SI. 272 MMH Wffi ftmw m t* T^jli ir^. •» _____ lahaji, izvieirSI pondeljek. vsak dan zjutraj. Up^J^N« PrtnCttta Asfttega St 20, L nadstropje Do' tal mj se polil j. m. NefranMraa« P hi tr i se n« t^rejMnafo. roko- .si s* ne vnfij«. — _*oTornl urednik: Prof. F. Peric. — LaatnUc tltL. radinost. TUJ* tlakarae Edinost NarsCJifti »retfl za mesec L 7.—, 3 mesece L lVjij''pdneU L 33,— ia celo leto L 60.— 2« inozemstvo mesečno 5 Hr več. — Telefon nredniitra In uprave it. 11-57* v Trsta, v Četrtek 13. novembra 1934. Posamezna Številka 20 cent. Letnik xiu EDINOST Hrokeatt Številke v Trsta la okolici po 30 cent — Oflaal se raEtmaJi v kolona (72 mm.) — Ogla* trgovcev la obrtnikov mm po 40 cent aabvale. poslenice In vabila po L 1.—» oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent besede, najmanj pa L 2. — Oglas*, naročnina in reklamacije se pošiljajo l»ključno oprav* edinosti, v Trsta, nllca sv. FrančiSks Asiikega štev. 20, L nadetropfe. — Telefon nrednlitva In necevo 1147. 14 Resolucije pokrajinskega zbora — Navdušena manifestadja za narodno edinstvo in našo enotno politično organizacijo Kakor smo poročali na kratko že v torkovi številki, se je vršilo v nedeljo dne 9. t. m. lepo uspelo zborovanje zaupnikov goriškega pokrajinskega odbora političnega društva *Edinost». Zborovanje je otvoril ob obilni udeležbi začasni predsednik pokrajinskega zbora dr. Podgornik, ki je pozdravil udeležence posebno pa poslanca in društvenega predsednika dr. Wilfana. Temu pozdravu je sledilo tajniško poročilo. V tem se je pojasnilo, kako je prišlo do fega, da je politično društvo «Edino>st» v Trstu raztegnilo svoje delovanje na celo deželo. Razlogi za to so bili v okolnosti, da je vsaka cepitev društva usodepolna za naš narodni obstanek, da moramo nastopati le združeni v eni sami organizaciji, iz katere naj bo izključeno vsako stran kar-stvo in v katerem naj ima prostor vsak dobro misleč Slovan v Italiji. Tajnikovemu poročilu je sledila daljša debata, v katero so posegli razni govorniki, Debatiralo se je o vseh naših težnjah in zahtevah, na kar so se sprejele sledeče Resolucije: 1. Davčno breme, naloženo prebivalcem, . . . _.__ . novih pokrajin, ;e neznosno; izterjujejo se fe twli poziva, aa ustanovijta pnn domovine v tujino. — Pozivata se gg, poslanca, da se z vsem svojim vplivom zavzameta za optante in ji10 priborita pravico do vojne odškodnine. 4, Vlada se poziva, da vrne občinam avtonomijo m da razpise nemudoma volitve, kjer poslujejo komisarji.^ Komisarji stamejo občino mnogo denarja in poslujejo brez vsakega ozira na voljo prebivalstva. Izvoljeni župani naj se ne odstavljajoin občinski zasiopi ne razpuščajo brez tehtnega v zakonu vtemelfenega razloga, zlaVti pa ne iz razloga, ako ne sklepa^ in sklene občinski zastop po volji oblasti v zadevi, v kateri ima sam svobodno odločiti. 5. Vlada se poziva, da odpravi in prekliče krivično Gentilejevo ijudskosolsko reformo, temeljem katere se pouk v ljudskih šolah ne vrši v materinem jeziku in je celo pouk materinega jezika sam^ negotov in odvisen od okolnosti, hoče H voditelj vpisovanja sprejemati in vpisovati zahteve staršev za dodatni pouk materinščine, se H ne brani staršem podajati te zahteve in se li ne brani drugim opozarjati starše na to njihovo pravico. Vlada fiuli noziva. da ustanovi na primernih brezobzirno novi in stari davki. Vlada nel^ajih prii^^ število srndnM sol za upošteva, da niso delovala gospodarstva slovanske državljane s slovanskim učnim v teh pokrajinah skozi celo vojno in še skozi nekaj povojnih let. Zlasti krivično jeziKom. 6. Vlada se poziva, da iz prem eni svoj je izterjevanj sterih davkov iz vojne in j sistem, po katerem je vstop v javne službe celo iz predvojne dobe poleg plačevanja j v novih pekrajinah Slovanom skoraj po-novžh davkov.' Izterjujejo se celo vsled polnoma zabranjen, potem ko se je Ye«na zastarenja ugasli davki. — Vlada sc po- itak malega števila slovanskih javMh živa, da uredi odmero in izterjevanje uslužbencev odpustila iz službe brez davkov v smislu, da bo primerno iinan- usmiljenja in brez potrebe in v škodo prečnim močem prebivalstva, nikakor pa ne j bivalstva in države. v škodo in celo pogubo gospodarstev, j 7, Vlada se poziva, da nastavlja med Vl^da naj nemudoma odredi odpis vseh j slovanskim prebivalstvom uraAiike, ki starih davkov, zlasti onih iz vojne in pred-! bodo sposobni s strankami naravnost in vojne dobe izvirajočih davkov, ker je pla- ne potom tolmača sporazumeti se in Jo čevanje starih poleg plačevanja novih * ~ * —* TT—-m davkov nemogoče in pogubno za večino gospodarstev, 2. Vlpda se poziva, da plača popolno Radii In Moskva Polemike med sedanjo vlado in Davido-vićem se nadaljujejo - Radićevi listi napovedujejo uporabo zakon« o zaščiti države proti HRSS BEOGRAD, 12. V vseh ministrstvih se intenzivno razvijajo tekoča dela in ureja se vse potrebno, da ministrstva začno nor * t i .. l' 17 _.j__i« j__.u. Otvoritev lesensResa zasedanja poslanske zbornice Komunisti na seli — Proslava Matteottija in dragih umrlih poslancev Razprava o uHazih-zakonih RIM, 12. Danes ob 15. uri je predsednik izrednega pomena za nadaljni razvoj krize. malno funkcionirati. V prvi vrsti je treba prj čitanju zapisnika zadnje seje {13. julija) ooDraviti nezakonitosti, ki so wh storili ^ L- k^orli komunist Renossi. ki posebno pri sndnijah. Uradniki, nevešči jezika prebivalstva niso za to sposobni in stanejo državo in poseban pa prebivalstvo _______r____f _ r_______mnogo več kalecr jezikovno zmožni urad- vojno odškodnino in ne samo z obllgaci- niki. Uradi, zlasti pa sodnije, naj bodo jami v nominalni vrednosti, za katere dobi'dolžni sprejemati vloge v slovanskem je-vojri oškodovanec le po L 82 za vsakih ziku in izdajati tudi rešitve v jeziku vloge. 8. Goriški pokrajinski zbor pobtičiiega društva «Edinost, stop na stalile« enotne politične organizacije za vse Slovane v Itarin, ker je vsako cepljenje za nns škodljivo in slabi našo odporno silo. V org. zaciji imej rcesto vsak dobro misleči Slovan v Italiji, U mu je pri srcu dobrobit našega naroda, pa bedi razen tega kakr šnegakoli svetovnega naziranja ali prepričanja. Zbor zaupnikov odobrava dosedanje delovanje političnega društva « Edinost* v Trstu, izreka zahvalo poslancu g. dr. Wilianu za njegovo dosedanje delovanje in mu izraža neomejeno zaupanje. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik dr. Podgornik je nato zaključil to važno in porrembno zborovanje, ki je bilo obenem navdušena manifestacija naših zavednih Goričanov za popoino edinstvo našega naroda v Italiji in enotnost politične organizacije našega ljudstva pod okriljem političnega društva «Edinost» v Trstu. slo lir, brez ozira na okolnost, da se oškodovancu odbije tudi starostna obraba, za katero ne dobi nobene odškodnine. Ako plačuje vlada odškodnkio z obligacijami, raj jih da oškodovancu toliko, da bo s faktično vrednostjo istih krita cela odškodnina. 3. Med vojnimi oškodovanci se nahajajo optanti v najslabšem položaju, ker Se jim vsfed iesnosrčne razlage vojno-odškodninskega zakona ne priznava pravica do vojne odškodnine. Za vzpostavitev svojih porušenih domov so se morali optanti zadolžiti, drugi prebivajo še vedno v barakah, kljub temu pa zahteva država od njih iste dolžnosti kakor od drugih državljanov in še več, ker jim ne priznava riti začasne oprostitve davka od poškodovanih nepremičnin. V plačevanju davkov, taks in drugih pristojbin so polnovredni vsem drugim državljanom. To je nevzdržno stanje, ki podi te nesrečneže iz Zoseđanje bolgarsHega soSranla - Imisi»« na» ]c «seijevanje Judov vrši v Socijalisti zahtevajo amnestijo za bolgarske mV?h gospodarskega položaja dežele, ki begunce in obsojajo propagando komunistov! Pndc v postev za izseljevanje. begunce in obsojajo propagando SOFIJA, 12. Danes se je sobranje bavilo z diskusijo o prestolnem govoru. Načrt za odgovor povdarja znatno zbcilšjanje mednarodnega položaja Bolgarije ter izraža za Hcmeratan atentat nu HirlvJa Glavni organizator zbežal v inozemstvo BUDIMPEŠTA, 12. Glasom poročil budim- j-- - ~ j i i • ~ % * peštanskih listov je zvedela policija, da orga- doscenje nad sklenjeno pogodbo v Ženevi komunisti,atentat na regenta Horty-ja. med Grki in Bolgari. V notranji politiki je p0iicija je Josedaj aretirala tri osebe. Glavni dosegla \!ada precejšnje uspehe, kajti tru- organizator atentata je baje že zbežal v ino- diia >e je v veliki meri, da pomiri deželo, zemstvo. Ker upa policija, da bo izvršila še Bi vsi ministrski predsednik Malinov pravi važnejša odkritja o nameravanem atentatu, v načrtu za odgovor, da je neobhodno po- r.e objavlja zaenkrat nikakih podatkov. trebna zveza vseh dobromislečih, ki naj zagotovi moralno obnovo. Vodja socijali- Dvcboj med Italijanom in Ogrom BUDIMPEŠTA, 12. Radi incidenta ____________,___ _____________ na sl-D»v Salizov ponavlja, da je vlada res olimp.jadi v Parizu se je vršil dauas cTvoboj mnego -storila v smeri splošnega pomirje- na sablje med italijanskim sabljačem Pu-nja cie'.eie, a utemeljuje istočasno potrebo, Iftijem in Ogrom Kovacs v Nagy Kanizsi. da se proglasi amnestija za vse one, ki so Bojevala sta se eno uro. Po tride>setih nase izsekli po padcu prejšnje vlade v ina-ipa(iih sta bila oba sicer lahko ranjena, a zemstvo. Amnestija je potrebna, da se be-iSta se prenehala dvobojevati vsled utru-gunci zopet povrnejo v domo vino ter opri- j jenosti. Puliti in Kovacs sU Se pobotala. mejo koristnega dela v prid celokuprrosti Bolgarske. Konečno obsoja Salizr/v prevratno propagando, ki jo vršijo v Bolgariji komunisti. Komisija mandatov zaključila zasedanje Splošno zanimanje za palestinsko vprašanje ŽENEVA, 12. Komisija mandatov pri Društvu narodov, ki je imela letos 25 sej, je zaključila svoje jesensko zasedanje. Delo komisije, ki ji predseduje Theodoli, je bilo letos izredne važnosti, ka,ti komisija se je|jcot pribežniki"na"franc^kih 'tfeV bavila z upravnimi poročili Anglije za Togo, Kamerun in Palestino, Francije za Sirijo, Japonske za otoke v Tihem oceanu in Avstralije za Novo Guinejo. Največjo pozornost je zbudilo proučavanje poročila o Palestini, že spričo težkoč, ki jih mora obvladovati Anglija kot mandatama velesila v stremljenju, da pomaga Judom pri zgradbi lastnega kulturnega ognjišča ter priznava Arabcem pravico do svobodne vlade. Komisija je posvetila največjo po- Prestolni govor naglaša prisrčnost odnosa-zornost posledicam zijonistične politike in, jev, ki vladajo med Egiptom in tujimi ve-hebrejskemu izseljevanju. Po mnenju ko- • Iesilami. iievilne aretacije revdlucUonariev v iptniji Vlada uvedla strogo cenzuro PARIZ, 12. Listu «Journal» poročajo iz M ?) dri da: Število aretiranih revolucionarjev v Madridu znaša nad 100. Cenzura je stroga kakor še nikdar; zato niso znani še nikaki podatki o izvršenih aretacijah na deželi. List cPetit Parisien* objavlja izjavo, ki pravi, da izmed onih revolucionarjev, ki so bili po barcelonskih dogodkih aretirani ni bil nihče predan španskim oblastvom. Jesensko zasedanje egipčanskega parlamenta KAIRO, 12. Otvorjeno je bilo jesensko zasedanje zbornice. Zaglul paša je čital prestolni govor, v katerem pravi, da je trdno uverjen, da bo dosegel popolno neodvisnost Egipta in Sudana, čeravno se tozadevna uradna pogafanja niso obnesla. popraviti nezakonitosti, ki so jih ministri prejšnje vlade. V sami politični situaciji ni nič novega. Poslanci so se razšli na volilno agitacijo in se jih le še malo) število mudi v Beogradu. Interes je koncentriran na skorajšnjo javno skupščino samostojnih demokratov v Beograd. Poleg tega vlada tudi interes za glavne konferenco samostojne demokratske stranke, ki se bo vršila 23. t. m. Na njej bodo podane glavne direktive za volitve. Nekaj živahnosti v politično situacijo je vneslo razkritje nove vlade, da je dr. Maček priznal Davidoviču svoje dunajske obiske in konference z bolj^viškim poslaništvom. Ponovni komunike vlade kot odgovor na Davidovićev demanti razkriva vso Davidovičevo politiko. Z druge strani pa je vlada ugotovila, da set odločilni faktorji imelt dovolj resne namere in naklonjenosti napram vstopu radićevcev v vlado, ako bi s« le-ti vrnili na pot zakonitosti in spoštovanja napram državi in njenim institucijam. Toda zdi se, da je šk> Radiću samo za razdiralno propagando, ne pa za sporazum med Srbi in Hrvati. Zato ni krenil na pot zakonitosti, na kateri se edino lahko dospe do stvarnega in pravnega sporaziama. Na izjavo Ljube Davidoviča glede radi-ćevskih zvez z boljševiki je vlada publicirala novi komunike, ki se glasi: V svojem odgovoru na službeni komunike potrjuje g. Ljuba Davidovič, da mu je dr. Maček sam priznal, da je posečal bolj-ševiško poslaništvo na Dunaju. Samo sedaj g. Davidovič vprašuje, kako so Mačkovi obiski mogK biti razlog za nesprejem radićevcev v viaido, dasi se je že prej pretresalo to vprašanje in dasi se je vedelo, da je šef stranke Stjepan Radič že prej bil v Moskvi. Ravno te zveze g. Radića in njegove stranke s tretjo internacijonalo, ki so se manifestirale ob mnogih prilikah in na različne načine, so ostale takoj po Radi-ćevem povratku v državo glavne zapreke za sprejem radićevcev v vlads». In ko je vlada g. Davidoviča, omalovažujoč te zveze, uporno vztrajala na tem, da radićevci vstopijo v vlado, je bil stavljen pogoj, da se predhodno dn&iitivno razčisti vprašanje o teh zvezah. Dunajski poseti dr. Mačka so tsamo pojačali prepričanje, da te nedo-ptfstljive zveze trajajo še nadalje, in so skupno z Radičevimi govori, izrečenimi po dr. Mačkovem povratku z Dunaja, dokazale, kako) upravičeni so brli razlogi, da se ni odstopilo od pogojev, ki so že početko-ma bili stavljeni glede vstopa radićevcev v vlado. Dejstvo, da so za Radioevo stranko bili rezervirani štirje portfelji v vladi, samo potrjuje, kako resno in s koliko dobro voljo se je s tem računalo, samo če bi se bil Radič in njegova stranka vrnila na pot zakonitosti lojalnega zadržanja in spoštovanja napram državi in njenim institucijam. Po tem pa vsakdo mora uvideti, da v tem slučaju ni šlo za isporazum med Srbi in Hrvati, temveč za obrambo države pred agenti zunanjih razornih propagan-distov, kakor sta to Radič in dr. Maček in pred vsemi onimi, ki so jim zavedno ali nezavedno pogodovali. Pred postopanjem proti HRSS ZAGREB, 12. BJokaški listi tudi danes prinašajo vsakojake informacije o pripravljenih ukrepih napram HRSS. Tako «Večer* doznava, da se je v Beogradu prit:e7o misliti r"T sestavo posebne obtožnice proti HRSS, in sicer radi špijonaže in veleizdaje. Obtožnica naj bi tirala pred sodišče predstavnike HRSS, svedoki pa bi se določili iz vrst bloka, med njimi tudi i^juba Davidovič na osnovi svoje izjave, s katero je priznal dr. Mačkove stike z dunajskim sovjetskim poslaništvom. «Hrvat» pa javlja, da beograjski politični krogi povsem odkrito razpravljajo o tem, da se napram HRSS uporabi zakon o zaščiti države. Kako dolgo traja imuniteta poslancev? LJUBLJANA, 12. Takoj po razpustu narodne skupščine so se vnele po jugosloven-skih listih polemike o vprašanju, kako dolgo traja imuniteta poslancev in sicer ali do razpusta skupščine ali pa do novih volitev. Vprašanje je postalo aktualno, ker bi v slučaju, da obvelja prva teza — t. j. da imuniteta neha z razpustom zbornice —, lahko dala vlada aretirati Radića. O vprašanju imunitetee poroča današnje «Jutro»: Zagrebški blokaški listi doznavajo, da vlada cvztraja« na stališču, da je z razpustom narodne skupščine prenehala imuniteta narodnih poslancev in da je notranji minister o tem stališču že obvestil vse velike župane. Res je !e toliko, da je z ozirom na mnenje, ki se je pojavilo v opozicijskih krogih, da namreč poslaniška imuniteta traja vse do novih volitev, vlada ugotovila, da je poslaniška imuniteta z razpustom nar. skupščine ugasnila. To mnenje je pravdno tudi po teoriji. Slobodan Jovanović uči, da ugasne imuniteta z mandatom, mandat pa s kraljevim aktom razpusta narodne skupščine. Celot «Giorna!e d'Italia priznava, da je proglas opozicije poln politične vsebine; radi tega ne bo mogel nihče preko tega do-se oglasi k besedi komunist Repossi, ki kumenta in vsakdo bo moral z zadržanjem on. Rocco otvoril sejo poslanske zbornice. Opozicija razen komunistov je odsotna. izjavi, da bi bil na zadnji seji, ako bi bil navzočen, izjavil — kar izjavlja tudi danes v imenu komunistične parlamentarne skupine —, da ta zbornica ne more proslaviti Matteottija, ne da bi zagrešila oskrunjenje; kajti zbornica ne more proslaviti žrtev zločina, pri katerem ima sama moralno odgovornost. Parlamentarna skupina komunističnih poslancev se ne pridružuje proslavi. (Predsednik pozove večkrat govornika k redu.) Ko vstane ministrski predsednik on. Muissolini, nastane v dvorani splošna pozornost. Mussolini speroči kr. ukaze glede izprememb v vladi ter predloži več zakonskih načrtov in sicer: glede ustanovitve 2 novih mest državnih podtajnikov v ministrstvu za narodno gospodarstvo in 1 mesta državnega podtajnika v prometnem ministrstvu. Nato se ministrski predsednik v daljšem govoru spominja umorjenega Matteottija, dalje fašistovskih poslancev Casalinija in Mario Gioda. V lepih besedah on. Mussolini obsoja zločince, ki hočejo z oboroženo roko preprečiti poslancem izvajanje poslanskega mandata. Parlament je zato tu, da se v njem razčistijo nasprotujoče si ideje z razpravami in se tako izognemo materijalnim konfliktom. Kakor hitro bi bilo parlamentu nemogoče vršiti to nalogo, odpade vsaki razlog za njegov obstoj. Tu poda ministrski predsednik kratek opozicije računati kot z bistvenim činiteljem sedanjega političnega položaja. Na drugi strani pa velika večina ti>ka očita Mussoliniju, da ni izgovoril niti ene besedice, s katero bi na kak način zagotovil državi red in mir. Vladi prijazna < Tri-buna» poživlja Mussolinija, naj čimprej kaj ukrene za pomirjenje. sicer bo Ijudslvo zgubilo vse zaupanje v njega. «Nuovo Paese», ki je stopil v zadnjem času v popolno opozicijo, se čudi, da ni Mu>>olini vsaj ponovil svojih navadnih obljub gletle pomirjenja. Tega ni naredil, ker je vedel, da bi ostalo le pri obljubah. V političnih krogih še razpravljajo o razmerju med bojevniki, katerim stoji na čelu on. Viola, in Udruženjem vojnih pohabljencev, katerega predsednik je on. Delcroix. Splošno prevladuje mnenje, da vlada med obema udruženjima popolno soglasje, dasi se je on. Delcroix udeležil seje parlamentarne skupine in bojevniki ne. Delcrolx je storil to na do.lgo prigovarjanje on. Mussolinija; na drugi strani pa je izjavil, da bo o politiki Mussoli nije ve vlade govoril Še v zbornici. Girifeslđi odklanja dvibiie s fantovskimi generali Mussolini odgovoren za iašistovska nasilja RIM, 12. Proslavi zmage 4. novembra je I prisostvoval tudi Peppino Garibaldi, član ,, .... .. ,. . popis j j. «Italia Libera». Bil je priča nasiljem, Matteottijevega življenja. | ki SQ jih ob imenovani priHki izvršili fašisti Giacomo Matteotti je bil rojen 22. maja nad bojevniki in vojnimi pohabljenci. Rudi 1885 v Fratta Polesine. Zelo mlad je do-j tega je v nekaterih uglednih italijanskih vršil pravne študije na vseučilišču v Bo-j listih obscdil te in slične napade, ki jih iogni; v začetku se je posvetil študiju ka-i vršijo fašisti v imenu patrijotiznia n£.d :uir- zenskega prava in kriminalne socijologije. nimi državljani. Višji funkcijonarji previo- A kmalu je stopil v politično življenje,' voljne milice so se vsled tega čutili uža- za kar se je čutil poklicanega. Postal je ljene. General Varini je poslal k Garibal- občinski svetnik, potem župan svoje rodne ( diju svoje zastopnike, da za'.levajo zado- občine ter član pokrajinskega sveta v Ro- j ščenjc za žalitev. Sekundanti Garibaldiji vigu. Kot poslanec .se je petsvelil predvsem (so sporočili generalu Variniju ozir. njc£o- študiju finančnih problemov in to državnih: vim zastopnikom, da Peppino Garibaldi obračunov in proračunov. V zbornici je nikakor ne sprejme dvoboja z Varinijen. užival velik ugled kot eden izmed prvih V enakem smislu so danes odgovorili tudi strokovnjakov v tej zadevi. (Čitateljem je! zastopnikom fašistovskega generala ItaJa znano, da je bil on. Matteotti po zatrdilu j Balbo, ki je zahteval od Gaiibaldija zado- njegovih prijateljev umorjen, ker so se ne-• ščenje. Po mnenju generala Peppina Gf-.ri- kateri člani vlade — on. Finzi, Rcssi i. dr. j baldija je duhovni oče prostovoljne milice — zbali njegovih razkritij ob priliki raz-: ministrski predsednik Mussolini in le-la sc prave o državnem pronaeunu. Prip. ur.) more čutiti neposredno razžaljenega radi Izvoljen je bil kot socijalist v volilnih j imenovanih obsodb fašistovskega i.asilja. okrožijih: Ferrara (XXV. zakonodajna do- Ravnatelj lista «Gio?nale d'Italia» se ba), Padova (AAVl.J, Beneško m Lazio| dvobojevati s Farinaccijem (XXVII.). ^Žalujoči družini, rojstni občmi: Df., „ , . ... . ,- , ta .i A" • i- - l j i RIM, 12 rred kratkim je list G matteottija naj velja nasa beseaa glot>o- . , ' , , kega sožaija in pozdrava, je zaključil; dltalia^piecej os»?o .comtnt.ral mo^nosi da Mussoliii proslavo Matteottijevega spo- nocc le mina. Nato je govoril o delovanju poslanca Casalinija, ki ie bil umorjen v Rimu 12. sept. 1924. Cajsalinj je bil samouk, ki se je potom sindikalnega gibanja pospel do poslanca; spočetka je bil republikanec, pozneje fašist. Samouk je bil tudi fašistovski poslanec Mario Gioda, ki je še mlad (41 .let) za vedno zapustil poslansko zbornico. Mussolini se je spomnil pokojnega sen. Pel-louxa, ki je bil v I. 1898 min. predsednik, pozneje vojni minister itd. K besedi se je oglasilo Še veliko poslancev, ki so poviševali zasluge pokojnih poslancev, med temi tudi sen. Pantaleonija, gen. Francesco Pais Serra, gen. Ricciotti Garrbaldi. Nate povzame še enkrat besedo on. Mussolini, ki poudarja še enkrat, kako italijanski narod obsoja zločin nad Matteotti-jem. Dejstvo, da je Matteotti bil nasprotnik sedanje viade ne zmanjša, ampak še poveča čustva zgražanja vseh Italijanov. On. Mussolini izjavi, da se vlada pridružuje rada pro^iavi spomina vseh onih mož, ki so v zbornici ali v senatu, ali na katerem si bodi polju koristili domovini. Poslanec Sandrini predlaga, naj se seja v znak žalovanja prekine za 1 uro. Predlogu se pridruži Mussolini v imenu vlade. Predlog je sprejet, seja se prekine za 1 uroA^ill so lud, mesto aeeiciuan, k, je Seia se otvori zopet ob 18. uri. binancm'^ . „ . , minister on. De Štefani predloži zakonske S SPam'° gorane človeške m denarne žrtve. bi on Farinaccl bajt nameraval kantlidii-ati za podpredsednika zboimce, češ, da bi njegova kandidatura na to mesto pomenila nekaka rjzžalitev dostojanstva zbornice. Radi te ocene je or. • arinacci potom 3vo;?h zastopnikov pozval ravnatelja Giornale d fta-odv Vettorija, na c c boj. Vett >-i je dvo boj odklonil ter podal Farinaccijevim zastopnikom pismen odgovor, v katerem pravi, da je Farinacci s svojimi polemičnimi metodami in načinom politične borbe prekoračil najelemcn-tarnejša pravila vljudnosti, toliko kar se tiče Vettorijeve osebe same, kakor tudi glede političnih skupin, ki jih on predstavlja. Radi tega se ne more spuščati z njim v nikako Častno zadevo. On. Farinacci naj izbira: ali žilovko ali meč! _ Maroško b^jišCe Medtem ko se Španci tepejo v Maroku, se vršijo r Gibraltarju z uporn/ki mirovna podajanja MADRID, 12. Iz Maroka javljajo uradno: Španske čete so napadie postojanke Lu 1 Lua ter pregnale oddelke upornikov v beg. Te operacije se je udeležila tudi artilerija in zrakoplovci, Na licu mesta so pustili uporniki več mrtvih. Izgube Špancev so »eznatne. Listu pa poročajo iz Madrida, da so Španci dosedaj izpraznili nad 2 tisoč kvadratnih kilometrov maroškega ozemlja. Izludi mesto Scesciuan. ki je stalo načrte glede obračunov državne uprave od 1912-13 do 1921-22 ter glede obračunov za Somalijo (1910-11) in Eritrejo (1910-11). Pri razpravi o pogodbi glede Tunisa med Francijo in Italijo iz 1 1919 se oglasi k besedi on. Tumadei. ki kritizira pogodbo, češ da je posebno glede italijanskih šol v Afriki nepopolna. On. Mussolini prosi, naj bi se pogodba odobrila, dasi ni obstoj 130.000 Italijanov v Tunisu z njo zagotovljen. Italija se še danes pogaja s Francijo glede Tunisa, a Francija je nepopustljiva. Zbornica odobri pogodbo. Tajnik Vicini prečita vprašanja in interpelacije. Seja se zaključi ob 19.25. Mernike po proglasu onzicUe In Hnaolisileven lovera OdnoSnjl med boj« t lih i in vojnimi pohabljenci RIM, 12. Vse časopisje razpravlja o proglasu opozicije in Mussolinijevem govoru. Splošno se smatra, da je bil včerajšnji dan Uradno poročilo javlja: Direktorij je sklenil, da se preloži odpust letnika 1921 na nedogle-den čas in vpokliče nod orožje letnik 1924, ker to zahteva položaj na maroškem bojišču. Medtem pa se vršijo v Gibraltarju med zastopniki španske vlade in Abd-El-Krimom, poveljnikom upornikov v Maroku, mirovna pogaja^ nja, ki se bližajo po zatrdilih francoskega tiska ugodnemu zaključku. Zaupnica poljski vladi VARŠAVA, 12. Nezaupnica vladi, ki je bila predložena zbornici, je bila zavrnjena z 237 glasovi proti 52. Ravnotako je bil odbit z veliko večino predlog, da naj se odkloni začasni proračun. Boji med četami Sledžan in VahaMftL LONDON, 12. LUt *Daily Expres*» dobiva iz Jeruzalema: Vahahiti, ki ao prodirali proti Pa tamu med Meko in Medino, so bili poraženi od vladnih čet Sfedžaaa. Prosi« porMnentOTiie opszfcUe Izvršilni odbor itaJrjanskih opazicijonal-t«iih straiik (vseh nefašistovskih strank imen liberalcev in komunistov) je skleni flže pred tedni, da se ne bo udeleževal sej rimske zbornice niti v novem zasedanju, ki jfe bilo otvorjeno včeraj. Isrtočasnsc je -©klenrl izvršilni odbor opoziicje, da se izda dan pred otvoritvijo zbornice proglas tia italijanski narod, v katerem «se mu pojasnijo razlogi, zakaj parlamentarne opozicije ne morejo sodelovati s sedanjo ^vlado. Kakor smo omenili že včeraj med brzojavnimi vestmi, se je vršilo v torek predpoldne v dvorani B rimske zbornice *>bćno zborovanje opozicijonalnih strank, •katerega -se je udeležilo nad 100 poslancev. Zborovanju je predsedoval poslanec iRodino, kateri je otvori! v kratkem in zelo »posrečenem govoru ta važni in pomembni sestanek. Govornik je pojasni* stališče opozicij, rekoč, da so se razne stranke z različnimi programi združile v opozicitena-4en blok, ker jih združuje samo ena misel samo ena volja, ki je močnejša od vseh strankarskih interesov in razlik: Italija se mora zopet vrniti v last vseh ItaKjanov. Ob koncu svojega govora se je poslanec Rodmo spomnil umorjenih poslancev Mat-teottija in Casalini-ja. pri čemer so zborovale! vstali pokonci in dlje časa ploskali. Nato je prečital poslanec Amendela proglas opozicije, katerega podajamo v naslednjem glavno vsebino. Uvodoma omenja proglas, da se opozicijonahie stranke ne bodo udeleževale parlamentarnega dela, ker se je položaj, ki so ga opozicije ožigosale že 27. junija, še poslabšal. Opozicijo-na1 ne stranke, ki predstavijajsoi celo po nesprejemljivi statistiki od 6. aprila eno tretjino oddanih glasov in ki tolmačijo danes v resnici razpoloženje ogromne večine prebivalstva, se zavedajo odgovornosti, ki joi prevzemajo spričo sedanje krize. Iz usmiljenja do domovine so potisnile v ozadje svoje strankarske programe in dežela boi razumela, da se ne smejo spuščati v nikake poravnave. Fašizem je prisili! Italijane, da zastavijo vse svoje moči v borbi za politične in zasebne »svoboščine ter za predstavniške ustanove. Nihče si ni pred 28. oktobra 1922 (t. j. pred fašistov-skim pohedom na Rim) upal v Italiji postaviti načela, da se more doseči napreidek političnega življenja potom zanikanja vsake svobode in odprave ljudskega zastopstva. kakor to dela fašizem. Tak je položaj, ki narekuje, da je treba vztrajati v berbi do konca. Italija ne bo mogla premagati sedanje politične krize vse dotlej, dokler zopet ne prevlada načelo, da pripada suverenost v državi ljudstvu, ki ga uveljavlja p^tom ustavnih ustanov. Vsi; ki so o tem prepričani, kakor so» prepričane parlamentarne opozicije, morajo vztrajati v borbi dokler si Italija zopet ne izvojuje svojih svoboščin. Taktika opozicije Opozicija je hote;a ostati v začetku v •svoji -borbi na parlamentarnem polju in je nameravala prisostvovati političnemu poskusu fašizma z vso mcgočci potrpežljivostjo. Toda na vsakem koraku je tlačila opozicijonaine stranke prevzetna vlasti-željnast vladajoče stranke, katera si je priborila večine z volitvami, katere bedo ostali Italijanom še dolgo v sramotnem spominu. V samem začeiku nove zakonodajne dobe pa se je sedanja večina oma- siafešanje valute, zakaj kjer m -reda, tam je tudi gospodarski razvoj negotov, ker imajo od njega korist le manjšine bogatašev, ne pa i udi večina kmetov, delavcev in raiznfh i poklicev majhnega in srednjega meščanstva. Edini izhod ostavka vlade in sove volitve V takih razmerah ga ne more biti, ki bi očital opoziciji njeno odsotnost iz parlamenta. Opozicija noče m ne sme reševati zbornice, ki je izven mej in pogojev, Kakor jih predpisuje ustava. Spričo tega sistema, ki ga fe dežela trpela toliko časa le iz človeške želje po miru, izjavlja opozicija, da se državna ustava krši, da delovanje parlamenta ne more biti veljavno in da se ne morejo smatrati za obvezne odgovornosti, ki se sprejemajo na podlagi kršenja ustave. Ni naloga opozicije, da odločuje kakšen naj bo izhod iz sedanjega položaja, toda nobenega dvoma ne more biti, da je temeljita ozdravitev mogoča le z novimi volitvami, ki bi se vršile v popolni zakonitosti, z vsemi moralnimi in političnimi -jamstvi, ki pa jih sedanja vlada po svcnjem izvoru in svoji sestavi ne more dati, temveč jih more nuditi edino taka uprava, ki bi bila vzvišena nad vsemi strankarskimi interesi in bi edino v interesu Italije vprašala za mnenje ljudstvo, zbrano na svobodnih vorltvah. Proglas se zaključuje z izjavo, da odklanja opozicija vsake odgovornost za nadaljnje slabšanje položaja, ki bi ji jo hoteli navaliti nasprotniki. Vsa odgovornost bo padala na t:9te, ki. dasi bi to mogli, nočejo prispevati k temu. da bi se država vrnila zopet v oblast zakona in ljudske suverenosti. Končno pravi proglas, da je opozicija prepričana, da bc; italijanski narod premagal tudi sedanjo politično preizkušnjo, ako bo navdahnjen z velikimi ideali resnice, dostojanstva in pravice in jih ne bo izgubljal izpred oči zaradi mizernih kompromisov in bojazljivega odnehovanja. Konec proglasa so sprejeli zborovalci stoječ in z burnim ploskanjem. Proglas je bil na ta način enoglasno odobren, na kar so se zbcrovalci razšli. šlih časov. Taka resničnost je postanek jugosk)venske države, in da ji je po nje zemljepisni legi in nje naravnih bogastvih prisoje na velika vkiga v političnih in gospodarskih odnošajih Evrope. Ne po zgodovinskih reminiscencah, marveč po sodobnem dejstvu, da je jugoslovenska država tu kot važen činitelj meddržavnega življenja, mora tudi naša država urejati svoje razmerje do Jugoslavije! In to tem bolj, ter ji je soseda in ker ji velevajo veliki politični -in gospodarski interesi, da je z jugoslovansko državo v dobrih m prijateljskih odnošajih. Kdor hoče — kakor dela to AttiKo Tamaro — podžigati v italijanski javnosti trajno mržnjo proti Jugoslaviji in jugoslovenskemu plemenu, ta ni prijatelj Italije, je slab Italijan in še siabši italijanski patrijot. Najhujša obsodba izbruhov Attilia Tamaro je v dejstvu, da se sedanji državniki Italije pogajajo za uredbo odnaša je v med obema državama, ki mi, ki iskreno želimo, da bi prišlo do razmerja, po voljnega za obe strani, moramo tudi želeti, da bi bili politiki Tamarovega kova prr^roki, ki jih v njih deželi — nikdo ne posluša! Glas pameti natj velja, ne pa glas političnih prenapetežev! m pometi ml velin Gospod Atilijo Tamaro je prenagel kot političen zgodo vinar m kot sodobni politik, da bi biio potrebno zavračati njegove razlage in sodbe o Jugoslovenih in njihovi politični zgodovini. Vsiljiv pa je do smešnosti. Hotel bi si usvajati avtoriteto zgodovinarja, v resnici pa le potvarja zgodovinske dogodke ter narimja svoje netočnosti italijanski javnosti kot objektivno resnico. Sta pa vendar dva razloga, ki nas silita, da se vendar bavimo tu pa tam tudi z neskladnostmi tega političnega vsiljivca, ki bi hotel biti informator italijanske javnosti o stvareh, ki jih deloma prav čisto nič ne razume, deloma pa namenoma pretvarja po svoji ljubi vo'ji. Prvi vzrok bi bil ta, da zna mož svoja zmašila utihoiapljati tudi v resne italijanske liste, katerih glas sliši in uvažuje italijanska politična javnost. DriK:i vzrok pa je v iem da je italijansko pleme precej nepoučeno o dogodkih izven svojega ozemlja in je zato lahko dostopno za vsako potvoro. Posebno še, če gre za slovanske stvari, ko ga je vsa dosedanja vzgoja navajala k mržnji in so-! vraštvu. Zadnje svoje izbruhe proti jugoslovenskemu plemenu je podal Aitilio Tamaro v milanski « Stampi», v listu torej, ki ga štejemo med resna italijanska glasila. Seveda ne moremo tu konkretno zavračati deževala z umorom. Pri lakih okoliščinah vsch njegovih potvorb resnične zgodovine m od sovraštva narekovamn nezmisel-nosti, ki jih je nakopičil in zmešal v s vo- se je narinjalo vprašanje, ali more sedanji parlament še poslovati in ali je Italija še •sploh sposobna, da zahteva svoje svoboščine. Tako je prišlo dc ločitve, ki je postala viden znak volje širokih italijanskih množic. Ta vest in ta volja italijanskih množic se je prebudila nezadržno ob pogledu na mučeništvo Jakoba Matteotti-ja, s late rim sta bili poteptani človečanstvo in svobodoljubje Ttalijar*skega naroda. Danes po petih mesecih tlači fašistovski režim italijanski narod z isto krutostjo kakor v juniju in na tem ne morejo ničesar spremeniti razni samogovori načelnika vlade, ker ne morejo prikriti resnične narave moža in njegove stranke. Položaj je označen šc vedno z absolutno voljo vladajoče stranke po oblasti, pri čemer se ta stranka obdaja z orožjem in krati tako italijanskemu narodu pravico do lastnega političnega zastopstva in do vlade v deželi. Teptane svuboščinejn pravice parlamenta V nadaljevanju našteva proglas razne svoboščine, ki se teptajo pod nogami, ter omenja mimogrede napade, ki so jih pretrpeli na dan proslave zmage bojevniki, katerim se je fašizem lizal le do tedaj, jem zadnjem članku. Hočemo se marveč za hip postaviti na stališče, da je vse res, kar piše Tamaro: da je «balkanizem» tako strašen, kakor ga opisuje on; da je Pašič res tak zli duh in moralen pokvar-i jenec; da je kot politik in državnik tako podel in brezvesten zavratnež; da je bilo srbsko pleme s svojim imperialističnim pohlepom tako odvratno in da je tvorilo stalno nevarnost za mir Evrope. Denimo, da bi bilo vse to v skladu z resnico. Vprašati pa smemo: kaj pomeni to za sodobnost, ko Srbije ni več in tvorijo Srbi le en del nove jugoslovenske države? Ali bi bilo pravično, ali bi bilo pametno, ali bi bilo logično, ali bi bilo v interesu evropskega miru, in posebej še italijanske države, če bi Evropa hotela naj jugoslovenska država trpi radi «grehov», ki jih je delala bivša Stbija?! Poslušajmo primer iz zgodovine. Tudi zgodovina angleške kraljeve rodovine je okrvavljena. V tej zgodovini je zabeležena pretresljiva žaloigra kraljice Elizabete in Marije Stuart v šestnajstem stoletju, ko je prva — dasi je bila sorodnica druge — dala usmrtiti Marijo Stuart. ker se ji je dokler jih je rabil kot moralno podlago in zdela nevarna njeni vladavini. Pa Hen- rik VIH.? Imel je zaporedoma kar šest Katarino Aragonsko, Ano Boleyn, zen: opravič bo svojega nastopa. Po 27. junija — nadaljuje proglas — je bila tiskovna svo-boda vklenjena v jarem prefektov, pra\ ica i Ivano Leymoar. Ano v. Klave, Katarino do zborovanja Sila omejena na izključno ! Howa*-d in Katarino Par. Dve je dal umo-škodo opozicije, krajevne uprave (pokraji-1 riti: Ano Boleyn in Katarino Howard. ne in občine) ječijo pod bremenom komi-1 Druge je neusmiljeno pahnil od sebe. Pa ___"___ 1-1 , ^ 1 r a Vi t _ nii ^Idć-L't .^rvaTTTltL'l C O TTJnr3 TY1 sariev, ki so poslušno orodje v rokah vladajoče stranke; sindikati so postali monopol fašistovske stranke, medtem ko se množice delavcev tlačijo rn preganjajo; izgoni trajajo dalje in sramotijo Italijo pred inozemstvom; afarizem.se šopiri, pretepači in revo!verači so dalje na svobodi in zaporna povelja se ne izvršujejo, sodstvo poslije v težkih okoliščinah, medtem ko se načelnik vlade ne zaveda, da bi ne smel več ostati na mestu. okoli katerega se mora vršiti sodna preiskava. Ves ta moralni in juridični nered čuva strankarska tudi tedanji angleški državniki so. napram nasprotnikom brez ozirov, s krutostjo in brez vsake sentimentalnosti zasledovali cilje svoje poliiike. Kljub tem krvavim zgodovinskim dejstvom pa je bila vladarska hiša Anglije v vsej svoji poznejši zgodovini do današnjega dne mogočna, ugledna in visoko cenjena, kakor n. pr. posebno kraljica Viktorija, teta nemškega cesarja Viljema! In danes bi morali zapreti v blaznico državnika, ki bi hotel voditi Angliji sovražno* politiko le zato, ker ima v svoji zgodovini tudi okrvavtje- Za nekatere bolj zaostale pokrajine Italije pomeni morda Gentilejev šolski upravni sistem napredek, toda vsđed fanatičnega centraliziranja se morajo vse pokrajine izenačiti. Če je to v korist skupnosti, je seveda drugo vprašanje. Ve-| lika napa&a se je napravila tudi v tem, ker se je Gentilejjev šollski zakon uiotel uvesti kar črez noč. Odtod tolika zmeda pri šolskih oblastnijah, odtod zavlačevanje imenovanj, odtod da so bili nekateri učitelji po dvakrat in na različna mesta imenovani, a nekateri prezrti, pozabljeni, ljeni. Da na kratko povzamemo, se slabosti sedanjega upravnega sistema v šolstvu očitujejo: 1. v pomankanju stika med šolo in življenjem; 2. v pomnoženem pisarniškem delu nadzorujočih organov, ki so postali uradniki in niso več učitelji; 3. v nastavljanju osofcja po politični pripadnosti. Tudi pri razdelitvi šolskih okrožij in didaktičnih ravnateljstev se niso uposte» vale starodavne tradicije, ki imajo po večini svoj izvor v gospodarskih potrebah dežel in krajev. Že veliki obseg tržaške^ šolskega skrbništva, katerega področje sega tja do Piave, nam je jasen dokaz, da se je razdelitev izvršila pri zelenih mizah« torej zopet proč od življenja. V naslednjem podajamo razdelitev v šolska okrožja in didaktična ravnateljstva, v kolikor je ta razdelitev že izviM sena. Kakor smo že omenili, je naša šolska provincija Juliiska Benečija razdeljena W 11 šolskih okrožij. Trst. L okrožje, s prvim nadzornikom aQ: nadzornikom, sedež v Trstu. II. okrožje, s prvo nadzornico ali nadzornico, sedež v Trstu. V njih področje spadajo osnovne šole; javne m zasebne, vzgojevališča, sirotišča, šolski vrtci, dekliški vzgoje valni zavodi, dopolnjevalne šole. milica, ki se s formalno prisego poglavarju; ne dogodke. Ali pa, te bi prisegal večno države ni prav nič spremenila, in to toliko (manj, ker je načel, vlade v hipu prisege same pozival milico, naj ostane zvesta fašizmu in posadka revolucije. Krona tega položaja je slabo gospod, stanje, o katerem sovraštvo ruskemu narodu zato, ker so se v veliki revoluciji prelile reke Človeške in nedolžne krvi! Politika je umetnost računjanja s sodobnimi podanimi dejstvi in resničnostmi. pričajo draginja, padanje delavskih plač in ne pa moraliziranja radi dogpdkov pro- X novemu tajskemu upravnemu sistemu (Glej članek: «Stanje našega šo!stva», od nedelje 9. t. m.). Centralistična uprava šolstva, uvedena po novem režimu, pomeni za naše kraje nazadovanje. Večkrat smo ćuli, kako se je pred nastopom fašizma poudarjala potreba, da se vsa uprava reformira in poenostavi. Slišali smo vse polno graje preti birokratizmu, ki da duši naglo upravno uradovanje. Sedanji šolski upravni sistem ne le da ni zholjšal šolske uprave, ampak jo je poslabšal. Z odpravo okrajnih šolskih svetov se je centralno skrbništvo tako obremenilo z reševanjem vprašanj, ki je -spadalo prej pod kompetenco okrajnih šolskih nadzornikov, da se vse rešuje zamudno, nerodno in brez upoštevanja okoliščin. En prhner naj bo recimo ta-le, da so morali učitelji iz vseh koncev dežele sami prihajati po« svoje dekrete in da so prišli večkrat zastonj, ker dekreta ni bilo. Okrožni šolski nadzorniki so bolj uradniki kakor pa nadzorniki. Gentilejeva reforma je uvedla tolikoi novih tiskovin, toliko novih uradnih spisov, da so. vsi nadzorniki preobloženi z delom. Isto se more reči 10 didaktičnih ravnateljih. Vsi didaktični ravnatelji so tako preobloženi s pisarniškim delom, da 5, kakor jo zahteva opozicija, pomeni vladno krizo, to je: stremljenje opozicije, da »bi zrušila sedanjo vlado. Ali je tako stremljenje res protiustavno? Ne. Saj ima svojo polno opravičbo v bistvu ustavnosti samem. Kjer imajo ustavno in parlamentarno življenje, želi opozicija priti do moči in oblasti, torej — zrušiti vlado, ki je na krmilu. Pravico do takega hotenja daja opoziciji ustava sama. Vladne krize so naravna posledica bistva ustavnosti. Ne more se torej govoriti, da je opozicija protiustavna zato, ker hoče priti na krmilo. Le tedaj, če kdo noče priznati določb ustave, ali jo hoče nasilno kršiti, ali spremeniti ustavo z neustavnimi sredstvi, torej nezakonitim potom, ali jo celo podpirati — le tedaj se more opravičeno govoriti o protiustavnosti. Nikakor pa ni protiustavno že stremljenje samo, da se obstoječa vlada zameni s kako drugo. Trebalo bi torej navesti določena dejstva in dejanja, ki bi dokazovala, da je opozicija nasprotnica ustave in ne samo obstoječe vlade. G. Mussolini je naglašal, da ni vlada nikdar mislila na to, da bi pozvala opozicijo v zbornico, ker ta da bo lahko delovala tudi brez n;e. To je bila beseda, ki se nam zdi res v nasprotju z duhom ustavnosti. Sklicuiemo se na izvajanja v včerajšnjem našem uvodniku, kier smo naglašali, da brez opozicije, brez predstavnikov tistega dela državljanov, ki ne soglašajo s smernicami parlamentarne večine, torej brez kontrole — ne more biti plodnega in zdravega ustavnega življenja in parlamentarnega dela. Naglašamo pa, da smo ta razmotrivanja napisali zgolj z načeln h in idejnih vidikov. Ne pomenijo torej pridružitve h kaki opozicijo-nalni skupini. To pa že zato ne, ker ni doslej še nobena opozicijonalnih strank napram našim opravičenim zahtevam in življenskim potrebam zavzela sta-lišea, ki bi nam omogočila tako pridružitev. Naša ed:na naloga — kakor vedno naglašamo — je edino ta, da branimo interese naše narodne edinice, pa naj je že na krmilu ta ali ona vlada. Vodite)]! srHsKin kmetov o Rnffiču Prvak srbskih kmetov, Voja -Lazič, je napisal dr.u Mačeku, prvemu.pobočniku Stipeta Radića, naslednje zapoprano pisemce: svoji izjavi v -Politiki« ste izjavili vi, da vsporedno s tiskanjem «Slobodne£a doma® (Radičevega glasila) v cirilici, gre za ustanovitev srbske seljaške stranke. Iz te Vaše Izjave izhaja, da kmečka stranka v Srbiji ne obstoji ter da jo hočete šele Vi ustanoviti. Medtem pa jc poznano Vam in vsem, da obstoji zemljoradnička slranka, ki je na zadnjih volitvami dobila 164 tisoč glasov in 11 poslancev. Ccmu zahtevate torej posebno srbsko kmetsko stranko? Delate to, ker hočete razdvajanje Srbov, Hrvatov in Slovencev, hočete, da bc,di srbski kmet za-se, hrvatski za,se in slovenski za-se. To pomeni pciitično razdvojenost in prepir med njimi, četudi £o redni bratje, čeprav jc potrebno, da živijo skupno življenje in trpijo enako radi premoči kapitalistične družbe in objesti nevestnih uradnikov. V čigavem interesu jc tak piemenski spor med kmeti: ali njih, aii pa koga drugega?! lo je jasno, ker bodo naši kmei;e plemensko organizirani v posebnih političnih strankah, ki se bodo prepirale in pretepale med seboi in postanejo večni nasprotniki in neprijatelji/ se bedo izrabljali v medsebojnih prepirih in borbah in bo to koristilo samo tistim, ki kmeta izkoriščajo in plenijo na razne načine. Vi pa pomagate! S takim svojim delom greste proti kmetu, tako hrvatskemu, kakor srbskemu in slovenskemu! Delate mu najhujše zlo. Pcscbno pa hrvatskemu kmetu, ki Vam jc zaupal in šel z Vami. Vi mu govorite, da ste njegov predstavnik, da ga ščitite in branite, da zastopate njegove interese. V resnici pa delale ravno nasprotno, podpirate in ščitite kapitalistično družbo na škodo kmetov! Mari hočete še večjo razdvojenost, nego ste jo dosegli Radič in Vi, Pašić in Pribičcvič? Vi pomagate Pašiču in Pribičeviču v srbskem delu našega naroda, a ona pomagata Vam v hrvatskem delu našega naroda. Po zgrešeni poti bodite, g. Maček. Namesto cepljenja, prepirov in medsebojne mržnje, oznanjujte eno kmečko fronto v vsej deželi, eno kmečko organizacijo, bratsko ljubezen in kmetsko slogo vseh kmetov, Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker v skupnem delu, ljubezni in slogi je rešitev. — Voja Lazič.» Kriza komunizma na Čeiiosiou&škčRi Prve dn! tega meseca se je vršil v Pragi kongres komunistične stranke na Cehoslo-vaškem. Na tem sestanku je došlo do vidnih znakov, da tudi v čehoslovaški republiki — kak or v drugih zapadnih evropskih državah — gre s komunističnim pokretom — navzdol. Razprave so bile burne; opozicija jc nakopala z ostrimi osebnimi napadi na dosedanje voditelje. Ti poslednji so bili na kongresu v manjšini. Ugotovilo se je stalno padanje šle-viia pristašev komunistične stranke. Povodom tretjega kongresa komunistične interna-cijonale v Moskvi je štela komunistična stranka okoli 400.000 članov, na sedanjem kongresu v Pragi pa so ugotovili, da jih šteje ie že okolo 140.000. Kje je razlog za tako krčenje? Komunistična stranka na Čehoslovaškem je začela oster bo-j proti -socijalni demokraciji. Sprejela je tistih 21 pogojev Moskve, ki so bili v Italiji vzrok razcepitvi proletarskega tabora. Na sedanjem kongresu v iPragi pa so očitali voditeljem, da niso storili tega iz pristnega komunističnega prepričanja, marveč ie posili. Tako jc bilo tudi z veliko množico radikalnih socijaJistov, ki so bili prestopili v komunistično stranko. Postali so komunisti le po imenu, ne pa po prepričanju. Kajti niso si mogli predstavljati delavske politike drugače, nego po starem so-cijalnodemokratičnem načinu. Močnejša jc v njih skrb za vsakodnevne potrebe in koristi proletarijata, nego pa socijalna revolucija, ki jo je Moskva napovedovala. In ko ta revolucija ni hotela priti, so začeli odpadati od munistične stranke. Pa tudi listi, ki so ostali v stranki, so začeli posiajati nezadovoljni s svojim vodstvom. Stranka šteje 24 poslancev, ki pa jo niso mogli dovesti do nikake politične veljave Brezuspešnost politike in pa neplodnost stranke sta donesli v te vrste hudo razočaran,e To so bili vzroki napadov na vodstvo na sedanjem kongresu v Pragi. Seveda bi bilo prenagljeno, ako bi hoteli žc govoriti o razpadu komunistične stranke na Čehoslovaškem. Vsaj na zunaj je edinstvo stranke ohranjeno. Tc pa je doseženo z veh k o žrtvijo od strani vodstva s tem, da je pritrdilo sklepom kongresa, ki zahtevajo intenzivnejše delovan e stranke v smeri napram boljševizmu. Glavarju stranke dr.ju Smeralu očita Moskva, da je preveč diplomat in državnik, ko stremi po delavski vladi. To je za Moskvo premalo. Sedaj je klonil tudi on. Odslej naj bo delavska vlada le figovo pero, ki naj zakriva boj za diktaturo. S tako kapitulacijo sta se ohranila discip]:na in edinstvo stranke pred vna-n;im svetom. To pa le navidezno. Kriza, ki razjeda stranko, ni odpravljena. Kajti delavcem niso dovolj le revolucionarne fraze, marveč hočejo tudi vidnih ia pozitivnih uspehov delovanja stranke. Navzkrižje med voditelji stranke, ki so izšli iz socijalnodcmokra-tične šole, in tistimi, ki se slepo pokorijo Moskvi, bo tudi nadalje vir nesoglasjem Težko, da bi se dal premostiti ta prepad. Kriza komunistov v Čehoslovaški je kriza komun"zma sploh. Je to vprašanje razmerja njegovih teorij in metod napram življenju in resničnosti. To vprašanje se ne da odstraniti ne z ukazi iz Moskve, ne s kapituiaciiami vodstva. Kongres v Pragi je rešil disciplino in enotnost stranke s tem, da se je bistva krize — izognil. Zato je verjetno, da se bo proces razpadanja nadaljeval. CERKVENO-GLASBENI V^ČER, ki se je imel vršiti dne 15. t. m. pri Sv. Ivanu, odpade vsled nepredvidenih zaprek. Dan in kraj prireditve se naznanita praveč To- liko na znanje vsem, ki so prejeli vabila. Au tem obilna zveza Sv. Lucija — J.oba-rid. Autcmcbilno podjetje A. Devclak dediči v Tolminu obvešča slav. občinstvo, da sc z dnem 17. t. m. opušča prva vo/n a iz Ki uda ob 4.45 zjutraj in da bo vozil auto ob 7. ur: ziutraj iz Kobarida na postajo. Enako se opušča tudi vožnja ob 8.5<* s postaje Sv. Lucija v Tolmin. Ostali vozni red ostane ncizpreme-njen. Tečaj za srbo-hrvaščino. Kakor že javljeno, bo otvoril D. K. N. Tommaseo dne 19. t. m ob 20h tečaj za srbohrvaščino, katerega bo vcdil iz pri aznosti gospod Iveša. Tečaj se bo vršil dvakrat v tednu ;n sicer ob sredah in petkih. Za vse informacije in vpisovanje se je treba obrniti na D. K. N. Tommaseo, Corso Grribaldi 31 'I na levo vsak dan od 16. ure do 20. Zadnji dan prijave v nedeljo od 9.—12. Nepotrebno sc zdi povdarjati poseb j važnost poznan,a srbo-brvaščine, ne sar^o kot jezika bratskega naroda ampak tudi kot ogrevalnega jezika trgovskege Trsta z n:c ?.>vim zaledjem. Upamo, da se bo oglasilo veliko obiskovalcev tega tečaja, posebno z ozi.ov.: na to, da znaša učnin? samo 10 I. mesečno. vesli SLOVENSKA ČITALNICA V SKEDNJU. Vnovič pozivam vse člane, ki'mso dos»edaj povrnili izposojenih knjig, da to čimprej izvršijo, da bo mogla knnzrica zopet redno poslovat'!; nadalje, da poravnaio zaostalo članarino, , kar lahko opravijo vsak večer ob 8. uri. Fer jc že ve"*-*:;: "'. nov povrnila knjige, je žal da laoiaio ti čakali na ko-:rodnoet zac-sta3' :. d ka'er'h je odvisno, da se knjižnica reo'»an ... in da se lahko kmalu prične z redai-n :jei»*. Člane, ki tekem tey"a ted- na ne po\ t nt-fo -nji^, bo odbor brez paidona obji . il v r^rih časopisih in ubral tudi druge pol. IV.poveda~; '! -rlinjv večer, ki se je imel vršiti 15. t. m., sc radi tehničnih ovir prenese na 22. t. rr z '.siim sporedom. V nedel > 16 t. m. ob 10. uri zjutraj odboro-va seja. — T. dsednik. M D. ^ Opčine. Danes zvečer ob 7.30 od-borova t jr. En u uro pozneje skupni sestanek. To-nost! - - Odbor. M. D. P. Občine uprizoii v nedeljo dne 16. t. m. ob 3.J0 pop. ob 7.30 zvečer v Kettejevi dvorani J. Štokovo komedijo «Stari grehi* v treh dejanjih in Dr. F. Bradačevo enode-jansko < L ubosumnost*. Nadejamo se obilne udeležbe. — Odbor. T. K N. Tommaseo. Danes ob 15. uri vaje dramatičnega odseka. Točnost! Javna knjižnica v Fojanu, Pod vodstvom Mladinskega društva < Zarja* posluje že dlje časa javna knjižnica v Rojanu v prostorih pri Marija lenga in sicer precej uspešno. Lepe in številne knjige, ki so zbrane v zbirki te knjižnicc, so najraznovrstnejše vsebine: leposlovne, znanstvene in mladinske. Kn;ižnica ie odprta za vsakogar od 10. ure do poldne. Vpisujejo se novi člani. Martinov večer, ki se bo obhajal v soboto 15. t. m. v režiii «Čitalnice* bo kot kaže zelo zanimiv. Na programu je razen improvizacij in glasbenih točk tudi duhovit prizorček m fina komedija enodejanka, ki je za Trst še popolna novost. Kdor hoče zavžiti ta večer nekaj res neprisiljene zebave pri kozarcu dobrega vina, ta prde na Martinov večer! Pričetek ob 9. zvečer. S. D. «Adria» v petek zvečer sestanek članic in členov pri Sv. Ivanu. Koncert pri Sv. Jakobu. Naznanjamo, da se bo koncert Prosvetnega društva "Ilirija, ki bo v nedeljo, 16. t. m. ob 20. uri v dvorani "Delavskega kensumnega društva*, vršil pod vodstvom "gospoda Mila? Pertofa, kar je pomotoma v vabilih izostalo. — Odbor. Šolsko društvo podružnica pri Sv. Iranu priredi v nedeljo 16. t. m. Martinov večer z bogatim programom, v prostorih otroškega vrtca. Kolika je potreba za kosilca naših malčkov. ni potre'bno posebej tu povdariati. Znano je pa tudi vsskemu našemu človeku, da nimamo za seboj nobenega, ki bi nas podpirali ne občin ne vlade, ampak smo navezani le na samopomoč. Vsled tega naj, kdor le more, pri-hiti v nedeljo k Sv. Ivanu, ker bo s svojo udeležbo ne samo pomagal otrokom do kosilca, ampak si lahko privoščil tudi samemu sebi za prigrizek dobre goske, ki bo vsem na razpolago. Žensko dobrodel. udruženje, podružnica Prosek-Kontovel priredi v nedeljo, dne 16. t. m. ob 4. pop. predavanje «Žena in vzgoja». Vabimo vse proseške in kontovelske Članice, da se zanesljivo udelcžiio predavanja. Slov. ak. ier. dr. Balksn, Danes ob 20.30 redni -sestanek. Ob 19.30 odborova seja Tajnik. Plesne vaje (matinee-je) prireja vsako nedeljo od 10-13 v dvorani Mcdugno* fvia (Chiozza) društvo «Zorar>. Vabljeni so vsi člani in orijatelji društva. «Zora», Novi zimski urnik trainingov-nogo-metašev je sestavljen tako-le: nedelja ob 7, torek ob 14, sreda ob 6.30, petek ob 14. Sestanki ostanejo ob petkih ob 20.30. Ker je prva četa sestavljena in so rezerve izbrane zapade disciplinarnemu postopanju kdor izmed nogometašev izostane 3kraf zaporedoma orez c-pravičliivega razloga. Torej vsi in točno! — Tajnik T. K. _ ___ mi ŠPORTNO UDRUŽENJE Sport ima beležiti v zadnjem času med našo mladino res lep razvoj. Prenehalo je tisto brezdelje, tisto pusto mrtvo razpoloženje, ki je ubijalo med nami vsako voljo do dela. ki tvori predpogoj volji do življenja. Zbudile so se mlade sile polne volje, polne mladostne moči. Oživelo je društveno delovanje, v ospredje stopa mladina ne-soč s seboj življenje. <-V naravo, v čisti zrak, ven iz ozkih, za-duhlih prostorov je njen klic.^ Krepimo si mišice in telo na športnih igriščih. Ingres vidimo po-vsod kako; mladina izkorišča vsak majhen raven prostor za vežbanje. Močnejši klubi imajo že lastne prostore, na katerih se vrši dnevno vežbanje. Novo življenje, nova volja do dela in žrtvovanja klije med mladino, ki je bodočnost našega naroda. Dela se je temu gibanju zdrava podlaga. One 12. oktobra se je ustanovilo Spotno Udruženje. Odposlanci 15 športnih klubov so postavili ta dan temelj našemu sportu in njegovemu razvoju med Sloveni v Julijski Krajini. Med niimi je vladalo bratsko razpoloženje in odsevala je iz njih volja, da ustvarijo res nekaj dobrega. — Resnost razpravljanja in umevanje svoje naloge nam daje jamstvo, da se bodo v do-glednem času dosegli tu-'i uspehi. Sportrro Udruženje si je nadelo nalogo, da organizira in da enotno pot vsemu sportu. V ta namen bo potreben tečaj za trainerje nogometa, bazene, in lahke a- tletike, ki se bo morala gojiti zlasti v zimskem času, nadalje tečaj za aodnike, organizacija tekem med posameznimi klubi iid. Je še mnogo drugih ne manj važnih zadev, ki se bodo morala rešiti. V udruženju bodo imeli vsi klubi tisto moralno podooro, ki jim je potrebna in ki jači njih delovanje. Naloga S. U. je težka. Izvesti se bo zamogla uspešno le s sodelovanjem vseh športnih klubov v naši deželi. Le na ta način postane S. U. prava matica, kjer se o sredo,toči vse naše športno življenje. A-peliramo torej na vse športne klube in odseke, da takoj prijavijo svoj pristop k S potnemu Udruženju, da začnemo, z oranjem ledine. Športno Udrnženje.* HAZENA. V nedeljo dne 16. t. in. točno ob 14. uri pop. ■sc bo vršila na športnem prostoru S. D. Adria v ulici Calvola vis-a-vis Lloydovega stolpa, liazenaška tekma med moško četo M. D, Pro-svete ter moško Četo S. D. Adria. K tej tekmi naj omenimo le toliko, da je četa Adrije nanovo ustanovljena, a da je kljuib temu pripravljena ohraniti čast, ki jo je že ženska četa priborila družini Adrije. Uro pozneje t. j. ob 15 se prične ženska tekma med družino Adrije ter močno drugorodno družino C. S. Iride z Reke. Obe tekmi obetata biti nadvse zanimivi in upamo, da bosta privabili na naše igrišče vse slovenske športnike Trsta in okolice. Sliki ženskih čet sta v izložbi trgovine J. Stoka v ulici Milano. Naj še omenimo, da nam je nedeljska burja polomila in odnesla velik del še nedograjenega novega plota, ter nam s tem prizadejala občutno škodo. Skušali bomo z vsemi silami premagati težkoče in popraviti razdejani plot. Športniki, prihitite v nedeljo polnošteviln, da nam gmotno pomorete pri našem težkem delu. — Odbor. Sv. Ivan. Nogometaši, danes zvečer ob 8.30 sestanek. Pridite vsi, točnoi Iz tržaškega živlienia Burja podrla mater in otroka. Včeraj je burja, ki s kratkimi presledki razsaja skoro že teden dni povzročila že precej škode v mestu — pri Sv. Jakobu je pred par dnevi odnesla streho s hiše — zahtevala svojo žrtev. Okoli 15. ure je silen sunek burje podrl 26-letno zas<=bnico Amelijo Leoliccro, stanujočo ua trgu Sansovino št. 2, ko je šla s svojim 6-leinrm sinčkom Ivanom v naročju po ulici Istri«; nesreča se je pripetila blizu tamošnjega poštnega urad. Mati in otrok sta telebnila s tako silo na kameniti tlak, da so se jima hudo pretresli možgani. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dal oba prepeljat' v mestno bolnišnico. Nevaren padec delavca. V tovarni pap'rja A. Silto, ki se nahaja v ulici Media št. 5, se je včeraj popoldne ponesrečil 34-letni delavec Fran Merlak, stanujoč v Rojanu-Moreri ŠL. 147. Pri delu je padel z nekega dvigala ter sc močno pobil po nogah in po glavi; pretresel si je tudi možgane. Nesrečnemu delavcu ie podal prvo pomoč zdravnik rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zaboden v trebah, noče izdati napadalca. Sinoči okoli 24. ure bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico .27-letni brezposelni mornar Ivan Cergo, stanujoč v ulici S. Ženo ne št. 10, katerega je neki mladenič našel težko ranjenega v ulici Zonta-Val-dirivo. Cerga je bil zaboden z nožem v trebuh; rana jc bila nevarna, zato so ga morali zdravniki nemudoma operirati. Cerga ni hotel na noben način povedati, kdo ga je ranil rn zakaj. •Povedal je le, da se je okoli 24. ure, ko se je vračal iz neke gostilne v ulici Valdirivo, napadel v ulici Zonta neki neznanec ter ga zabodel. Zdi se, da je pri zagonetni zadevi vmes kaka ženska. Cergo bo okreval v 3—4 tednih, ako ne nastopijo kake komplikacije. Težka nezgoda perice. V parni pralnici «La-vanderie meccaniche della Ven. Giulia» na trgu Sansovino št. 1, se je včeraj popoldne pripetila huda nezgoda, katera je bila žrtev perica Timolea Cinerari, stanujoča v ulici Tesa Št. 172. Iz velikega kotla, v katerem so pcali perilo, je iz neznanih vzrokov nenadoma pljusknila vrela voda na Cinerarijevo, ki je zaposlena s pranjem blizu kotla. Nesrečna ženska je zadobila bude opekline po prsih, levi rami in levem boku. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico. Iz triaike pokrajina Iz Nabrežine. - (Prazniki). Narodni in državni prazniki so minuli. Oba pravnika sta se poznala le po tu ali tam viseči zastavi ali po kaki črni srajci; skoro vsi obrati pa so bili na te dneve v polnem teku. Bilo je pač praznikov dovolj takrat, kadar ni bilo dela. Naši črnosrajčniki so se seveda tudi udeležili prisege v Trstu. Vendar ne vsif kakor se je pozneje zvedelo, kajti pretekli teden so bili vsi aktivni militi na lovu «dezerterjev». Polo-viii so več takih militov, ki se niso hoteli udeležti prisege, ter jih ob kruhu hi vodi zaprli v tukajšnjo njihovo vojašnico. Dezerterji so iz bližnjih vasi, posebno pa iz Mavhinj. — Dan Vseh svetih se je pa tu lepo in dostojno praznoval. Grobovi na pokopališču so bili jako lepo i okusno ozaljšani. Posebno lepa slika je bila v nedeljo zvečer, ko so povsod po grobovih svetile lučice. Stari pevski zbor ;e pri cerkvenem opravilu na našem, kakor tudi na vojaškem, pokopališču zapel po par pesmi. — Kino. Že smo mislili, da ne bo več kinematografa tu, ker da je lastnik že lansko leto dovolj obogatel. A temu ni tako. Pripeljal je drugega sem, kateremu je dal podjetje v najem. Ta se Irudi seveda na vse načine, da bi na račun Nabrežine tudi on obogatel, ter prireja celo po večkrat na teden predstave. Da so pa filmi privlačni, ne gleda na vsebino, ter dobimo take predstave, kjer se obiskovalci vse drugo nauče, le dobrega nič. Ako pomislimo, da so redni obiskovalci ponajveč naša mladina, si lahko predstavljamo zlo, ki nam s tem grozi. Ubija se tam z nemoralnimi predstavami čas in denar, medtem, ko se pa od naših društev, kjer se v dramatiki goji živa slika, mladina čimdalje bolj oddaljuje. Ni še dovolj kinol Pred 14 dnevi je gostoval tudi neki «profesor», ki je delal neke vrste čudežev. Tudi tja se je več večerov zneslo veliko denarja/2a budalosti in neslanosti. Če pa katerega vprašaš za Šolsko društvo, nima stotinke. Preteklo nedeljo so lastniki kina priredili ples v svoji dvorani. Seveda ni tudi tam manjkalo cvetja mladine. Radovedni smo le, kolika bo udeležba pri nedeljski veselici. Št. Peter na Krasu. Dosedaj smo pri nas vedno mislili, da ima orožnik nalogo, da va-raje imetje in lastnino kakor tudi juridično-pravne pravice polnopravnih državljanov, sedaj smo pa uverjeni čisto o drugem. — Moram pojasnili tok dogodkov: G. Bergoč, kmet in trgovec iz Trnj, -je imel neki spor z nekim delavcem-ogljarjem po imenu Fabiani radi zastalih neizplačanih dnin ali plač. Dotični delavec Fabiani je že v letu 1923. hotel stvar sebi v prid Tešiti potom nekega odvetnika v Trstu. Ta odvetnik je tudi opozoril g. Bergoča da naj v osmih dneh. plača svoj dolg v približnem znesku L 400. Odgovoril mu je, da se ne smatra za dolžnika in je zavrnil zahtevo po plačilu. — Na ta odgovor ibi morala slediti tožba. — Če se pa, ljudje božji, hočete naučiti kako se taka vprašanja rešijo hitro kljub današnjim sodnijskim razmeram, me poslušajte: Fabiani je šel k orožniškemu postajenačelniku v Šentpetru na Krasu, — kaj mu je natvezil, 'tega ne moremo povedati, — toda posledica te ^intervencije* je bila, da je g. postajenačel-nik kr. orožnikov, seveda, dal aretirati g. Bergoča v soboto zjutraj. Imenovani je moral pod budnim očesom kr. orožnikov čakati do treh popoldne v pisarnici orožnikov v Šentpetru, da je prišel postajenačehtik, nakar je isti v prisotnosti- g. Fabiani-ja zahteval poravnavo dolga pod grožnjo zapora. — Ta čin g. orožniškega poveljnika nas uči, da je zako-; nito postopanje nekaj iluzornega; vedeti bi moral g. postajenačelnik, da se je postavil na nezakonito stališče. G. Bergoč je raje plačal kot bi bil zaprt. — Prašamo se, kako daleč sega moč orožnika? Sme-li vsak ^orožnik biti sodnik, sme li biti vsak orožnik eksekutivni , organ svojega lastnega ev. protizakonitega tolmačenja zakona. — Če je ta slučaj res potrdilo na naše zgornje vprašanje, potem lahko napišemo na tablo «RR. Carabinieri Reali* Še Pretura*. — Za slučaj se bomo zanimali in potem poučili g. postajenačeinika orožnikov : v Šentpetru, da mora postopati le kot javno-varstveni organ, nikdar pa kot sodnik ali ek-sekutor. Matenja vas pri Postojni. O dogodku s finančnim stražnikom, o katerem smo poročali v »Edinosti* od 8. t. m., nam pišejo še sledeče podrobnosti: Ko so se vračali pretekli pondeljek, 3. t. m., ob 10.30 zvečer iz Žnider-šičeve gostilne v Matenji vasi proti domu fantje Hrovatin, dva brata Žele in Zwolf, vsi iz Matenje vasi, so bili napadeni od enega finančnega stražnika, katerega je spremljal civilist, ki je usiurben pri neki spedicijski tvrdki kot hlapec. Dogodek, kateri bi lahko imel še bolj usodne posledice, se je vršil na sledeči način: ) Zapustivši zgoraj omenjeno gostilno, so se fantje ustavili pri kapelici, 50 korakov oddaljeni od gostilne, ter se medseboj razgo-varjali. Naenkrat se p®1 približata po cesti katera vodi iz Prestranka, finančni stražnik ter zgoraj omenjeni civilist. Ker je imel eden o d bratov 2ele ročno svetilko, ga vpraša finančni stražnik, kaj rabi svetilko, ko nima I kolesa. Takoj nato skoči k njemu, hoteč mu jo iztrgati. Napadeni 2ele mu je odgovoril da ga luč pač nič ne biiga, ako je on nosi s seboj. "Ker je bil finančni stražnik zelo vinjen, kar potrjujejo zgoraj omenjeni, je takoj po tem odgovoru potegnil bajonet ter navalil na Že-leta. Napad en ec, nvkievš* položaj, se mu takoj umakne, nakar poseže vmes Hrovatin, skušajoč pomiriti brez potrebe razburjenega finančnega stražnika; isto poskuša tudi spremljevalec finančnega stražnika. Že je izgledalo, da vse mirno konča ter so se lantje odstranili proti svojim ijomom, ko naenkrat priteče ZAHVALA. Potrti neizmerne žalosti ob nenadni in bridki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta Franca Pire gozdarja v Bazovici izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so s svojo vdeležbo pri pogrebu dokazali svojo ljubezen do .nepozabnega nam pokojnika. Posebno se zahvaljujemo gozdnim, poljskim in lovskim čuvajem, domačemu pevskemu društvu za žalostinke, vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Bazovica, 12. novembra 1914 (683) » Družina PIRC. za Hrovatinom finančni stražnik z bajoneio v roki. Hrovatin se obrne ter se umakne udarcu, naperjenemu proti njegovim prsim, ni pa mogel umakniti dovolj hitro glave ter tako dobil udarec z bajoneto v usta, kateri mu je izbil dva zoba ter presekal zgornjo ustnico in čeljust. Hudo ranjenega so odpeljali (Dalje na IV. strani). Posla no ) Izjava Podpisani Janez Šajnt posestnik, Korit-niče št. 25, izjavljam, da sem letos pokosil travo na gol in i imenovanT «Mlačca» pri koriškem gozdu, katera je last princa Schdnb«rg-Waldenburg, vsled nekega ne-sporazmnijenja, ter popolnoma priznavam lastninsko pravico princa Schonburg-Waldenbtrrg nad golino «Mla6ca» in se zahvaljujem njegovi -gozdni upravi, da je zadevo z menoj poravnala mirnim potom in odstopila od kazenske ovadbe proti meni. (682) KORITNICE, dne 10. novembra 1924. Janez Šajn. Podpisani odbor naznanja, da gosp. Anton Žele, že od 1. julija 1924. dalje, ni več tajnik podpisane zadruge. Za Hranilnico in Posojilnico v Št. Petru na Krasu: ODBOR. DVA, DOBRO IZURJENA krojaška pomočnika, sprejme takoj Alojzij Granduč, Postojna 109. 1466 MLADO« izobraženo dekle, žeH dopisovanja z inteligentnim gospodom od 35—45 let starim, najraje bančnim uradnikom. Pismene ponudbe pod «1905» na upravniltvo. 1467 DEKLE« sposobno vseh hišnih del, išče služba. Via Valdirivo 16, podstrešje, 1466 TRGOVINA jest vin, dobičkonosna, se proda takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Via Filippo Corridoni št. 21, skladišče vreč. 1469 SOBO, lepo, zračno, meblirano, oddam dvema gospodoma. Naslov pri upravništvu. 1470 POKVARJENE testenine za krmo prodam. Via Ud ine 19, trgovina jestvin. 1471 •J Za Sltnki pod tem naslovom odgovarja ur mm •ittvo 1« toliko kolikor mu sakoa vaUva. Mali oglasi DVE HIŠI« ena večja, druga manjša, na Sušaku, z 1320 m2 vrta, se prodata enemu ali dvema kupcema. Ponudbe na naslov: A. K. Boulevard 165^_1472 GOZDOVI« veliki, z visokimi drevesci, se kupijo. Ponudbe pod -«X*ozd» na upravništvo. 1465 KAM GREŠ? K Maksu Guliču, ki je odprl gostilno «Bar Bayadera», Corso Garibaldi št, 32. Prodaja istrski reiošk in belo »malvazijo* po L 2.80 liter, marsalo in vermouth po L 5.60, tropinovec po L 14.—. Kuhinj* z gorkimi in mrzlimi jedili, vedno pripravljenimi. Kava exprcs in vsakovrstni likerji. Specialitete gnjati pečene v testu, po L 1.50 porcija. Odprto do 1 ure popolnoči. Svoji k svojim. 1451 GLASOVIRJE v vsakem stanju popravlja, uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3,'II. 7 DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA se sprejmeta, Nastop takoj. Bavčar, Rihemberg. 1463 UČENKA za trgovino mešane stroke na deicfi se išče. Naslov pri upravništvu. 1464 SAB1CA« avtorizirana, sprejema noseće. Zdravnik r.a razpolago. Dobra post.ežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 1459 KRONE, goldinarje, zlato, srebro, brilianle. platin in zobovje kupuje in plačuje po najvišjih cenah znana zlatarna Triputti, Via Vincenzo Bellini št. 13. 1429 KROMPIR, debel, zdrav, kakor tudi hrastova GOSPODIČNA, vešča strojepisja, pisarniških drva in brinie kupujemo fco. vagon Julijska; in odvetniških poslov, govori in piše hrvat-Krajina. Kmetijsko trgovsko društvo Trieste 1 sko, itaiijansko in nemško, išče službe. Na-via Raifmeria 4. - 1473: slov pri upravništvu. 1462 Od naše popolne izbere zimskih za HOZKE, ŽENSKE in OT Evo vam nekaj primer: 90 50 Mole ali spodnje 1MU možke, kosmate 10«50 Kole ali spodnje hla 18 možke, iz mešane volne JU« Moje (sli spodnje Moče možke, iz pristne volne 30t Hoje ali spodnje hlače možke, volnene, sistem M — Jaeger J/t Porures (maja iD Me hlače) moderne barve 35i Moje za otroke kosmate, bele dobre vrste 5«40, 4.80. Oiloftes (li spodnje lile) iz svile 3®*50, pristne g 80 volne 22«50, bombažaste Kumlžole (0&M) bombažaste, z rokavi ali naramnicami 6«60, 5«50! ,90 3. 50 Pletenine originalne prof. dr. Jaeger EomlžGle t iz mešane volne Kamižole ( iz pristne volne, z rokavi 18,- Naje, ženske volnene, sistem Jaeger Kombine ženski iz pristne volne, s pol ali brez rokavov iz. 19. 3J. a: Svilene pletenine PODLISTEK W. Coilina: pRE£ IMENA Roman. 1 iste malenkosti, ki jih imam tu. se dajo kmalu spraviti*, je odgovorila Magdalena hlastno. l3rrašn;o cblcko cbdržim, alamn k in svetli šal ousHte zunaj, vse dm^o pa opravile v kovčt i. i>rugih ukazov nimam.» HotHo fe dostaviti kaV^no navadno frazo. da bi razložila. -Čer»:u odpadajo vra svatovska sit;v j. ioc • besede ji niso šle iz grla in naglo je c i?'" iz sr-be. Tukaj nekni r-i v redu--. ;e Lojra. ki je nstr a zarud^n?« v sobi. "Moja rtova služba se mi zdi skoraj siraliotno zago»e*na.» Vzd hn a je resignirano, zmajala z glavo in se spra\ 'a iia dele, kakor kolo, ki puuia svoje opravilo. Jemala je obleke in perilo iz omar ter pli devala v kov<_eg. Medtem je vstopila dekla. «Kaj želite?» jo je vprašala mirno Lojza. Ali ste že kdaj kaj takega doživeli?® je začela ona z vnemo. ^aj pu?» No, ta poroka, vendar. Slišala sem, da pri-hujijU' ;/. Loridrma. Ali ste kdaj slikali, da se mlada dama inuži -brez ene nove cun;'e na le-: lesu? iirv/. pajčolrna, brez svatovske poje-i dine, brez daril za siužabništvoi To je brezbožno! .!;t/. iem ubogo dekle, toda pravim ' vam, da jc to nekrščansko, vnebovpijoče, naj Ime čuie kdorl:<>li!» Lojza je mirrso dalje spravljala. ' *Le poglejte si te oblekel* je nadaljevala dekla. Jaz sem ubogo dekle, toda brez nove obleke ne bi vzela niti naibolišega moškega. Tole riravo stvar pa vendar ne boste spravljali? Alpaka! Komaj za deklo. Meni bi se kajpak podajala, čo bi jo skresala in jo v životu nekoliko razširila Kaj menite?» ■Postite obleko tam.* je rekla Lojza mirno kak OT vedno. Ka:?* ie vprašala ona, ki ni hotela verjeti svojim usesom. Pravim vam, da pustite obleko tam. Je lastnina mofiii gospodarjev in kar je v sobi, moram vse spraviti. Vi mi ne morete pomagati, na poti ste mi.» «Dobro!» je rekia dekla zlobno. To je morda loiidonsko obnašanje, živim še rajši v Suf-folku!» Šla ;e in Lojza ie nadaljevala s spravljanjem. Naslednja obleka je bila ona iz alpaka. Medtem je imela Magdalena prvi pogovor s kapitanom. Kakor je bila bleda, vendar ga je pomirilo, ko jo je videl tako udano v usodo. Precej ravnodušno je poizvedovala po poto-vanjskih dogodkih. Kapitan je obširno poročal in potem nadaljeval. Sedaj pa k sedanjosti. 2enin —» ' imenujte ga gospod Noel Vanstonef» je rekla Magdalena. «Prav rad. Gospod Noel Vanstone bo prišel in pri nas večerjal ter ostane tu črez večer. Predno pride še zaupno besedo. Hočem, da veste, da sem napravil za vaio varnost, kar je bilo mogoče. Presenečeno ga je pogledala. Govoril je tako resno, bil je resnično ganjen, ki spomnila se je onega razgovora ▼ Aldborough-u, ko mu je odkrila svof načrt, Nimam vzroka, da ne bi s prijaznostjo na vas mislila,* je rekla. «Za vraga I» je vzkliknil in tketil pokoncu. •To rad slišim! Jaz sem vas sleparil, nikoli vam nisem predložil resničnega računa o naših predstavah^» «To vem,» je odgovorila smehljaje. «Vi opravljate pač svoj posel, kapitan Wragge, in če vas more denar oškodovati za vse skrbi, ki sem vam jih povzročila, potem vam ga iz srca privoščimo «Ali mi daste svojo roko na to7» je vprašal z neobičajno boječnostjo. Podal ji je roko, jo krepko stisnil isi rekel z veselejšim glasom: «Vi ste nenavadno dekle! skoraj težko mi je sprejemati od vas denar. Toda vi ga ne rabite?... Skora> bi si želel, da se nisva v Yorku srečala.» «Za to je sedaj prepozno, dovolj o tem. Imava dovolj drugega. Kaj ste mi hoteli povedati? » Po nekoliko obotavljanju je povlekel na dan pismo gospe Lecount na njenega gospodarja, ji ga izročil ter rekel: «To pismo bi nas bilo ugonobilo, če bi bilo priilo na svoj naslov. Pazno ga preberite, ker vas moram nekaj vprašati.» Magdalena je brala. Potem je vprašaja: « Kakšen je ta dokaz?* «To je ravno, kar eem vas bolel vprašati. Spomnite se na obisk v Yauxhall, ali ni morda gospa Lecount na vas odkrila še kaj drugega* kakor to, da ste bili preoblečeni in da ste pretvarjali svoj glas?» *Nič drugega^ • Potem obstoja njen dokaz v povesti moje Žene o duhu, ta pa ji ne pomaga nič, Če nI gospa Wragge za pričo. Glede tega bodite pa brez skrbi, zakaj gospa Lecount in moja žena sta se zadnjič videli. Vendar pa ne omalova* žujte svarila, ki ga vsebuje pismo in na vsaki jiačin ga uničite.* «Ne bom ga poaabila,« je rekla Magdalena ter raztrgala pismo. «Ali mi imate še kaj pot veda ti? » «V Londonu sem povprašal za mnenje ne*, kega pravnika v zadevi vašega . bodočegfc pravnega položaja, če bi gospod Noel Vi tone kdaj odkril« da ste ga ved oma o od nas parnim imenom vzeli, zamore po cerkvenem, posvetnim sodiščem pa bi stegnila imeti sodišču doseči, da se poroke razveljavi, pred stvar resne posledice, če bi se mu posrečila dokazati« da ste ga namenoma varali Pa smrti enega ali dragega izmed vaf«, pa se ss more zakon na noben aačk razveljaviti, todst dokler sta oba pri iivtjeoju, ima on vse predLj nos ti zaseb prijatelji na njegov dom ter hiteli klicat vil Postojno zdravnika; drugi pa po karabinerje v Slavino pri Prestranku. Ko so karabinerji in v ojačenje došli finančni stražniki prišli v Matenjo vas, so ugledali finančnega stražnika, kako je razbijal z bajoneto vrata Znideršičeve hiše, nakar so ga aretirali. Drugo jutro je bil aretiran tudi eden bratov Žele; zakaj, ne ve nihče. Ko izvemo vse podrobnosti o izidu preiskave, bomo poročali. Za danes pa opozarjamo oblastvo, naj se preiskava strogo nadaljuje ter krivca kaznuje, da se mu shladi n)egvoa prevroča kri. — Domačin. _ ¥esii z Coriškega Štrancarjcv proces. Kakor smo že pred več časom poročali, je bil Anton Bressan, obtožen radi Štrancarjevega umora, še tekom preiskave oproščen od obtožbe in izpuščen na svobode. Ze ko je bil Bressan aretiran, so goriški listi namiga vali, da on ni kriv, ampak da so Štrancarjeve smrti krive docela druge osebe. Tudi mi smo takrat dopustili, da je Bressan morda neposredni krivec, da pa glavno krivdo nosijo mandanti, ki so onega usodnega dne poslaii in vodili goriške fašiste v Ajdovščino in 'e potrebno predvsem te mandante klicati na odgovornost. Tuđi pondeijkovi «L'Isonzo>' pravi v svojem poročilu o Bressanovi oprostitvi, da je Bressan trpel 132 dni v zaporu za k.ivdo drugih. Kdo so neki ti drugi», se bo n ^rsii.do vprašal. Na to vprašanje je dal, kake- poroča Gioi-nale d'Italia>, izčrpna pojasnila Bressan sam, ki se je naveličal dolgega preiskovalnega zapora ter je v desego lastne oprostitve izdal to skrivnost. Po Bressanovih poiasniiih je krvavih dogodkov na volilnem shodu v Ajdovščini, ki so imeli za posledico Štrancarievo smrt, kriva krajevna politična oblast in sicer sam goriški podprefekt g. Robert Nicolotti. Zakaj se je Štrancarjev proces ustavil. Zakaj se ne nadaljuje proti onim, ki so glasom Bressanovih izpovecfb odgovorni za Štrancarjevo smrt. Ali je mogoče, da ostane na čelu goriške podprefekture še nadalje mož, ki je osumljen tako strašnega dejanja? Komen. V petek, 7. t. m. se je igral 10 leten deček Ernest Gulič pri mlatilnici gosp. Žigona v Kopru. Da bi spravil mlatiinico v obrat, je skrivoma nastavljal gonilni pas na vpetaro. Kakor je začel stroj teči, je pas zgrabil dečka za obleko in ga vrtel ob kolesu. Vsled velike sile, sc je močna gonilna os zvila, porušila ko« zida, skozi kateri je šla os in konečno se je še pas utrgal. Deček je bil v hipu mrtev in popolnoma zn:ečkan. Ob veliki žalosti starišev je v nepriliki g. Žigon, ki ima še nad 1000 L škode. Sv. Lucija. Narodna čitalnica pri Sv. Luciji ob Soči priredi v nedeljo 16. t. m. ob 3. uri v dvorani gostilne < Mikuž* veselico s raznovrstnim sporedom. — Po prireditvi prosta zabava. — K obilni udeležbi v>;udno vabi Odbor. ^ A^ovščina. (Poročilo o pevski prireditvi). Pevska prireditev dne 8. in 9. t. m. nas je več ko prijetno iznenadila.~V naše sicer dovolj živo prosvelno življenje je prinesla nov mogočen element. Dočim smo v povonih letih obračali svojo pozornost skoraj izključno dramatiki, nam je bilo po zaslugi našega, novega pevovodje omogočeno nastopiti z izbranim pevskim sporedom, in sicer pod okriljem Zveze prosvetn h društev. To pot nam tudi obla-stva niso delala nikakih neprilik in pokazalo se je, kako lahek in enostaven je pravzaprav naš sporazum z oblastvi in Italijani, ki se lahko prav prjeino zabavajo v naši sredi, če jim je le milo in drago. Verdije*. -Zbor sužnih Judov» iz opere «Na-bucco-> (Nabuh#donozar) je bil podan v izvirnem besedilu z vso preciznostjo. Neka sladka otožnost po izgubljeni domov ni, zamo Ikio, skoraj sanjavo hrepenenje ter tiha in pobožna vdanost Judov v svojo babilonsko usodo je prišla krasno do izraza. Ker naše občinstvo gotovo ni moglo doumeti vsega besedila, prinesemo ta biser italijanske umetnosti tudi v slovenskem prevodu. Občinstvo navdušeno ploska, zastor se zopet dvigne in glej novo čudo: V krogu stoje gorske vile in pojejo tako milo in kličejo in mičejo in vabijo — kam? Na goro, na goro, na strme vrhe. Petje je vilinsko lepo in iluzijo gorskih vil so ti pričarale naše vrle pevke v slikovitih narodnih nošah s svojimi ubranimi glaski. Moški zbor odpoje istotako ubrano, pa živo in mogočno, s pravilnim odrezavanjem «Vo-jakc na potu». Vrhunec pevskih točk je v Slavčku». Za nekaj trenutkov se kar predamo občutkom te meledijozne pesmi, dokler sc nam ob besedah: < Bliža cvetno se poletje, ves domači gaj živi- ne pojavi kar sam ob sebi nov občutek: Saj to so naši slavčki^ in slavke, to jc prepored naše domače pesmi in s tem preprijetnim vtisom poslušamo zamaknjeni še našo najnežnejšo naredno «Je pa davi slanca pala« in njen veseli kontrast «Ljubca povej, povejo. Kot vesel zaključek nam bo gotovo še dolgo brnela po ušesih Vodopivčcva spevoigra «Ko-vačev šiudcnt». Odkod je oni čisto originalni kovač, ki tako imenitno švedra okoli mize, nakovala in po velikem dunajskem mestu in jc \ več ozirih prava krpanska osebnost, to je skrivnost g. Brajnika. Mnogo veselega vžitka je nudilo drugo dejanje z lepo, nalašč za to priliko prirejeno sliko v ozadju, ki je v globoki perspektivi predstavljala dolgo in široko veli-komestno ulico, kakor zlasti s svojim nizom starih narodnih pesmi, ki jih pojejo veseli < akademični* bratci. V nekaj veselega, prisrč-r,<:ga. skoraj čisto ajdovskega je izzvenelo tretje dejanje s svoum <živijo» in z vzklikom <• Pred vsem naj pa očka Kovačev živir*>. Kdaj sc zopet zberemo na tako prijetni do-rmčl zabavi? Če ne poprej, na Silvestrov večer prav gotovo. Nesreče z vojnim strelivom. Po razmeroma dolgem zatišju so pričele na Goriškem zopet pokati granate, bombe, kapselni in drugi eksplozivni predmeti podobne vrste. Pred dnevi smo poročali o strašni nesreči v Biijah, ki ie stala življenje 401etnega Rafaela Tomšič, v soboto in pondeljek pa sta sc dogodili dve novi nesreči, katerih žrtvi sta 10-letn.i Rudols Kostanjevec iz Gorice in 6-letni Kurat Jožef iz Šempasa. 10-letni Rudolf Kostanjevec je našel v soboto na goriškem gradu kapsel, po katerem je tolkel toliko časa s kamnom dokler mu ni eksplodiral ter ga težko ranil v glavo in v prsa. Prvotno je bil Kostanjevec v življenjski nevarnosti, pa se mu je vendarle obrnilo na bolje, tako da je upanje, da bo ozdravil tekom enega mesca, toda eno oko bo najbrže izgubil. 6-letni Kurat Jožef se je igral skupno z drugimi otroci na cesti v bližini domače hiše. Tudi on je nekje našel ikapsel, po katerem je toliko časa mlatil, dokler mu ni eksplodiral ter ga ranil po rokah in po celem životu. Tud i on bo najbrže ozdravil v treh iednih, toda njegova lahkomifšljena neprevidnost ga je stala levo ' T r. Stariši podučite in posvarite vaše otroke, r»ai VO'T»r» C*.T olivo »Tiirnt Gospodarstvo. Nekoliko Iz zgodovine polomov gospodarskih naprav S polomom banke «Adriatica» se je ponovila zgodovina sličnih gospodarskih katastrof v drugih krajih v sodobnosti in nekdanjosti. Italiji n. pr. je še v kosteh nedavni polom velike «Banca di Sconto». Trebalo je naporov od vseh poklicanih činiteljev, pomoči drugih velikih denarnih zavodov in države, da se je odvrnila še hujša nesreča. V zadnjih časih ima Dunaj rekord v propadanju mogočnih denarnih zavodov, kar je povzročilo interesentom, delničarjem in vložnikom milijarde in milijarde izgube ter je pretreslo temelje vsega gospodarskega življenja. Ta kuga nepoštenja in nespo»sobnosti na upravi pa ni morda — kakor bi mislil kdo — razjedala samo kake dunajske židovske zavode, marveč je — če se smemo tako izraziti — nestrankarska in nepristranska: zajela je tudi zavode, katerih uprava je bila poverjena zaupnikom različnih gospodarskih plasti in političnih struj. Tako je n. pr. nedavna katastrofa dunajske banke «Nor-discb-oesierreichische Bank» ljuto zadela sloje, ki nimajo nič skupnega z židovskim kapitalizmom. Teinu zavodu 30» poverjaK svoj denar in svoje prihranke avstrijski monarhistični, konservativni in krščanski socijalni sloji. Med njimi bivše nadvojvo-dinje in cerkvene uprave. Avstrijska vlada, ki ji načeluje prelat Seipel, je poklanjala temu zavetdu vso svofo naklonjenost vse do zadnjega. Vladni, konservativni in izrecno krščansko-socijalni listi niso prinašali le reklamnih oglasov te banke, marveč so ji šli na roko tudi v uredniškem delu lista. Vse to seveda zato, ker so bili uverjeni, da je zavod nedvomno soliden, na trdnih nogah in v rokah poštene uprave. Pa posezimo po primeru iz prošlih časov, ki je bil nam veliko bližji. V sedemdesetih letih so ustanovili slovenski rodoljubi v Ljubljani zavarovalno banko «Slovenija* z dobrim in poištenim namenom, da pripomorejo našemu narodu do osamosvojitve tudi na tem polju narodnega gospodarstva. Rcujstvu tega zavoda so kumovali tedanji najodličnejši slovenski možje z c očetom» naroda, dr.om Janežem Blei-weisom na čelu. Možje s čistim ščitom in najpoštenejšimi nameni za blagor naroda. Zavod so podpirala slovenska glasila in tudi duhovščina najizdatnejše. Začetki so obetali zavodu siiaien procvit. Prido-bil si je zaupanje ljudstva in ustanovil tudi podružnice na Dunaju, v Pragi, v Budimpešti. In vendar je prišel polom, strašna nesreča. Slovensko narodno premoženje je pretrpelo milijone izgub in nešteto gospodarskih eksistenc je bilo ogroženih... Banka je propala. Kako je prišlo to? Iz istega razloga, kakor n. pr. pri «Nordisch-oester-reichische Bank*. Javnost je slepo zaupala poštenju in sposobnosti uprave, bila je u ver jena, da je vodstvo zavoda v pravih rokah, poštenih in sposobnih. Prevarjena je bila v obeh pogledih. Pripominjamo, da je bil na čelu uprave — Nemec Tre-venstein! Siično je s sedanjim polomom banke f'Adriatica». Res jc sicer, da je že uprava prejšnje «Jadranske banice» dovedla zavod na rob propada in oškodovala delničarje za milijone. Istotako pa je res, da so z «nacionaliziranjem* zavoda, z njegovo spremembo v «Banca Adriatica», z obilno pomočjo, z vpisom novega delniškega kapitala in bogatim prispevkom države, v tukajšnji Javnosti Joživeđe nade, da, prepričanje, da je zavod rešen. V tej nadi in v tem prepričanju je prebivalstvo zaupalo nadalje svoj denar temu zavodu. Nova uprava pa je ljuto prevarila to zaupanje. Znala je prikrivati javnosi gnilobo v zavodu, posebno tudi s tem, da je zlorabljala in pone ver jala vrednote, zaupane ji c-d vložnikov, in tako zakrivala obupni položaj zavoda. Varala je javnost in obla-stva. Dejstvo je. da je še trk pred polomom prebivalstvo donašalo banki svoje vrednote. Zgodovina banke «Nordisch-oesterrei-chische Bank» na Dunaju in «Slovenije» v Ljubljani se je ponovila tudi z «Banca Adriatica». Tudi italijanski listi — nagla-šamo to, ker je banka sedaj v italijanskih r^kah — ugotavljajo, da je v označenih mahinacijah uprave razlsga za to, da je javnost zaupala zavodu vse do zadnjega. To poudarjamo tudi mi v označbo nelojalnosti in zlobe izvestnin naših ljudi, ki kričijo v svet, kakor da je na tem polomu sokriv tudi kak naš voditelj, čeprav je splošno znana resnica, da ni imel nikakih stikov z upravo banke in mu zato tudi niso mogle biti znane nje slćparske manipulacije. _ Sedaj je treba po žveplu zastrupljene in omamljene glivice odstraniti s prečiščen jem vina bodisi z želatino« sirarno itd. Namesto žvepla pa lahko vzamemo tudi 5 gramov natrijevega bisuHfta na vsak hI vina. Sode od takega vina, pa je treba skrbno razkužiti. R. C. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU ulica Raifisnia it 7 ima v zalogi: Semena: Špinačo «Viktoria» in «Viroslay» po L 6.50 kg, zgodnji nizki grah, seme salatine, solate, radića, čebulček za sajenje, solatno peso itd. Detelje: Inkarnatno, domačo in lucerno. Trave: Laško IjuHco, francosko pahovko, mačji rep in travniško biinico. - Umetna gnojila: 19% Tomaževo žlindro «Columeta», 40—43% kalijevo sol, rudninski superfosfat in kalcijev cijanamid ali apneni dušik. Kmetijsko orodje: pluge, šape, in drevesne škarje, štrpaČe, železne grablje, srpe itd. Amerikansko lepivo za sadno drevje: «Tree Stichy». Krma za živino: koruzno moko, pristne otrob be, debele in drobne, klajno apno itd. Ptičja krma: ogorščica (ravizon), luščeni oves. «kvadrov*, da ph vporabijo za zidanje velikega amfiteatra, ki ga bodo zgradili pctzne^o ob vznožju gore. Računajo, da bo vrednost tega kamenja znašala en mi-. Hjon dolarjev. Vse orodje in celo nekatere motorje bodo po dovršenem delu zabetonirali v votlino, ki jo bodo vsekali v živo skalo gore. Priložili bodo tudi načrte in modele spomenikov z vsemi informacijami. Vse to je namenjeno za potomce, ki bodo živeli v bodočih vekovih. Morda bo tedaj najdba te votline napravila istotoliko zanimanja v tedanjem svetu kot je zdaj odkritje Tutankamenovega groba. Geologi pravijo, da je gara popolnoma neuničljiva od strani prirodnih elementov. Veliki spomenik, ki ga bo mogoče videti milje daleč, bo pričal potomcem v bodočih sto ali tisočletjih o današnji tehniki in umetnosti®. F. M. V veseli družbi na Op&nah dne 30. 10. ae je nabralo za «ŠoUko društvo* 50 L. Na predlog g. Hervatina Iv. so v Mafckov-tjah nabrali v veseli družbi za »Šolsko društvo* 18 L. Borana poročila. .0.0320 .t* 75 . 33 20 . I2.ĆA) ZAVRELKA Zavrelka je ena najnevarnejših vinskih bolezni, ker če vino popolnoma zavre, ni več za nobeno rabo. Navadno zavre vino, ki leži na drožah ali pa na kaležu, torej vino, ki ni 7 čevljev visoka (merjeno od ravnice pod j njo) Kamenita gora (Stone Moimtain). Ta gora je največji solidni kos granita na svetu in je piovsem gola, po obliki podobna velikanskemu hlebu. Eno stran te gore bodo izklesali v velikanski spomenik ra državljansko vojno, ki je v ondotnih krajin divjala pred kakimi šestdesetimi leti med severnimi in južnimi državami ameriške Unije. Delo je že v teku in ga vodi umetniški kipar in inženir Gutzon BicrgJum. Ta mož se je v mladosti posvetil strojništvu. Potom šolanja je pozneje postal risar in arhitekt, z nada:>nim studiranjem je končno dosegel inženirsko diplottno. Tekora vsega tega časa se je bavil s kiparstvom, kateremu se je naposled povsem posvetil. In baš radi tega, ker je v eni osebi tehnik m umetnik, je posebno zmožen rešiti veliko nalogo, ki zahteva inženirske in umetniške spretnosti. Spomenik bo predstavljal korakajoče oddelke pešcev in konjenikov po p otočju skoro navpične gore v velikem riliefu. V V elevelandskem mesečniku «The Iron Trade Review» opisuje A. J. Kain, član uredniškega štaba, to podjetje na sledeči način. «KiO je kipar Gutzon Borglun spočel mi- ' sel, da bi izklesal veliko sliko, predstav-ljajočo potujoče vojaške oddelke preko lica gore, je začel nekaj; kar se bo razvilo v mioistersko dek> mehanske spretnosti in j — kar je nameraval že od začetka v največji: spomenik, kar jih je še izvršila roka človeka. Na tej na svetu največji enotni masi granita je umetmk gledal vizijo slike pairijo-tov z juga, pešcev in konjenikov, ki se pomikajo mim^ svojih nadzorujočih voditeljev in poveljnikov. V heroični velikosti priba-! jajo preko vrhunca gore na desni strani in se vijejo po ^strmem pobočju navzdol proti levi in izginjajo za gostim zelenjem dreves, ki rastejo ob vznožju gore. Pečina, na kateri bo ta veličastna panorama vklesana, je visoka 700 čevljev {okoli 230 metrov) in vrsta čet bo dolga 1800 čevljev okoli 6COO metrov). Gora se dviga skoro navpično. Očividrto si domišljija ni stavila nikakih mej, ko si je premeće val a ogromne, do 200 čevljev visoke masivne slike na navpični pečini. Samo inženirska spretnost z jeklom in stroji je v stanu udejstviti vizijo. Da razumemo veliko započeto delo, moramo poznali velikost granitne skale. Kamenita gora je 867 čevljev visoka, merjeno od ravnine pod njo, do njenega najvišjega vrhunca. Dolga je nad 5000 čevljev, okoli temelja meri okoli sederm milj- Sestavljena je iz neuničljivega gradbenega granita izredno fine teksture. Na severni strani, kjer bo spomenik izklesan, je skoro navpična stran visoka 700 čevljev. Spomenik bo izklesan 400 čevljev pod vrhuncem in bo zavzemal prostor, ki je 1800 čevljev dolg in 200 čevljev širrk. Slika generala Lee bo 140 čevljev visoka, merjena od vrha njegovega klobuka do kopit konja, ki ga jaha. Človek, ki bi stal na njegovi rami, bi potreboval lestve, če bi Hotel doseči njegovo uho. Umetnik dela najprej tako, da napravi majhen model posameznih delov celotne slike. Ko je model (iz ilovice) dovršen, ga fotografira in vzame dobljeno sliko na stekleno ploščo za magično svetilko, približno na i3ti način kot se filmira kinematografske slike. Potom močnih žarkometov se ponoči vrže dobljene slike na določeno meste Kamenite gore. Najprej so nameravali prevleči gorsko stran s snovjo, ki je občutljiva za svetlobo, da bi potom fotografičnega procesa dobili sliko na pobočju gore. Pozneje so pa zavrgli to in sklenili z barvami slikati podobe po obrisih slik, ki jim jih meče žarkomet v nočeh. Sike bedo najprej izklesali na debelo s pomočjo jeklenih električnih in pnevmatičnih svedrov. Ti delavci bodo imeli s seboj prvotne modele iz ilovice. S pomočjo posebnih panbografov bodo merili podrobnosti v modelih m po gotovi meri povečali mero za izdelovanje istih podrobnosti v granitni skali. Končno in fine jše oblikovanje izklesanih /podob bo dovršil Borglum s. svojimi pomočniki. Nad strmim licem skale so zgradili železen tir, po katerem se pomikaj® sem in tja stroji, ki nosijo na jeklenih vrveh odre za klesar je in za njihove potrebščine. Izklesan je bo po gotovih mestih globoko in bo doseglo globino do 24 čevljev ki več v gorsko stran. Odklesani granit bodo t»kni obdelali' in mu dali obhko Mesto cvetja na grob pok. Riharda Luxa daruje družina Pertot (Oljka) iz Barkovelj L 50 pev. društvu «Adrija». ogrske krone .... avstrijske krone . češkoslovaške krone dinarji ..... Ieji ....... marke ••*.*•* • dolarji..............?JH>5 francoski franki..........121 90 švicarski franki..........443.-- angleški fanti papirnati......!(>6.'2Q Benečijske (vojnoškodninske) obveznice . . I Zlato, srebro, kro^a, # | platin, zobovje 121 0*0316" ooriaoi 69.10 3:1.50 13.— 23il.V 122.40* 44?;.— 107.40 82. ->0 kupuje «1 i Zlatarna ALBERT mri & Trst, Via Ma zini 45 5 - ¥ Fgiuseppe IP1 Via S. Caterina 7, vogal Via MazzlrA naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel š veliko izbere tu- in inoze^n^u uuu za moSke in ženske obleke po konkurenčnih canah, Specialiteta : ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. IHS9CISS33 lil Predno kaj nakupite, obiščite Velik® skSadiice pohSštva tvrdke ALESSAfiOltO LEMI MINZI Via ReUori št. 1 — Via Maicanton 5t. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. Tržaška Minire In hranilnica reglstrovana zadruga z omejeni n poroštvom uradu}« v svoji lastni hiši uilca Torrebianca štev. 19, I. n. jAsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 17 9 g aHssaaa aaE£3tt2B) i m c* ITTC—firo Hsaaa aai POH3STVO moderno soiidno po znižanih cenah. Oglejte si velika skladiSc» ■■m ! Popfca varno siiils im u! ! LJUBU M. STEINER 0. Z 0. Z. TRST, Via Gepra 13 - Ula Pculisna 1 (Piazza Stazione) Embalaža in pošiljatve izven Trsta. Zaloge v prosti luki franco brez carine. ALOJZU POVH urar in zlatar Piazza Gsfibaldi 2.1, d. Tel. 3-29 Lastna tovarnn in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. • • • • POSOJiLHIO r. z. z o. z. ki posluje v novo preurejenih prostorih Mestni tro S v Llufcijsni M trg 6 Vloge na hianilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje i j ter jili izpSa^ul^ takoj brez od- I povedi. — Večje vloge z odpovednim ™ L rokom obrestosje po dogovoru, j m — a a ■ ■ mi mm* —J Najvišje cena plačujem za SO kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev»mačk veveric, krtov, divjih in domaČih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Batilsti 2«. 10 IL nadstr., vrele 16 a?) Sprejemajo se pošiljatve po pošti. PiTE PODPLATI 32 99 iz pristnega kaučuka. PALMA" Trst. m Coroneo 9.