Poštnina plačana v gotovini IZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljubija-m, Dalmatinova ulica 11. — Poštni predal št. 115. — Naročnina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto 48 Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din. EDINOST Posamezna številka l-— Din Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana L GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE Leto I. V Ljubljani, dne 24. novembra 1934 Slev. 39. Več jasnosti Na našem prvem kongresu bomo iz-rekli odločno besedo o vseh aktualnih vprašanjih, ki teže narod in državo Mislim, da mi nihče ne bo oporekal, da so sedanje dni socialna vprašanja najtežja med vsemi problemi. Obrnimo stvar, kakorkoli hočemo, vedno se bomo našli pred neizbežno aktualnostjo reševanja socialnih problemov. Te stvarnosti ni mogoče zanikati, še manj pa pomaga, če jo postavimo v vrsto drugorazredne vrednosti. Taka rešitev stvar samo komplicira in tako ustvarja nepotrebne prekucije, ki nikomur ne koristijo. Radi vedno večjega nasprotja med delom in kapitalom so se najboljši med dobrimi V bližnji preteklosti in sedanjosti posvetili temu problemu. Toda kako oni opazujejo vso to socialno, gospodarsko in politično anarhijo z različnih vidikov, spoznavamo v tem, da prinašajo za isti problem različne rešitve, ki pa se skoro v nobenem slučaju ne dopolnjujejo. Tako smo dobili že v 19. stoletju novo znanost, ki je z znan-sifrvene strani gledala, da nekako Uravnoteži kričeča nasprotstva med delodajalci in delojemalci. Že tedaj so vsi gospodarski in socialno-politični strokovnjaki prišli do pravilne diagnoze, da baš v večnem trenju teh dveh faktorjev leži klica vseh gospodarskih katastrof, ki pa niso nič drugega, kakor siguren predznak za neizogibna vrenja na političnem področju. To pomeni, da je nepravična mezda, ukradena nad-vrednost izvršenega dela delav- skih rok, kriva vsega, kar nam skuša onemogočati miren razvoj življenja. Zavedajoč se, kako je rešitev tega aktualnega problema nujna in neizogibna, posvečajo politične stranke temu vprašanju največjo pozornost. Dober in sodoben socialno-političen program nudi stranki sigurno jamstvo, da ji bodo široke množice naroda zaupale mandat ter ji tako nudile priložnost, da svojo obljubo tudi izpolni. Da to moje mnenje ni neosnovano in tudi ne pretirano, nam daje bližnja preteklost dovolj dokazov. Na kongresu Narodne stranke se bodo obravnavali vsi, v življenje našega ljudstva posegajoči problemi; tako tudi socialnopolitični program stranke. S svoje strani želim in mislim, da se bodo tej moji želji pridružili vsi borbaši, da se temu delu progra ma posvetijo naše najboljše moči in pažnja vseh naprednih elementov jugoslovanskega delovnega ljudstva. Kot mlada stran ka, ustanovljena v najtežjih trenutkih našega naroda, se moramo zavedati svoje dolžnosti do ljudstva in zgodovine ter temu primerno voditi našo borbo. Kon-gresisti morajo biti prepričani, da bo z uspešno rešitvijo social-no-političnih problemov odstranjenih z dnevnega reda 99 % vzrokov, ki davijo naše delovno ljudstvo. Št. Za svetovni mir Pred nekaj dnevi, 11. novembra t. 1., smo praznovali 16. obletnico prenehanja sovražnosti na zapadnem bojišču. Pacifisti in pristaši mednarodnega bratstva vseh dežel sveta so si izbrali ta pomembni dan za propagando miru in strpljivega sožitja vsega človeštva. Na vsakoletno obletnico dneva, ko so prenehali grmeti topovi na krvavih poljanah, ko je utihnilo zlokobno regljanje strojnih pušk in ko je bilo iz rok smrti iztrgano strašno sredstvo moderne kemije in tehnike, naj bi se z javno besedo, tiskom in sploh z vsemi modernimi propagandnimi sredstvi demonstriralo proti vsaki vojni. Ob te| priliki naj bi se ljudstvu jasno predočile vse grozote ter nesmiselnosti minule in sploh vsake vojne. S tem naj bi se človeštvo oddolžilo milijonskim žrtvam krvave vojne; tako bi se omilile kletve nesrečnih žrtev, s katerimi so v smrtni agoniji preklinjale vse človeštvo ob spoznanju, da je njihovo življenje uničeno zaradi koristi poedincev in raznih temnih sil, nikakor pa ne v boju za svobodo in napredek domovine! Mnogoštevilne so mednarodne institucije, ki so obsodi- le vojno kot instrument razra-čunavanja med narodi. Vojna ali ‘bolje rečeno ubijanje ljudi v množicah, je bila postavljena izven zakona. Vsaj tako se je ljudstvu hotela predstavljati. Posebno agilni so bili pri tem maskiranju! -oni krogi, katerih roke so še nosile vidne znake tople človeške krvi. Da, ker ta kri je vzbujala strah in slabo vest. Ustvarjena je bila iluzija, kakor da je vsaka bodoča vojna nemogoča. Tako se je v prvih povojnih letih gledalo na ta problem in temu primerno se je tudi obhajal dan miru. En dan v letu je služil ideji miru, člove-čanstva in napredka. Če pa danes, po šestnajstih .letih od dneva, ko je človeštvo spet spoznalo ceno življenja, napravimo bilanco našega dela v korist miru, moramo priznati, da je bil zaman ves trud, da je 'ideja miru propadla na celi črti. In ne le to. Brez strahu, da bi nas že bližnja bodočnost demantirala, gremo dalje in trdimo, da ni več daleč dan, ko bo vsako delo za mir in bratstvo med narodi gledano z vidika defetizma in izdajstva. Danes, ko grozote bodo-Iče vojne zopet zastrupljajo med- narodne znosne odnošaje, ko se na vseh koncih in krajih sveta čuje žvenket orožja, se moramo vsi prepričani poborniki miru poprijeti z vso energijo apostol-kega dela za mir in bratstvo med narodi. Z vsem svojim delom oznanjujmo ljudem, svojim bratom brez razlike na raso in vero, da nam samo mir prinaša srečo, napredek in blagostanje. Ogromne so zapreke, s katerimi se nam bo skušalo onemogočati delo za skupno dobrobit. Toda še večja mora biti naša energija, naš elan. Ne sme nas biti strah raznih mogočnih koncernov in njihovih eksponentov. Krupp, Škoda, Wickers in vsi drugi vojni dobavitelji nimajo nobene pravice, da radi prosperi-tete svoje industrije vržejo človeštvo v nov kaos in pogin. Naša dolžnost je, da onemogočimo delo onim, ki hočejo ustvariti rasisti-čno-šovinistični tip naroda, razbiti moramo sugerirano iluzijo, da so priprave na vojno najboljša garancija za mir. Mir pod orožjem ni mir, to je latentna kriza miru, ki onesposablja narodno gospodarstvo in vpliva destruktivno na življenje ljudstva. Letošnji 11. november v veliki meri ni služil svoji svrhi. V veliki večini evropskih držav je bilo ljudstvu onemogočeno, da da duška svojemu protivojnemu razpoloženju. In to celo v onih državah, ki si lastijo monopol na mir in na vse, kar je z njim v zvezi. Tako je dnevni tisk poročal: Na dan miru je skušalo v Parizu prirediti 28 organizacij bivših vojakov protivojne demonstracije. Ker niso imeli policijskega dovoljenja za obhod, se je šele ojačeni policiji posrečilo, da jih raz-žene. Brez komentarja! V konservativni in puritanski Angliji so dan miru praznovali s tem, da so tovarne orožja obratovale s polno paro. Pravijo, da jim je orožje potrebno za neki ekspedicijski korpus v neznano državo, seveda v svrho varovanja miru. Čudna ironija. Kakor da ubijanje nedolžnih ljudi v tujini služi ideji miru in pravice. Kako pa se je dan miru obhajal v Italiji in Nemčiji ter drugih »miroljubnih«.državah, je bolje, da sploh ne pišemo. Iz vsega tega sledi, da je ideja miru na zatonu. Sentimentalni privid večnega miru se je razblinil v prazen nič. Evropska »fata morga-na« je izginila. Vendar kljub vsem grozečim pojavom ne smemo biti malodušni; vedeti moramo, da široke ljudske množice niso željne samomora. One so proti vsaki avanturistični politiki, ki hi se vodila na njihov račun in proti njihovemu, življenja željnemu instinktu. To spoznanje naj nas vzpodbuja in hrabri, da vse svoje sposobnosti postavimo v službo miru. Ni dovolj, da nam samo en dan v letu služi za propagando miru; vlogo 11. novembra moramo raztegniti na vse leto in- delati zanj s podvojeno energijo. Vse delo za mir, danes in v bodoče, naj spremlja mogočno geslo: »Proč z vojno, živel mir!« J. L.: Nekaj resnih gospodarskih besed Če hočemo dobro gospodariti, si tudi naj-trpkejše resnice ne smemo prikrivati Svoja obširna izvajanja o gospodarski sanaciji sem moral predložiti Trgovski zbornici, ker se hoče tam sklicati odbor gospodarstvenikov, ki naj bi se zedinili na soglasen sklep, ki bi se predložil zbornici kot izraz o potrebi ukrepov specialno za Slovenijo. Zato pa hočem tu kratko omeniti, v kakem pravcu si zamišljam to postopanje. 1. DRŽAVNO GOSPODARSTVO Torej kaj storiti? To, kar bi vsak razumen gospodar naredil. Ves državni aparat je poenostaviti v prav vseh njegovih pododdelkih, da se zmanjšajo izdatki do skrajne meje, brez ozira na to, kako in kaj bo z ogromnim uradništvom. Tukaj sila kola lomi. Ustaviti pa 6e ji sedanji ustroj ne more. Tudi vsa sredstva so že izmozgana, da, od te strani ni mogoče pričakovati, da bi se z neusmi- ljenim davčnim vijakom dalo iz gospodarskih krogov še kaj iztisniti, ker se danes ne more pri večini obratov uspeh tako ustvariti, da bi ti obrati mogli iz svojih skromnih dohodkov konstruirati dobičke. Skoraj se mora reči, da večina nima nikakega dobička pri svojem delu, marveč da se le zaloge praznijo, torej se izdaja kapital, ne pa njegov donos. Nasvetovati bi bilo sledeči postopek: Če naj se bolniku — pomaga, mora zdravnik biti na jasnem, da je prva njegova naloga, spoznati bolezen in vzroke te bolezni. Ni pa misliti, da bi se našel zdravnik, ki vse te bolezni in njihove vzroke pozna; zato se mora omejiti na zdravljenje one bolezni, katero obvladuje in v kateri je že deloval bodisi z uspehom bodisi z neuspehom. Pi-i slednjem pa mora vedeti, zakaj je delal z negativnim uspehom Treba je torej misliti na mnogo Zadnja navodila kongreslstom RAVNAJTE SE TOČNO PO SPODNJIH NAVODILIH: Od domače odhodne postaje do Zagreba kupi vsak udeleženec kongresa pri postajni blagajni RUMENO ŽELEZNIŠKO LEGITIMACIJO (obrazec K-13) in CEL VOZNI LISTEK DO ZAGREBA. S to potrjeno legitimacijo in tem voznim listkom, ki ga pa ne smete nikjer oddati, boste imeli nato brezplačen povratek od Zagreba domov. Od doma do Zagreba in nazaj domov je torej odobrena polovična voznina, od Zagreba do Beograda in nazaj do Zagreba pa četrtinska. Kdor še ni plačal voznine za posebni vlak, bo denar izročil vodstvu kongresne skupine v vlaku. Naši vagoni bodo posebej označeni. Četrtinska vozna ugodnost velja samo za določeni posebni vlak. Polovična vozna ugodnost pa velja za povratek do vključno torka, dne 27. novembra do polnoči. Udeleženci s četrtinsko voznino se drugih vlakov ne morejo posluževati. Iz Ljubljane odpotujemo v soboto 24. novembra s potniškim vlakom ob 18.25 uri. Med potjo se nam pridružijo ostali udeleženci. Iz Zagreba nadaljujemo vožnjo s posebnim vlakom, ki odide ob 20.30 uri in bomo v Beogradu okrog 7. ure zjutraj v nedeljo. Udeleženci iz vzhodnih krajev Štajerske, ki bodo potovali po svojih progah v Zagreb, se snidejo z nami na zagrebškem kolodvoru. Značke (trobojke z napisom: »Borbaš«) dobe udeleženci kongresa med vožnjo v vlaku. Pooblastila so že prispela in jih dobe udeleženci v vlaku oziroma po prihodu vlaka v Beograd. Za BREZPLAČNA PRENOČIŠČA za revne člane je v Beogradu poskrbljeno, enako tudi za CENENO PREHRANO po 9 do 10 Din za kosilo in večerjo. Iz Beograda se bo vračal posebni vlak V PONEDELJEK 26. NOVEMBRA zvečer ob 21.45 uri in bo prispel v Zagreb v torek zjutraj ob 4.55 uri, tako da bodo imeli v^j udeleženci iz Slovenije takojšnjo zvezo na potniški prvi jutranji vlak proti Zidanemu mostu, Ljubljani in Mariboru. UDELEŽBA NA KONGRESU JE VELEVAŽNA ZA VSAKOGAR! ODLOČAJTE SAMI O SVOJI USODI! zdravnikov, ki bi bili specijalisti da opravičeno. Kreditno denarno v oni »bolezni« ali stroki, katero gospodarstvo, katero je v krajih hočejo ozdraviti. j bivše Srbije skoraj nepoznano, v Za vse oddelke državne upra- novo uedinjenih delih pa v pre-ve je pozvati specialiste, da pre- velikem razmahu iu le ob trajni iskujejo stroko in nasvetujejo gospodarski konjunkturi deloma zdravilo. Vse to pa mora imeti opravičljivo, ne more biti ljudski kako silo, da se strokovnjak z ideal, ker se ob krizah v ogrom-interesom oprime dela iii zdrav- nih izgubah pokaže in lahko po- lj en j a. Razpiše naj se tekma in visoke nagrade za najboljše predloge, ki bi jih imeli presojati priznani upravni in pa gospodarski strokovnjaki. Ko bi bili zbrani vsi elaborati goltne vse gospodarske uspehe konjunkturne dobe. Vse slabe izkušnje med svetovno vojno, ko je vrednost krone padla na eno petdesetino vrednosti odnosno na nič, naših de- vseh oddelkov in presojeni po narnih gospodarjev niso spame-strokovnjakih, 1 n se nabralo tovale, da bi z vso svojo energijo ogromno gradivo, katero bi bilo deIa.li na nemoteno trajnost vred-treba preštudirati v smislu pr- nosti denarja, vsled česar je sko-votno začrtane naloge najskraj- 1-0 ves svet začel kolebati in se je nejšega sledenja. Ker posegajo stanje obneslo le denarnim omenjeni gega, je urediti ta spoj v smislu poenostavljenja, ne oziraje se na to, kaj sedaj obstoji. Če je sedaj kje kaj priznano dobrega, se bo tekmovalec rad posluževal do- Posaarie Vedno živahnejše postaja okoli Kako je dejansko s posaarskim posaarskega glasovanja, čim bli- ljudstvom? Narodni socializem že prihaja 13. januar 1935. V Ri- ima v Posaarju manjšino prista-mu so se nedavno sešli člani od- šev, v manjšini je tudi skupina, bora trojice Društva narodov, da ki brezpogojno zagovarja posaar-preudarijo že izdane in še po- sko politično samostojnost. Med trebne ukrepe in predloge za tema dvema manjšinama pa je predstoječo obravnavo posaarskega vprašanja na zborovanju Društva narodov. Njihova naloga nikakor ni lahka v očigled agitaciji narodnih socialistov v Posaarju, ki so vrhu vsega med tretja in to je največja skupina neodločenih, omahljivcev. Ti niso ne za samostojnost Posaarja in ne za povratek k Nemčiji, dokler ondi grozi hitlerjanska pest. Za priključitev k Franciji sploh ni oddelki dru»- v (trn- špekulantom. Vseh 26 evropskih držav razpolaga s 30 valutami in nihče ne more vedeti, kolike vrednosti bo izkupiček prodaje materijalnih predmetov ob zapadlosti faktur, ki se razteza od brih strani. Če pa teh dobrih H3 mesecev eventualno tudi da- strani ne bo našel, mora tudi iti popolnoma preko dosedanjih običajev in delovanj. IJe. Edina rešitev iz teh denarnih neprilik, naj že ima denar zlato p. , , , , . v ali srebrno podlago ali celo sloni Drugi oddelek je približno , . v ^ , , , r_i.__.i_ ____• i . , . le na državnem diktatu, je možna z ustanovitvijo evropske odnosno še bolje svetovne valute v popolnem zlatem kritju in ob jamstvu vseh držav. Kar pa bi moglo ozdraviti za bodočnost razne denarne zavode, je pa potrebno določilo, da noben denarni zavod, ki sloni na vlogah varčevalcev, ne bi smel dajati niti enega dolgoročnega posojila, če nima zavod v svojem premoženju svojega razpoložljivega denarja, odnosno takih vrednosti, ki dajejo vlagateljem zagotovilo odnosno sigurnost, da denarni zavod ne bo prosto razpolagal brez pristanka vseh vlagaiteljev odnosno v posameznih slučajih s , . i i m - l pristankom določenega vlagate- kljub temu ne more kriti svojih, , v , , , • , , , i - i lja, ki se za določeno dobo traja- c 4 i > »vi (vocnrvf ai>etvAm n c \ m '7PT11 M enak postopek pri vseh pridobitnih državnih pokretih. Letni računi tega pokreta žali bog kažejo negativne uspehe, ker uprava ni kos svoji naiogi, ker se tudi ne more prosto gibati za dosego uspehov, akoravno je prepričana, da je njeno primorano postopanje škodljivo, lam, kjer privatnik dosega lepe uspehe, od katerih more držaivi plačevati predpisane davke — se okorni državni upravi nikakor ne posreči doseči pozitivnih uspehov. Za primer naj bi služilo gospodar en j e z državnimi gozdovi. Od 3 in pol milijonov hektarjev državnih gozdov Jugoslavija ne plačuje ni-kakih zemljiških davkov, pa narodni poslanci — kako so se zavzemali, da ne bi prišlo do odprave stalnosti v sdužbi, do redukcij brez krivde in pred odsluženimi polnimi leti, ki so predpisana z zakonom, do zniževanja in upokojenskih prejemkov, gmotnega zapostavljanja starih upokojencev za mlajšimi, do iz-klj učitve sposobnih in zanesljivih upokojenskih delavnih sil iz honorarne državne službe in do obremenjevanja državnega proračuna s pokojninami za mlade in zdrave delavne sile. Kandidati, ki ne bi mogli najti opravičila za vse te nezgode, ki so zadele upokojence, ne bi mogli računati na zaupanje upokojencev. Upokojenci bi se morali nasloniti na tiste državotvorne stranke, ki imajo na svojem praporu zares zapisan socialen po-vzdig splošnega narodnega blagostanja in iztrebitev vsega, kar ni utemeljeno v pravičnosti. V gospodarskih vprašanjih govoril o zadoščenju Angliji in narodov naj izjavi, da bo sma- posaarskim ljudstvom raztrosili propagande. Pač pa hitijo sedaj vest, da bo enostavna zasedba j hitlerjanci popravljat svoje lia-glasovalnega ozemlja od strani jpake, pregovarjajo in prigovar-rajha rešila vprašanje. Francija ijajo, prepričujejo in silijo s taj-je odgovorila na to grožnjo tako, i nim nasiljem, da se omahljivci da je postavila ob mejo svoje odločijo za Hitlerjevo Nemčijo, vojaške čete, na kar so v rajhu j Od mnogih strani v Posaarju protestirali, istočasno pa ukinili je zato prišla nedavno pobuda, vse narodno-socialistične nastope, naj se na ljubo velikemu številu parade, uniforme in grožnje v Po- omahljivih, ki se ne morejo od-saarju. V posaarski pokrajini je ločiti ne za in ne proti Nemčiji, postalo mirnejše in angleški zu- [ustvari tretja možnost glasova-nanji minister je par dni za tem n j a, ki bo nekak izhod: Društvo j banovin in občin, kjer se zbirajo ....................... vsi poglavitni pogoji za ožje lokalno življenje, katero otežkoča-jo previsoke posredne in neposredne samoupravne davščine, bi bila dolžnost upokojencev hkrati z aktivnimi uslužbenci, da se volitev samostojno udeležujejo zlasti s kandidati, ki bi v samo-upravnih telesih zastopali koristi — ne prekupcev — temveč proizvajalcev in konzumentov. Za izvedbo navedenih nalog je treba med nami globokega in širokega smisla za disciplinirano življenje organizacij, iz katerih bi izviralo pravilno delovanje in ljubezen do naše lepe domovine, do časti in sile države, ki po vseh ozirih napreduje, kadar so v nji vsi stanovi zadovoljni.« predsedniku glasovalnega ozemlja Knoxu, ki je angleški držav ljan. S tem pa seveda še ni rešeno posaarsko vprašanje samo. tralo glasovanje za samostojnost Posaarja veljavno samo do časa, iko izgine v Nemčiji narodni socializem. Upokojenci in politika V svoji letošnji prvooktober-ski številki je objavilo glasilo državnih nameščencev in upokojencev »Naš glas«, ki izhaja v Ljubljani, po svojem sarajevskem tovarišu »Glasniku penzio-nera« naslednji zanimivi članek, Kandidati, ki bi prišli do upokojencev, bi morali nuditi jamstvo, da mimo državnih in splošnih interesov ne bodo zanemarili niti koristi zaslužnega stanu upokojencev. Krepke in disciplinirane or ki ga’ zaradi njegove odkritosrč- ganizacije bi mogle vprašati pri-nosti in poštenosti ponatisku- glašene kandidate — ki so že bili jemo: s tem gospodarstvom združenih izdatkov. Isto se pojavlja pri rur darstvu, pri kmetijstvu, pri železnicah itd., itd. Če bi se omenjenim organizacijam posrečilo dognati pozitivne rezultate, bi se stroški uprave znižali v taki meri, da bi ob pa- nja posojila določenim strankam odreče zahtevi po vrnitvi njegove vloge pri denarnem zavodu. Poleg denarstva kot bistvenega dela gospodarjenja tako države same, kakor posameznika, je pa bistveni činitelj prosti razmah kapitala. Popolnoma razum metnem m skrbnem postopanju ... . . ,v. ,. , , . v , 1 • , i 1 j iv je pokret nižjega ljuds tva, državne uprave tudi privatnik .. , v. ° , j v. , i-, • i ki na svoji kozi prvo čuti nevarni mogel doseči 'tolikanj uspehov, j , •* i i „ . , v ,■ Irazmah kapitala, ker ga sprav- fin Ki tnnirnrn.rln.> ,lr71,x7P industrije, specialno češkoslovaške industrije nji in varnosti narodne države. Nas je veliko število, zlasti v mestih in trgih in če bi bili or- Za sanacijo srednjeevropske- gamziram s čvrsto tovariško so- ga poljedelstva je zelo važno, ka Udarnostjo, bi se vsi poslanski iko vpostaviti potrebne stike med kandidatje potrudili do naših or- srednjeevropskim poljedelstvom ganizacij, da dobe zaupanje odjin zapadnoevropskimi tržišči. ljudi, ki jim ni mogoče lojalnosti osporavati z nikakršnimi pro-tidržavnimi tendenci jami, ker je — kakor smo rekli — sreča države in upokojencev tesno povezana, kakor siamski dvojčki, katerih kirurgov nož ne more razdvojiti brez nevarnosti za oba. Srednja Evropa dolguje zapadni Evropi 180 milijard. Tega dolga ni mogoče vrniti v gotovini, temveč le s povečanjem svojega izvoza. Minister je mnenja, da je treba podpirati vsako težnjo, ki gre za tem, da ponovno ožiivi agrarni blok srednjeevropskih držav, ki v zadnjem času. več ne deluje. Apelira na vse činitelje tega bloka, da posvetijo ves svoj trud velikemu regionalnemu sporazumu po točno izdelanem delovnem programu, ki bi kulmi-niral na ivpostavitvi Irgovinsko-političnih odnošajev z zapadno Evropo. Če bi srednjeevropske države svoje poljedelske presežke plasirale na zahodnih tržiščih, bi ostalo na teh še vedno dovolj prostora za uvoz pridelkov iz prek-morskih dežel. Uvoz iz prek-morskih dežel v Evropo znaša na leto okrog 100 milijonov metrskih stotov, dočim se cenijo srednjeevropski presežki največ na 15 do 20 milijonov metrskih stotov. Glede žitnega monopola in odnošajev z Jugoslavijo je minister g. dr. Hodža izjavil, da nudi žitni monopol velike ugodnosti tudi za trgovinsko-politične odnošaje s tujino. Kot primer je navedel odnošaje med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Letos je kupila Češkoslovaška v Jugoslaviji 6000 vagonov žita, dočim si je ostalih 4000 zagotovila. Od tega je bilo doslej uvoženih že 3500 vagonov. »Pomislite,« je rekel minister g. dr. Hodža, »če bi se bilo katerokoli leto prej že takoj po končani žetvi uvozilo v Češkoslovaško toliko tuje pšenice, kakšno razburjenje bi bilo nastalo v kmetijskih krogih, ki bi po^ vsem upravičeno nastopili proti takim ukrepom, ker bi se bali pritiska na cene svojih poljedelskih pridelkov.« Naš kongres bo dne 25. novembra 1934. Nemčija v očeh Društva narodov Ali želi Ženeva še sodelovanje Nemčije oziroma ali ji je to potrebno? Nemška diplomacija, sicer tež- naenkrat izjavila, da vojaške ljo, naj bi se Nemčija vrnila v društvo narodov. Zato bi morali v Berlinu že končno uvideti, da bi morala v sedanjem položaju Nemčija prej nekaj ponuditi, če želi vrniti se v Ženevo, in sicer predvsem mir, pomirjen j e in so- i , .v . • i i i • i lidno postopanje z manjšinami, ka, okorna, in počasna, je razvi- klavzule versajske mirovne po- i , i , , , , , 1-.,, ,, , . , . . v T ;kakor pa da neprestano samo za la tokrat nenavadno živahno de- godbe ne eksistirajo vec. in prav 1 lavnost. Zaenkrat še ne moremo tukaj je — kakor izgleda — naj-govoriti z gotovostjo o rezultatih večja napaka nemške diplomate delavnosti, ker je diplomatska cije, ki se kljub največjemu na-akcija nemške vlade šele na za,- penjanju moči še ni iznebila svo-četku, vendar pa moremo objek- je znane domišljavosti. Nemška tivno trditi, da so prvi poskusi vlada se namreč ne zaveda, da se nemške diplomacije propadli na je v času, ko nemške delegacije vsej črti. V prvi vrsti je propa-jni bilo v Ženevi, v Društvu nadel poskus, da se vrnitev Nemči- j rodov zelo mnogo in marsikaj je v Ženevo proda oziroma kupi spremenilo. Društvo narodov si za ceno saarskega področja in koncesij Nemčiji glede oboroževanja. Nemška diplomacija je dosegla konkretno le to, da je bila še pravočasno odkrita njena diplomatska igra slepomišenja, kateri pa niso podlegli niti v Londonu niti v Rimu niti v Parizu. In morda le še; okoliščino, da se v Ženevi zopet govori o možnosti vrnitve Nemčije v društvo narodov in na razorožitveno konferenco. Nemška; vlada je dala Ženevi bučno odpoved v mesecu oktobru leta 1933., tako, da ima še skoraj leto dni časa za razmišljanje, ali naj se vrne k sodelovanju z Društvom narodov ali pa naj se bori proti ženevski instituciji mednarodnega miru. Gesta nemške vlade je bila načelna napaka, ki je veljala Nemčijo že lansko leto ni utrdilo svoje avtoritete le s prihodom sovjetske Rusije v Ženevo, temveč tudi s svojim mirnim razvojem, sleherne zaskrbljenosti zaradi tekočih in zelo vznemirljivih dogodkov in problemov, s katerimi ga je Nemčija kar zasipala. Zelo pogosto se je ugotavljalo, da že tudi pri najvažnejših političnih posvetovanjih Nemčije nihče več ne pogreša. Tu in tam se je Nemčija omenjala, vendar zelo površno in le bolj iz nekake kurtoazije z že- hteva in oholo grozi. Zdi se pa, da bj bile potrebne tudi še nekatere močnejše garancije, , ki so jih razne nemške vlade podpisovale in ki so jih druge vlade zopet preklicevale, močnejše garancije v tem, da ne bi čez mesec ali dva nemška delegacija zopet zaloputnila ženevskih vrat! To so približna razmotrivanja, s katerimi so bili v Ženevi sprejeti poskusi nemške diplomacije, da bi se približala Ženevi. V glavnem torej v Ženevi nihče nima ničesar proti vrnitvi Nemčije, vendar pa bi vsak iskreno želel, da bi se Nemčija z vrnitvijo v Ženevo dejansko vrnila tudi k normalnim diplomatskim odno-šajem, za katere so mednarodne obveznosti svete. V nasprotnem primeru utegne nemška vlada ri-skirati, da bo v Ženevi sprejeta skrajno hladno Udeležite se ga vsi! Gospodarstvo Predlos novega državnega proračuna Vlada je že izdelala predlog dr- . , , „ v , . zavnega proračuna za proracun- stokratne težke žrtve; bega sko leto 1935 36 Predl je že Nemčije iz Ženeve ne moremo bil izročen n,arodlli sk ščini> ki smatrati za mojstrsko delo kan- bo ičeJa y odsekih obravna_ ;jt /,la , H'l'rJa’ ?? C?:!vatl v najkrajšem času. Novi prav bi tudi skusali npoštevati ! predlog državnega prora5una nu_ di po posameznih ministrskih vpliv vsiljenega »ljudskega glasovanja« v Nemčiji glede Hitlerjeve zunanje politike na nemško prebivalstvo. Dovolj je, da opozorimo na izgube, ki jih je Nemčija utrpela pri reševanje saarskega problema v Ženevi s tem, da ni bila zastopana niti v svetu niti na sejah drugih organov Društva narodov. Razen tega pomeni vsak nadaljnji diplomatski sestanek v Ženevi brez Hitlerjevega delegata za Nemčijo neizmerno izgubo, ki se poudarja v razvoju vse evropske politike. V Ženevi namreč razumevajo pripravljenost nemške vlade k vrnitvi v Društvo narodov, vendar so področjih naslednjo sliko: IZDATKI. Vrhovna državna uprava 145 milijonov 160.996 Din (v primeri s sedanjim proračunom 4,620.621 Din manj); pokojnine 1 miljardo 247.597 Din, invalidnine 103 milijone 500.000 Din. Skupaj 1 miljardo 111,477.597 Din ali 11 milijonov 9.165 Din več kakor lani. Državni dolgovi 869,698.210 Din (manj 76,732.836 Din). Ministrstvo pravde 346,044.112 Din (več 6,855.190). Ministrstvo prosvete 790 milijonov 137.774 Din (manj 3 mi- , V!e lvlade in vsi Pri’ lijone 336.709 Din). rStaVr10^ Zl""uljc 111 mili- Miio, z™Z ij',7 *“* Di,‘,maui '-625'714 SrSJ ‘S L No,rŠe2MDiSlrfT° MS mi~ ]• v-,,i___ • 6 v 31 Jijoiiov 824.243 Um (manj 13 rai- Ijevanja. ivakor je namreč po-r* ca v smeri proti Okrešlju sedlom oziroma Logarski dolini. Mladi | v Praktični nasveti Slab zrak v bolniški sobi pre- žrtvi ljubezni do planin so poko-;ženeš’ če postaviš^ pod bolniško pali v skupnem grobui na pokopališču v Solčavi. Velike povodnji so nastale v zadnjih dneh zopet ob srednjem in spodnjem toku Save in pa v raznih krajih Bosne in Hercegovine. Voda je že povzročila občutno škodo. Zanimivosti Strojnice namesto pušk. Angleški strokovnjaki se bavijo z mislijo, da bi oborožili vsakega vojaka namesto s puško, s strojnico. Vojno ministrstvo je že preizkušalo primerne modele takih ročnih strojnic. Te ročne strojnice so lahke kot puške, ki jih nosijo vojaki na rami. Imajo pa neprecenljivo vrednost, da lahko oddajo vsako minuto 400 do 500 strelov. Najprej bodo z njimi oborožili konjenico in nato ostale oddelke. Pač v znamenju miru! Umeten blisk in grom. V slovitem elektriškem laboratoriju v Zedinjenih državah so napravili te dni zanimiv poizkus. Električni tok napetosti 150.000 voltov z močjo 250.000 amper je bil na mah prekinjen. Sila, ki je pri tem nastala, je bila grozanska. Čul se je strašen pok, debele žice so se pretvorile v plin in močan-ski betonski stolp, na katerem so bile naprave pritrjene, se je spremenil v pepel. Poizkuse bodo nadaljevali in nameravajo razkriti marsikaj novega, doslej tajnega o elektriki. Nove knjige. Na svetu se natisne na leto okrog 200.000 novih knjig v brezštevilnih izvodih. Žeja zemljanov. Vsako uro popije zemeljsko prebivalstvo po 19.600 hektolitrov vina, 7000 hektolitrov piva in 50 milijonov skodelic kave. Zadnji predpust so zaveselja-čili Ljubljančani okrog 10 milijonov dinarjev. Radio-naročnikov šteje Nem- publiko. Nemčija je baje izjavila, da bo novo republiko priznala. V irskih pristaniščih je bilo opaziti, da se z mnogih nemških ladij izgovarjajo ogromne množine zabojev, katerih pa carinske oblasti ne smejo pregledovati po izrecnem nalogu vlade. Očividno se iztovarja v teh zabojih vojni materija]. Svetovna konferenca trgovskih mornaric bo v kratkem v Londonu. Na njej se bo razpravljalo vprašanje okrnitve subvencij trgovskim mornaricam s strani raznih državnih vlad, kakor tudi razna druga važna vprašanja. Guverner nemške Državne banke dr. Schacht si je pridobil z izvajanjem svoje državne finančne in gospodarske politike veliko število sovražnikov. Baje je na neki seji direktorija banke že sam izjavil, da se počuti zelo slabega in utrujenega. Ta njegova izjava se smatra za napoved njegove ostavke, Policijsko nadzorstvo v zrakoplovu. Pariška policija je vzela v svojo službo tudi zračno prometno sredstvo — balon, s pomočjo katerega nadzoruje promet in fotografira vse prometne žile v velemestu. Ko bo fotografiranje končano, bo izdelan nov načrt glede izboljšanja prometa v Parizu. vajata v uredbi razpredelnici A in B (to je 7% oziroma b% ce-otne vsote). Asfaltirana cesta Beograd— Zagreb. Že takoj prihodnjo pomlad se bo pričela graditi krasna, široka asfaltSana cesta od Zemuna do Zagreba, ker je potrebni kredit v znesku 800 milijonov dinarjev že odobren. Po načrtih sodeč, bo to najmodernejša mednarodna avtomobilska cesta. Skoraj istočasno se bo pričela graditi enaka asfaltirana cesta iz Zemuna proti Subotici. Tudi ta cesta spada v veliki sestav novih modernih asfaltiranih mednarodnih avtomobilskih cest, ki tečejo v smeri od Londona in Pariza skozi vsa večja evropska mesta proti Carigradu. »Pripravljalni odbor društva za zaščito interesov vlagateljev bivše poštne hranilnice na Dunaju« naznanja vsem vlagateljem in imejiteljem tekočih računov, ki so se gornjemu odboru prijavili, da je naša Poštna hranilnica že predlagala ministrskemu sve tu, da reši vprašanje izplačila. Odbor bo sedaj pričel akcijo, da rešitev zadeve pospeši in da doseže čim ugodnejši kurz. Oni, ki so leta 1928/29 svoje terjatve prijavili Poštni hranilnici in se doslej podpisanemu odboru še niso priglasili, naj to čimprej store, da bo moglo društvo pristojnim činiteljem dokazati, kako velik Človeški nohti zrasejo vsako leto za 5 cm. Okrog 64 km polic so potrebovali, da so mogli razvrstiti poldrugi milijon knjig v vseučili-ški knjižnici v Cambridgeu na Angleškem. Človeško telo je sestavljeno iz 230 členov. Nad 100 km daleč se sliši grmenje na ravnini ali na odprtem morju. Žensko vojaško šolo imajo v ovjetski Rusiji. Amerika podpira 20 milijonov brezposelnih. Morje zavzema na zemeljski obli 70 % njene površine. Najmanjše morje v Evropi je Marmarsko morje. Kitajska latinica šteje 34 črk. V svetovnem morju je tisočkrat več srebra, kakor zlata. Papige dočakaja povprečno starost 60 let. Tri tisoč, beračev je dal obesiti v enem samem letu angleški kralj Henrik VIII. Svetilka potapljačev tehta 25 kilogramov. Četrtina svetovnega prebivalstva živi na Kitajskem. Slona časte v Siamu kot sveto žival. V Rusiji je bilo odprtih v zadnjem času 60 novih letalskih šol. Na Angleškem se popije vsako leto po 103 milijarde skodelic čaja. Na Japonskem bodo uvedli poštne znamke iz svile. Vsako uro se rodi na svetu povprečno 5450 oseb, umre jih pa 4630. V Egiptu imajo za preganjanje beračev nastavljeno posebno policijo. Mednarodni »Rdeči križ« praznuje letos sedemdesetletnico, odkar ga je ustanovil Švicar Henrik Dunant. Mojstrska šolia za šahiste je bila letos otvorjena v Rusiji v Kijevu. Železne vrvi slave letos stoletnico, odkar so prišle v praktično uporabo. V eni minuti se razpošlje križem sveta 1900 brzojavk, 19 milijonov pisem, dopisnic, zavojev itd., za kar se porabi znamk v vrednosti 16,700.000 Din. Slepcev je na svetu 2 in pol milijona; največ jih je v Egiptu. Noter in ven. Vsako uro se poroči na svetu 1200 parov, loči pa 85. Zdravnice so poznali že v starem Rimu. Sedanji avtomobilski obroči z kavčuka vzdrže 18.000 do 40.000 km vipžnje, pred vojno pa so vzdržali največ 6000 km. Nad 10.000 borcev je našlo v svetovni vojni svoje zadnje počivališče samo okrog Verduna. Vsako uro doživljamo na zemlji po 4 nevihte in 1 potres. Gobavcev živi na svetu vkljub vsej moderni medicini še vedno okrog 5 milijonov. »Arabske« številke izvirajo v resnici iz Indije. Praga ima številčno več dnevnikov, kakor London. V Pragi izhaja namreč 12, v Londonu pa le 6 dnevnikov. Najvišja stalna naselbina na svetu je neka vas v Tibetu v višini 4.816 m. Nad milijardo slanikov nalove vsako leto samo v evropskih morjih. Nogavice uporablja človeštvo že približno 900 let. Svetloba se širi s hitrostjo 300.000 km na sekundo, zvok pa le z brzino nekaj čez 800 metrov. V Jadranskem morju živi nad 1400 vrst raznih rib. Kitajci govore v 300 raznih narečjih. Svet je požrešen. V eni sami uri se poje na svetu 22.5 milijonov kg krompirja, 3.8 milijonov kg mesa, 31 milijonov kg kruha in 2.55 milijona jajc. Cigarete se izdelujejo že 100 ]et. 350.000 dolarjev na leto uporabijo vsi ameriški državni uradi za svinčnike in papir. Na naši zemlji se govori 3420 živih jezikov. V kleteh stanuje v Londonu okrog 100.000 oseb. 1 posteljo škaf sveže vode, ki jo vsako jutro izmenjaš. Mažo za čevlje ne vtiraj v j usnje s ščetko, temveč z golo roko. Mastne roke si očistiš, če si jih otiraš z otrobi ali s pestjo koruzne moke, to pa seveda le takrat, kadar nimaš pri rokah vroče vode. Volno, preden jo uporabljaš za pletenje, položi najmanj za 24 ur v mrzlo vodo. Nato jo nalahno ožmi in obesi, da se posuši. Pisava ali risba ne obledi in se tudi ne izbriše, če jo nalahno prevlečeš s čopičem, ki si ga omočil v svežem sladkem mleku. Ščetine na ščetkah zopet otr-de, če jih pomočiš v močno raztopino galuna. Trdo obutev zopet zmehčaš, če jo očediš z mlačno vodo, nato takoj dobro zbrišeš in temeljito natareš usnje z ricinovim oljem. Dobro in ceneno čistilo za namizni pribor je krompir. Domisleki . . . Vzrok, da ne trpimo domišljavih ljudi, je ta, da smo preveč zainteresirani sami na sebi! Nasveti se dajo dobivati zastonj, zato so pa navadno tudi le toliko vredni! Odgrizniti več, kakor se more požreti, je bolje, kakor pa ostati lačen! Kje še ni stanovanjske krize? V srcu koketke! Marsikdo ima v življenju pred seboj naravnost sijajen cilj, škoda je le, da zna malokdo v pravem trenutka sprožiti pete-lina! Gola nedolžnost je lepša, kakor pa našemljena vlačuga! Zakaj imajo banke navadno zamrežena okna? Zato, da se njihovi voditelji počasi navadijo nanja! Večina ljudi kaže dober spomin s tem, da misli vedno najprej le — nase! Najstrašnejše zlo: Modrost puhloglavcev! Kaj danes še manjka? Hra-brostne svetinje za borce iz obstoječih carinskih vojn! Najaktualnejše prometno vprašanje sedanjosti: Kako urediti promet med upniki in dolžniki?! Navada je v začetku kakor pajčevina, sčasoma pa kakor kabel. Čim večja je stiska, tem večja je lahkomišljenost. Ljudje, ki so sladki kakor strd, so ponavadi »muham« za vabo. »Brihtni« ljudje se ponavadi preživljajo od bedakov, bedaki pa s trdim delom. Marljivemu je delo v zabavo, lenuh pa že zabavo smatra za delto. Gorje, če bi se pri hudobnih ljudeh vsi vprašaji spremenili v klicaje. Čudno, da nas bolj ganejo ža-loigre na odru in filmskem platnu, kakor pa v resničnem vsakdanjem življenju. Vsakdanja ženska umetnost: Starati se, a se nikdar ne postarati. Poravnajte naročnino! Izdaja: Konzorcij »Edinosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Drago Kornhauser, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. — Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani, predstavnik A. Kolman, Masarykova c. 14/1 V.