinska delcvna akcija za zgraditev »slemenske ceste« v Brkinih se ie končala 29. avgusta. Slovesnosti ' na Tatrah, kd so jih ob tej prilož-nosti priredili birigadirji in vo-jaki, so se udeležili mnogi bor-ci NOV pa tudi nekateri naj-vidnejši predstavniki našega politionega življemja. med nji-mi dr. Marijan Brecelj, Mar-jan Orožen in Ljubo Jasnič. Borce NOV im občine Ljublja-na-Center so aastopali Vladi-mir Šenk-Gaber, Bogdan Javor to Franej Sfcrle, navzoe pa je bil tudi skoraj ves odbor istr-skega odreda, si je p<ravzaiprav pobudnik akcije za pomoč Br-fcmom.
Zakaj so borci NOV iz ob-6ine Ljubljaina-Čanter tej aikciji posvetili toUkšno pozornost?
Predvsem zaradi tega, kar so prav ona predlagali mladioske-mu vodstvu, naj ijubljanska mladina ne hodi prostovoljno delat samo na Kozjansko, mar-več naj se posveti tudi Bnki-nom. Za to sta se zavzemala še zlasti član odbora istrskega odreda Stane Koman in član odbora za pomoč Brkinom Vladimiir šemk-Gaber. Medmla-diml sta našla razumevanje in tako se je na&rt za akoijo Ijub-ljanske mladine v Bririmih sprememdj v republiško mladin-sko  delovno  atecajo.
Pri tem prizadevanju so bor-ci NOV imeli pred očmi, da so Brikini še bolj potrebm pomoči kaikor Kozjansko. Brkinski Ijudje so v zadnjih tfridesebih letih dokončno abubožali. Za-radi pomanjifcanoa zaslužka se je velfiko mladih lzselilo v tu-jino ali odšlo v mesta. Na itome-
tijah im bajtarijah so ostaJi ve-6inoma le ostareli, če že do-maftije niso papoliioma zapu-ščene. Hiše so v zelo slabem stanju, nekatere se podirajo all so se že podrle, sadovnjaki so zapuščeni. Ob tem je treba po-vedatd, da je v Brkinih v pri-merjavi s Krasom dovolj ro-dovifcne zemlje, <,am so flišna tla, posebno ugodna za raavoj sadjarstva in živinoreje. Taike-mu nazadovanju Brkinov je vzrok le slaba prometna pove-zanost, saj. se dogaja, da_ Ijudje ne morejo prodata celo odlične brkinske slivovike, pred katero se lahko skrije vsak whiskey, da o drugih šgamih pijačah sploh ne govorimo.
Svoje žalosfcne usode Brkini nikakor ne zaskižijo, saj tu ob-stajajo vse naravne možnostl za napredek gospodarstva. Br-kine je treba le prometno pri-bližaiti industrij&kim središčem. Se zlasti pa take usode ne za-služijo bnktaski ljudje, ki so v času NOB izpričali izjemno ssvestobo partizanski vojsikl in osvoboditvi siovenskega naro-da. V tam sinlslu Erkrnei da-leč prekašaoo Koziiance, saj v Bnkinih skoraj niso poznali la-dajalcev. Partizane so tu pod-pirali tako rekoč vsi od prve-ga do zadnjega.
Ta spoznanja o Brkdnih so končno poatala tudi last rala-dih. Prepričali so se, da je vse res, kar govore bor^i NOV, in spoiznali, da je treba Brikine odpreti sodobnemu prometu, le tako bodo spet v zapuščene vasi stekli življenjskd sokovl.
O tem sem se pogovarjaJ s komandantom Iruge izmene 10. SNOTJB   Ljubljaiiske   Rajkom
Novakom. Po njegovem mne-Hju je stanje v Brkinih še dosta hujše od tistega na Kazjan. skem. Tafcre in ie nekatere va-si ob trasi nove »slemenske ce-ste«, npr. Pregarje, so še koli-kotr toliko urejene. Tu je opa-ziti le posam&zme prtmere sfera hotne revščine. Huje je v za-selkih, kd so še bolj odmak-njeni. Ti so sfcoraj popolnoma apuščeni in že razpadajo.
Do podiobnih spoznanj je pri-Sel tudi Igor Krevel, ki je bU referenit za inlormiranje in pro-pagamdo. Ta pozna Brkine že iz mladinsike pohodne enote Ljuba Sercefja, kl je te parti-zanske braje obiskala lani. Pra-vi,  da  so  Brfcinci  zelo gosto-
ljubni lj.vidje m zelo delavni. Mladih brigadirjev so se nad-vse raaveselili, vabili so jih v hiše im se udel^evalj njihovih prireditev. Pogosto so skupaj z mladimi peli partizanske pe-smi ali pa jdm pripovedovali o dogodkih iz vojnih dni. Ob prostem času so mladi porna-gali Bnkdncem pri sušilu in spravilu sena in tako so se z biigadirji spletle mnoge nepo-zabne veai kakor svoje čase s partizani,
Letos je v Brkinih delalo ka-kih 400 mladih ijudi vz vse Slo-venije, od tega se je te delovne akoije -v okviru mladinske de-krnie brigade, ki nosi ime po 10. SNOUB Ljubljanski, udele-aio 110 mladih. Naredili so ve-liko. Toda več ud tega je vred-no spomanje o tem, kako lepa je naša domovina. Mnogi kraji
in Ijudje so še zelo revmi, saj v BrkinJh mnogi ne poanajo elekbrike, da o radiu in tele-vdziji sploh ne govorimo. Pri-hodnost slovenskega narodani v pehanju za dohodkom in udobjem, kii mnoge zavede v tujino, kjer se agube in iizne-verijo domovini, marveč v po-stx>pnem in nenehnem ustvar-janiju življenjskih dobrin in raamer za dobro življenje vseh ljudi, ne samo v mestih, mar-več tudi na podeželju. Priimere rev&čine je mogoče dokončno odpraviti le -z voljo vseh, se pravi soiidarno. Ce bi vsak za-posleni v Sloveniji dal samo deset ddnarjev, bi bili Brkinl rešeni zaostalosti. Mladi s svo-jim delom so nam dali zgled. Njihovo delo v Brkinih je bila velika šola  solidarnosti.
S. F.