poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 21. februar ja 1929. Stev. 28. Letnik LX1X. [Šol. leto 1928/29/ Učiteljski Tovariš t/»» ..nr/Hi/i • I lnHH.inn FmnM&bnnxba tilira.fi: 1. iinhftnLt/vu rte vračamo. Npfranhlranlh nlset Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak Četrtek. Naročnina letno 60 Din. za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU lačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. Kje so naši ideali? Je li bilo prejšnje nezadovoljstvo, večna vznemirjenost, zavist in intriga ono, kar smo nazivali idealom živ» ljenja? Ekonomska razdrapanost je ustvar» jala kaos v pravilnem socialnem razvitku naroda. Sredi tega vrveža smo stali učitelji, vrže» ni m de dva pote: med narod in glavnega kriv» ca razmer — partizanstvo političnih strank. Naprtili so nam nalogo, da ¡zgladimo pot ter najdemo kontakt in harmonijo med tema dvema sovražnima svetovoma. Ni čudo, da nas včasih obdolže vseh nesreč, ki jim ho» čemo najti odtoka. Naš narod je zaradi teh razmer padel globoko v neznosno moralno in materijalno krizo. Mi, ki smo gledali ta narod kot na dla» neh svojih rok, smo najbolj občutili vzroke in posledice teh večnih socialnih in kulturnih kriz. Ekstnemna strankarska politika ruši, ker je v njej vedno dovolj nezdrave ambicije1 in .zaslepljenosti, ki zapostavljata poedince iz srede celokupne mase. Politika ni nikoli v dobrem univerzalna. Naš narod je gledal te nepravilnosti, a jih povsem ni videl; napenjal je ušesa, ali jih povsem ni čuk Skratka, naš seljak morda noče priznati, da je temu sam kriv. Tu se odpira pot učiteljski misiji: od» kloniti kmeta od škodljive tradicionalne pa* trijarhalntosti, kajti, danes si ni mogoče zami* sliti iskrenosti, društvenosti in ljubezni brez kapljice mržnje in 'zavisti do tega kar ruši. D,asi je >naš evangelij mir in ljubezen, ven» dar moramo svojo okolico na to vsaj opo» zori ti. Naš narod je trpel skozi vsp vtke in nosil posledice. Danes uvideva potrebo večje inteligence, višjih idealov in večjih sposob» nosti ter požrtvovalnosti kakor dosedanjih, da> si izboljša svoj socialni in eksistenčni položaj. Na dosedanji propadli in pokvarjeni politični morali bazira še danes vse delo na« ših delavcev pa najsibo kulturnih, političnih, socialnih, gospodarskih in prosvetnih. Vse služi poslednjim ciljem ambicioznih po,edin» cev, ki žele imeti v vodstvu tega ali onega odločujočo besedo. Izšolani, kakor neizšo» lani se. srečujejo na istem, končnem cilju: kdo bo k.rmilar delu naše zemlje. Brez re» zerve, je li narod potreben drugih ciljev, ka» kor njegovega egoističnegai političnega stremljenja. Če ne danes, se bo dalo morda jutri dru» gače govoriti o pravi nacionalni politiki, ka» kor dosedaj; o nacionalizmu, ki bo bre.z krink; o narodnem delu, za katerim se ne bo skrivalo vedno kake temno ozadje. Naša učiteljska in humana naloga je, da organiziramo največjo solidarno borbo proti vsaki osebni, brezidejni, in neprinci» pialni politiki posameznikov kateregakoli političnega kova. V to nam bodo pomagali vs! še nezastrupljeni sloji, kajti v tem leži tudi njih lastni interes. Odsotnost zdravih elementov od tega dela v narodu nam je ustvarila moralne, socialne in ekonomske krize. Le tako si lahko razlagamo pojav, ki je zagnal na površje ljudi, ki vidijo, v celokup» nem življenju naroda le svojo korist. Na» mesto ¡borbe za narodni podvig kulture in prosvete ter borbe, da se delo politikov in naroda kaže le skozi življenje širokih naro» dovih slojev, se je krenilo na stranpot ter so se stranke predpostavljale narodu in skup» nim potrebam. V tem kaosu je zamrla tudi vsa idealnost naroda, katerega življenje, k a» kor je bilo, ni vodilo do boljše bodočnosti. Zato vsi na plan! Rešujmo in dvigajmo narod. Kajti edina odklonitev vsestranskih kriz leži v kulturnem dvigu najširših narod» nih plasti. Stotere so naloge in izdelanih imamo stotero pozitivnih načrtov za dvig naroda od pr.ve dobe šoloobvezne dece, preko nalog, ki jih imamo do šolidorasle dece in do doras» lega naroda tako, da bodo roke vsega uči» teljstva še premalo, da zmorejo vsa delo, ki ga lahkoti zvrši učietljski stan v narodu. Mladinska Matica', reforma osnovne šole, kmetsko nadaljevalno šolstvo, potreba nove orientacije pri našem društveno prosvetnem delu, so osnovni temelji bodočega učitelj» skega dela, ki čakajo rok nas vseh. Odklo» nimo narod od razdvajajočega političnega strankarstva in dovedimo ga do kulturnih in nacionalnih nalog, ki so nam vsem skupne. Učitelji, na nas leži breme ite nove na» loge. Pot do, naroda in spoznanje naroda je edina pot na katero lahko trdno računamo in izhod za rešitev iz zla. Peter Jereb. Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"! Pomagajte! (Učitelj stvu iz Primerja.) Obrnili smo se že z. okrožnico pa tudi ponovno s tega mesta do tovarišev in tova» rišic, naj se zavzamejo za kontraktualce, ki žive v težkih razmerah. Odziv je bil pre» cejšen, da smo mogli vsaj za silo pomagati v nekaterih najnujnejših potrebah, vendar ne tak, kot smo ga pričakovali z ozirom na bedo onih, ki se jih nihče ne usmili. Kako težko je nekaterim, govori dovolj odlomek iz pisma, ki ga priobčujemo danes. Izpustili smo nekaj mest, ki so osebnega značaja. Pismo sicer zaradi tega izgubi na svoji žalostni moči. a je še vedno živa slika bede in trpljenja. V boljše razumevanje naj omenimo, da j. to.varišica čakala nekaj tednov pri usmi= I j enih znancih, kdaj bo dobila nastavitveni dekret za določeno mesto. Ker dekreta ni bilo, je odšla na službeno mesto, razume se, da na svojo odgovornost. Kako se ji je go» dilo, pove pismo samo, naslovljeno na ne» kega tovariša — šolskega upravitelja. Evo vsebine! Imela sem še 600 Din in s to vsoto sem šla v X., v Prekmurje. Prav opoldne (na zad» nji dan leta) sem dospela v X. Nalivalo je, da sva " bili vsi premočeni. V Y. sem morala naročiti voz, ker s kovčegi v X. nisem mog!.' peš. Voznik mi je računal 100 Din. Šla sem v šolo k g. upravitelju, ki mei je nekako hlad» no sprejel. »Brez dekreta priti — to je kon» cem koncev vendar velika nevolja!« je rekel :n mi namignil, naj se odpeljem kar nazaj v Y., ker se v vasi sploh ne dobi stanovanja za učiteljstvo. Pravil mi je, da tudi drugo učiteljstvo stanuje tam in hodi vsak dan peš doli. Iz Y. v X. je točno 1 uro hoda. In jaz naj bi vsak dan po tem snegu, in mrazu ho» dila gori .i.n doli? Povedala sem, da mi to pač ni mogoče. — Nato je upravitelj poklical predsednika krajnega šolskega sveta, ki se je takoj pomilovalno obrnil na mojo sestro in me potolažil, da se bo že našla sobica. V stari šoli so mi odkazali malo sobico s šte» dilnikom. »Za hrano morate pač sami skr» beti,« je pripomnil predsednik, »ker v vasi jc ne dobite!« Meni je bilo to prav, ker če sama kuham, gotovo ceneje izhajam. Prve dni mi je g. upraviteljeva posodila par Ion» cev .— s pripombo — naj si vse potrebno nabavim v Y. Med tednom sem šla v Y., ku» pila odejo in nekaj posode za prvo silo. Na» ročila sem tudi m3 drv, ki me je stal 175 Din. Glavno sem si preskrbela, za hrano pa mi ni nič ostalo. V trgovini sem bila prisiljena vzeti vse na knjižico in mleko istotako. Prav radi so mi ljudje postregli prve dni, toda sc» daj, videč, da v šoli ne poučujem, mi že na=> migu je jo, naj jim plačam peneze. Danes ml je upravitelj omenil, da sem prišla v slabo vas, ker ljudje tukaj zelo gledajo na plačilo. Nadalje me je opozoril, naj se obrnem do kakih sorodnikov, ker tu brez denarja ne bom mogla živeti. Radi dekreta pa trdi, da ga dobim šele koncem aprila. Bog me varuj te nesreče! Morda bom res morala čakati do tedaj. * Tovarišica ima slaboumno sestro, za katero mora skrbeti sama. Če bi sestra mogla, bi takoj odšla zopet nazaj. Tam bi lažje živela, ker bi se mt ljudje še usmilili, i Tukaj me pa ne kateri zmerjajo s pritepenko. Jokam cele dneve in sama ne vem, kam naj krenem. V svoji so« bici pričakujem dan na dan dekret, a: zaman. Obrnila bi se do sorodnikov — pa žalibog nimam več nikogar. Brata imam, pa sama ne vem. kje jei... Na vasi dolgujem za mleko in drugo 250 Din. če tega ne plačam, mi nihče več ne da hrane. Ker nimam človeka, da bi se nanj obrnila, razen Vas, spoštovani g. upravitelj, Vas prosim, blagovolite mi posoditi 300 Din. S tem bi bila nekako rešena iz težkega polo« žaja. Vem, da tudi Vi ne razpolagate z de» narjem, vendar upam, da mi boste v svoji veliki dobrohotnosti pomagali. ... Nimam nikogar, razen uboge sestre •poleg sebe. Zato Vas prosim, če je le v VaSJ moči, pomagajte nama! Hvaležno Vam bom povrnila vse. Tu v okolici je mnogo učitelj» stva; nekaj sem jih že spoznala. Mislila sem jih prositi — a si ne upam. Naš upravitelj me je poslal k g. župniku, naj se potožim njemu. Šla sem — četudi težko. »Dalo bi sc še kako pomagati,« mi je dejal, »samo dekret mi predložite!« — Kam naj se še obrnem, svetujte mi, spoštovani gosp. upravitelj? Sobica tu v stari šoli me stane 55 Din mesečno. Plačuje se krajnemu šolskemu svetu. Posteljo sem dobila pri pred» sedniku. Upravitelj mi je dal nekaj slame, da sem si napravila matrace'. Danes mi je Žal, da nisem vsega privlekla čez. Kako dobro pride vse tu! Ko bi bila mogla, marsikaj bi bila še vzela! X. ima petrazrednico. So štiri učne moči. To je ena največjih vasi v Prekmurju — 350 hiš, okrog 3000 prebivalcev. Leži na veliki ravnini ob državni ccsti. Tu je zdravnik, le» karna — kot v mestu.. V tako velikih krajih se ne počutim dobro. Prikladneje je v mali vasi. kjer sc živi ceneje. Tu je vse bolj mest» no in drago'. Skrbi me, če bom morala čakati do aprila brez službe. S čim se bova živeli s sestro? Niti v stari šoli mi ne bodo pustili bivati brez plačila. In kam bom šla potem? Vse nesreče letijo name. Ko bi si mogla na kak način zaslužiti vsaj za hrano! Morda bi me sprejeli kje v kako trgovino. Povsod bi šla, ker me skrbi, kaj bo z nama. Komentarja takemu pismu ni treba. Vprašanje je, kdo naj pomaga bedni tova» r'šici ki ni edina in ki ni zadnja; v takih raz» merah. Po naših mislih mor,a. in more pomagati le učiteljstvo. Drugi nimajo srca, posebno čc so obvarovani pred takimi ne» srečami. Apeliramo ponovno na dobrg* srca, naj ne gredo brezčutno mimo, ko vidijo, kaj se godi! Apeliramo na primorsko učiteljstvo, naj sistematično skuša razviti našo podporno akcijo! Naprošeni mesečni obolus 5 Din je tako majhen, da ga zmore vsakdo. Kdor se odteza taki dolžnosti, je sokri.v trpljenja, ki je naloženo nekaterim, dasi ga niso nikdar zaslužili. Zganite se, pomagajte, prispevajte v podporni sklad, ker nima danes nihče so» čutja do revežev razen vas! Zavedajte se, kaj ste dolžni svojim zapuščenim rojakom! Odsek za kontraktualce. Na Dunaj! (K nameravanemu študijskemu potovanju mpriboj-ske »Pedagoške centrale«.) Dunaj — »pedagoška Meka« i— je pripravljen sprejeti prvo večjo skupino sloven» skih učiteljev — pedagoških romarjev. Tako se pobomikom »nove šole« in vsem inteve» sentom šolske reforme nudi ugodna prilika, spoznati reformistična načela, na, licu mesta v praksi, seznaniti se z agilnimi dunajskimi tovariši in ogledati si vse kulturne in socialne naprave tega naprednega velemesta. Osem» dnevno bivanje je sicer mnogo prekratka do* ba za izčrpen študij vseh novih vzgojnih te» ženj, vendar bo slehernemu tovarišu(ici) tudi ta kratek obisk dal nebroj neprecenljivih spodbud za poglobitev in praktično izpopol» nitev vzgojnega dela v naših šolah. Zato na pot vsi oni, ki si z malimi gmotnimi žrtvami žele orijentacije za vsakdanje praktično delo v vzgoji in pouku! Potovanje ni namenjeno znanstvenikom, klic velja predvsem vz.gojiteljem»praktikom, ki jih zanima stanje dunajskih poizkusnih šol z »delovnimi zajednicami« s samodelav» nostjo, samopridobitnostjo, domorodnostjo in doživetjem potom »skupnostnega pouka«. Voditelji bodo radevolje upoštevali vse spe» cijelne želje glede meščanskih in pomožnih šol, event. bodo obiskovalce seznanili z mo» dernim ustrojem srednjih šol. Običajno sprejme inozemske študijske skupine sam reformator Glockel, ki bo tudi izdelal poclro» ben načrt za čas bivanja; strokovna uvodna predavanja in končna debata so za načrt obligatna. »Pedagoška centrala« se bo sigurno potrudila da bodo udeleženci zadovoljni. Čas je kialeK, zato so takojšnje prijave nuj» no potrebne! . E. V. • Kdor si hoče ogledati moderne dunajske šele. G. Otto Glockel, predsednik mestnega šolskega sveta na Dunaju, nas je pravkar obvestil z ozirom na našo prošnjo, da rade» volje sprejme obisk slovenskega učiteljstva. Poskrbel je celo za razne ugodnosti, kakor: glede stanovanj.a in prehrane v dijaškem domu, kar bi znašalo skupno* dkrog 30 Din dnevno; giede strokovnih predavanj kot uvod v hospitacije (predavanja bodo imeli vodilni dunajski pedagogi); glede vodstva na. Dunaju pri obiskovanju šol in ogledovanju raznih znamenitosti. Obisk bi trajal 8 dni. Za ogled so na razpolago vse vrste šol, od otroškega vrtca do srednje šole. Smatramo, da bi bil posebno ugoden čas za ta obisk dunajski velesejm, ki se vrši' od 10.—17. marca. To radi znižane voznine in brezplačnega vizuma. Stroški bi bili tedaj minimalni in bi nikogar ne ovirali. G. Glockel prosi, da takoj javimo šte» vilo obiskovalcev. Prosimo torej, da se inte» resenti takoj javijo Pedagoški centrali v Mariboru (Zrinjskega trg št. 1). Obisk se bo ob tem terminu vršil le, če se jih oglasi do» voljno število, sicer ga aranžiramo pozneje. Zato ne prosite takoj za dopust, počakajte marveč, da Vas o nadaljnjem obvestimo. Pedagoška centrala. W Na novo le izSla vzaložbi Oblastne zaloge šolskih knjig in učil vLjubljani karta zgodoviDskeaa razvoia hralievine Srbov. Hrvatov In Slovencev 1804—1918 v priročni izdaji (43X50 cm) za srednje, meščanske, osnovne in strokovne šole. Dobiva se pri Oblastni zalogi in po vseh knjigarnah za ceno 8 Din. Miroslava LBiioeli / Ljubljana, Jurčičev trg Ml Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskar ja. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in pred tisk. Hitite z nabiranjem naročnikov za Mladin. Matico. / Doseči moramo 20.000 članov! LISTEK. Društvo „ZOO" in prirodopisni pouk. Prijatelji domače favne v Ljubljani so se strnili in z združenimi močmi zidajo in ustvarjajo dan za dnem z velikim veseljem in neverjetnim navdušenjem živalski vrt. Posrečilo se jim je zbrati veliko množino ži» Viili in krasen inventar, ki ae dnevno veča tako, da poseduje društvo sedaj 25 velikih in 120 malih kletk, 25 akvarijev, 10 te.rarijev, 25 železnih kletk in 6 zverinjakiov. — Tudi namerava že letos zidati lastno stavbo. Vse društvene živali — razen nekaterih — prezimujtjo začasno v velikem cvetlic» njaku ob Miklošičevi cesti, ki ga je dal g. dr. Megle.r društvu brezplačno na razpolago. Društvu manjka sicer še nekaj živali, a upa'. da do jeseni vse manjkajoče preskrbi, ker veliko jih ima že nakupljenih in veliko ob» ljubljenih, tako da bo v jeseni društvo »Zoo«, ko priredi ob priliki velesejma »Ljub» ljana v jeseni« v enem celem največjem pa» viljonu velese jmskega prostora svojo drugo obsežno razstavo (o kateri bom šei posebej pravočasno poročal) z vsemi živalmi docela spopolnjeno. Omeniti moram, da se je dru» štvo obrnilo na lovska društva in posestnike posameznih lovišč, da mu nalovijo posebno sedaj volkove, medvedei, lisice itd. Zato ob tej priliki kot tajnik društva prav lepo pro» sim vse cenjene tovariše, posebno lovce in tiste, ki imate znanje z lovci, da blagovolite ob vsaki priložnosti misliti na naše društvo in nam preskrbeti živali vsake vrste, bodisi proti plačilu ali pa, da nam jih darujete, za kar vam bo društvo zelo hvaležno. V Zagrebu n. pr. je dobro razvit zoolo» ški vrt, ki ga ohiskovalci dnevno v trumah posečajo. Za ta vrt skrbi mesto; a kljub temu sc je sedaj ustanovilo še društvo prijateljev zoološkega vrta, ki mu je naloga zastaviti vse sile za povzdigo tega vrta. — V Splitu imajo zoološki vrt, pri katerem je članov 75% splitskega prebivalstva. — Zato tudi mi Slovenci ne smemo .zaostajati za Hrvati in drugimi, ki imajo take vrtove'. Učiteljstvo stremi po napredku iti ustvar» ja delovno šolo. Zato smelo trdim, da je dru» štvo »Zoo« neizčrpen vir, ki lahko daje uči» teljstvu in učencem pobudo in vse potrebne informacije, da se prične tudi na šolah lo» kalna gojitev raznih živali in rastlin. — Zakaj bi /učenci ne gojili na šoli ptičk, kač (ne» strupenih), žab, rib, gosenic itd. in opazo» vali način njihovega življenja |n razvoja. Ustvaritev tega ni težka, posebno danes, ko imamo ročna dela. Pričnite in videli boste, s kakšnim zanimanjem opravljajo učenci vse to. Saj tudi1 le )na ta način pride prirodopisni pouk do svoje polne veljave. Zato tovariši, upam, da me sedaj raz» umete, čemu sem se že obrnil na nekatero šole in prosil, da prevzamejo tovariši pover» jeništvo društva »Zoo« za svoj okoliš. Šole pa, ki tega mojega poziva niso dobile, naj mi blagovole oprostiti. Zato jih pa tem po» tom prosim, da dobe društvu poverjenika (poverjenico) za svoj okoliš. Tem dobrim delavcem»poverjenikom sporočam, da so društveni člani itrojni: a) ustanovniki, ki plačajo 1000 Din enkrat .za vselej, b) dobrotniki, ki plačujejo po 100 Din letno, in c) redni člani, ki plačujejo po 20 Din letne članarine. Članarina je plačljiva v dveh obrokih, a želimo, da se po možnosti plača cela članarina hkrati. — Društvo je trdno prepričano, da bo učiteljstvo uvidelo njegov pomen, zato se zanaša na pomoč in sodelovanje učiteljstva. — V tej veri priča» kujemo, da se bo marsikateri učitelj — lahko kar na dopisnici — javil za društvenega po» verjenika. Tem bo društvo potem takoj po« slalo izkaznice, nabiralne pole in Ceke. Anton Fakin. Prevedba učiteljskih vdov s kronsko pokojnino na dinarske pokojnine. Ker mnogi ne vedo, kako se je postopalo pri prevedbi kronskih učiteljskih vdovnin na dinarsko, dajemo v naslednjem nekatera po» jasnila. V smislu uredbe o prevedbi kronskin pokojnin je treba najprej prevesti pok. so» proga učitelja na dinarsko plačo po za» konu o narodnih šolah iz leta 1919. Dinar» ska plača po tem zakonu je znašala 2400 Din. ki se povečuje s periodičnimi poviški, ki jih je devet. Prvih osem je po 300 Din letno, poslednja; pa 200 Din letno. Poviški se da» jejo po zvršetku vsakega tretjega službenega leta, poslednja in najvišja plača znaša tedaj 5000 Din. Na p o dla gi tet dinarske plače se j t- o d» ■ merila vdovniiia po § 51. hrv. zakona z dne 5. VIII. 1924, in sicer po spodaj navedeni ta» beli. — Ako je na ta način ugotovljena vdov» nina manjša, kakor polovica one vsote, ki je, ali bi pripadala pok. soprogu kot pokojnina, določena po onih zakonih, ki so veljali ob času njegove upokojitve ali smrti, pripada vdovi še diferenca do polovice te vsote. Sirotnine otrokom znašajo Vr- vdovninc za vsakega otroka, vendar ne sme biti skup» na vsota sirotnin večja od vdovnine. Dvojne sirote pa imajo pravico do poldrugega iznosa, sirotnine, ako je sirot več kakor dvoje; aiko je sirot samo ena ali dve, imata vsaka zase pravico do dvojne vzgoj» nine. tedaj znaiia Ako vračunljivi prejemki: vdov. letno dinarjev: ne znašajo letno več kakor 700 Din 360 znašajo letno več kakor 700 Din ali ne več kakor 1000 Din..... 480 znašajo letno več kakor 1000 Din ali ne več kakor 1200 Din..... 600 znašajo letno več kakor 1200 Din ali ne več kakor 1400 Din..... 800 znašajo letno več kakor 1400 Din ali ne več kakor 1800 Din.....1000 znašajo letno več kakor 1800 Din ali ne več kakor 2400 Din.....1200 znašajo letno več 'kakor 2400 Din ali ne več kakor 3000 Din.....1400 znašajo letno več kakor 3000 Din ali ne več kakor 3600 Din..... 1600 znašajo letno več kakor 3600 Din ali ne več kakor 4200 Din.....1800 znašajo letno več kakor 4200 Din ali ne več kakor 4800 Din..... 2000 znašajo letno več kakor 4800 Din ali ne več kakor 5400 Din..... 2200 itd. Soloine vesti. PREDSTAVNIKI UJU PRI ¡NJ. VEL. KRALJU. V soboto 9. t. m. je sprejel Nj. Vel. kralj predstavnike' Udruženja Jugosloven» skega Učiteljstva: predsednika Vlada Pe» troviea, podpredsednika Tihomira JCostiča in urednika Mihajla Stanojeviča. Upoštevajoč želja učiteljstva, da slišimo tudi z najvišjega mesta mnenje v pogledu šole in učiteljstva, so našli predstavniki uči» teljske organizacije priliko, da podrobneje seznanijo .Nj. Vel. kralja z željami in tež» rija.mi učiteljstva. Smatrali so za potrebno, da poudarijo tudi na najvišjem mestu po» men učiteljskega dela in to v pogledu pobi» janja nepismenosti med narodom in pro» svetno kulturnega dela med najširšimi plast» mi naroda sploh. Učiteljstvo je smatralo vedno zia, svojo svete dolžnost, da stavi svoje prosvetno in kulturno delo v službo nacio» name države ter da izraža narodovo mišlje» •nje in čuvstvovanje, katerega najvernejši tolmač je, to jo poudaril g. Petrovič. »Da gospodje, imel sem priliko prepri» čaiti se osebpo o velikih zaslugah, ki jih je imelo učiteljstvo pri snovanju te države in to z zadovoljstvom korostatiram. Nadejam se, da bode ostalo še nadalje zvesto svojim tradicijam, da bosta imela država in narod še nadalje zveste sodelavce« — je odgcvo» ril Nj. Vel. kralj. Zakon o narodnih školah, ki bo unifi» ciral šolstvo v državi, je nujna potreba za šolo in celokupno učiteljstvo, je nadaljeval predsednik Petrovič. Stalnost v učiteljski službi je najvažnejši pogoj za napredek uči» teljstva v prosvetno ieulturnem dolu, ker pre» meščanje vpliva, mnogo kvarnejše na vse prosvetnoikulturne institucije, v katerih je učitelj započtl svoje delo, nego na njega osebno. Na to izjavo je odgovoril Nj. Vel. kralj da je prepričanja, da je sprejetje tega za» kona psfepotrebno in bo sprejet čimprej. Interesvral se je za mišljenje učiteljskih predstavnikov do cisnovnih 1 vprašanj tega zakona. Omenjala so se vprašanja: ustana.v» ljanja šol, učiteljskih plač, njihove stalno® sti itd. Kralj je razen omenjenega na,glasil, da ostanejo vestni in točni učitelji nedotaknjen ni na svoiih mestih. Vprašanje je samo za one, ki svojega dela ne bodo mogli spraviti v soglasje z interesi države in naroda. Nj. Vel. kralj se je interesiral za delo učiteljske organizacije na polju mednarodne slovanske učiteljske zveze, pristopa UJU v Učiteljsko Internacionalno Federacijo in zi» danj.i Jugoslov. Dijaškega Bo m a, o kulturno» prosvetnih in stanovskih listih, ki jih izdaja naša organizacija. Po dobljenih vidikih je napravilo dele učiteljstva pri njem dober vtisk o učitelj,stvu in njegovem delu, tako da se je videlo očitno zadovoljstvo na licu. Poudarjal je, da je to delo vredno vse paž» nje in da vse to najlepše harmonizira z na» šim vzvišenim poklicom. Po polurni avdi» jenci je obljubil Nj. Vel. kralj, da bo vedno rad sprejel učiteljske predstavnike, da sliši njihove želje. Ko so se zahvalili za prisrčen sprejem, so odhajali predstavniki učiteljskega udru» ženja dobro razpoloženi od avdijence, ker so našli tako lep in prisrčen sprejem ter popolno razumevanje vseh potreb, ki jih ima v današnjih časih šola in učiteljstvo. — Ob izplačilu razlik. Učiteljska domoe va. V zadnji številki »Učit. Tovariša« je bilo več pozivov, naj se spominjamo pri izplačilu razlik naših domov. Ko sem čital te pozive, sem se domislil par trpkih resnic, ki jih da» jem tovarišem in tomrišicam v presojo in ravnanje. Že« 30 let zbira učiteljstvo za dom svoje dece, a ga še danes nima. — Poglejmo po naši domovini in videli bomo, da imamo skoraj v vsakem večjem kna.ju društveni dom, v nekaterih še celo po dva. Kulturno društvo, ki ne šteje včasih niti 100 članov, ima svojo streho, a 3000 učiteljev(ic) je nima. — Premoženjske razmere teh društev gotovo niso sijajne, saj so po večini člani kmetski fantje in dekleta, delavci in obrtniki, le malo je premožnejših. Ti zmorejo večkrat narav» nost horendne prispevke za domove. Znani so mi slučaji, ko so plačevali člani letno po 250 Din samo prispevka za dom in to skozi več let. Koliko je pa pri nas članov, ki ne zmorejo za dom niti borne članarine 20 Din. Rdečica sramu ftiora zaliti vsakega zavecT» nega učitelja, ako primerja delavnost za kul» turne ustanove včasih preprostega delavca z nami. Peščica delavnih ljudi st zna postaviti svoj dom, 1500 učiteljev, toliko je povprečno v vsaki oblasti učiteljstva, pa ne zmore doma za sebe in svojo deco. Ali ni skrajni čas. da učiteljstvo, ki deluje povsod, večkrat celo z veliko vnemo in uspehom, misli na sebe in zgradi svoj dom — kulturno in sociahio usta» novo v izpričevalo stanovske zavednosti. Ciril Hočevar. — Disciplinsko sodišče. Po časopisnih vesteh ne bo razpravljal o učiteljskih pre» greških več prosvetni svet, marveč bo ta po» sel opravljalo ministrstvo prosvete samo. LETOŠNJE EDICIJE MLADINSKE MATICE. Kakor že javljeno, bomo letos izdali 4 knjižice, ako dosežemo 15.000 naročnikov, ■sosv,e>ta na sZi danem mostu. Na predlog tov. Doberška se je odpo» slalii vdanostna brzojavka na Njegovo Ve» ličanstvo kralja Aleksandra I. ob priliki nje» gove proklaimacije na narod. Nato se j,e precital in odobril zapisnik zadnjega zborovanja. Število učiteljstva v okraju 53. Društvo šteje 53 članov, zborovanja se je udeležilo 39 članov(ic) kljub hudemu mrazu in veliki oddaljenosti nekaterih tovarišev(ic), \ar je velike hvale vredno., grajati pa moramo one tovariše{'ice), ki so blizu železniških postaj in se brez vsake opravičbe odtegujejo zbo» rovanjem. II, Samoizobrazba (poročal tov. Gačnik}. Poročal je o de-lui krožkov. Krožek Mežica» Černo je imel dva sestanka, prvega se je udeležilo od 18 članov 11, predaval je tov. Doberšek o zbiranju gradiva 'za monogra» fijo Mežiške doline in tov. Kogelnik: o učnih naiiltih. Drugega sestanka .se je iiediležilo od 18 članov 13, tov. Doberšek. je nadaljeval svoje predavanje na; ¡prvem sestanku, tov. Kogelnik je govoril o Bregantovi knjigi, tov. Gačnik pa o dekliških krožkih. Guštanjski krožek je imel 2 sestanka. Prvega se je udeležilo od 18 članov 15. Pre» daval je tov. Simon o šolstvu v raznih drža« vah Evrope, tov. Doberšek psi o monografiji Mežiške doline. Drugega sestanka se je ude» ležilo od 18 članov 14. Predaval je tovariš Gačnik o kulturnem razvoju žene in o po» raeuu in važnosti dekliških krožkov, tovariš Simon pa o raizredu kot delovni in življenski enoti. Prevaljski krožek ni imel nobenega se» stanka, ker je predsednik nujno zaposlen. Izvolil se je za novega predsednika tovariš Lodrant. III., IV. in V. Tov. Grum nam je z zelo zanimivim in obširnim predavanjem podal lepo sliko zgo» dovinskega razvoja zadružništva. Članstvo jo sledilo njegovim izvajanjem z veliko po» zornostjo. Govoril je o namenu iin pomenu raznih zadrug, o zgod. razvoju zadružništva pri nas in drugih narodih, o učiteljstvu in zadružništvu na deželi, o usposabljanju uči» teljskega naraščaja zai zadrugarstvo itd. Iz njegovih izvajanj je vsakdo lahko posnel, ■kako si mlad učitelj onemogoči svoje izven» šolsko delovanje med narodom, ako si z na» pačnim umevanjem krajevnih gospodarskih prilik in svojim .zgrešenim politikovanjem odbija zaupanje prebivalstva. Jasno je zan črtal pot, ki jo naj izbere učitelj, ako hoče uspešno delovati med narodom. Temeljito poznanje krajevnih, gospodarskih, družabnih 5n socialnih razmer je neobhodno, potrebno za uspešno delovanje v korist naroda, stanu in države». Tovarišu Grumu se za njegova izvajanja, ki so napravila na članstvo globok vtis, najiskreneje zahvaljujemo! Tov. Doberšek je podal poročilo o soji širjega sosveta na Zidanem mostu ter pred» ložil na temelju svojih ¡izvajanj resolucije, ki so bile soglasno sprejete in so objavljene na drugem mestu, + ZBOROVANJE UČIT. DRUŠTVA ZA RADOVLJIŠKI OKRAJ, ki se je vršilo v sredo, dne 12. decembra 1928 na osnovni šoli na Jesenicah. I. Učiteljstva v okraju je 124, plus 7 vo» lonterjev; včlanjenih 60. Navzočih 40, t. j. 66%. Predsednik poda celoten potek seje šir» jega sosveta z dne 8. decembra 1928. Član» stvo se poziva, da bolj agilno nabira člane za »Mladinsko Matico«. Z ozirom na važ» nost Učiteljskega doma v Ljubljani se član» stvo vnovič poziva, da pristopa k zadrugi »Učiteljski dom« in redno plačuje mesečne obroke. Učiteljska gospodarska poslovalnica se je soglasno sprejela. Iz poročila glavnega blagajnika tov. Gruma je razvidno, da dol» guje našo društvo 2745 Din. Po pregledu ra» čunov na občnem zboru z dne 15. oktobra 1928 pa ima naše driuštvo 890-15 Din pre» bitka; torej ni glavni glagajni ničesar dolžno, zato se sklene vprašati blagajnika, da nam pismeno pojasni od kdaj in na čem je naše društvo dolžno to vsoto. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. II. Samoizobrazba. Tovarišica Hafner Kristina je poročala o »Ženskem vprašanju«. Podala je zgodovinsko socialni razvoj žene in posebno poudarila nujnost delovanja žene pri gradbi novega človeštva ter pozivala to» varišice k izvenšolskemu delu in reševanju ženskega vprašanja. Za svoje res dobro po» ročilo je žela zasluženo hvalo. K temu poro« čilu se je razvil razgovor, katerega so se udeležili žal le tovariši. III. Z ozirom na okrožnice z dne 22. no» vembra 1928 in 6. decembra 1928 v »Učitelj» skem Tovarišu« je članstvo poverilo odbor, naj reši vprašanja teh okrožnic v prvi svoji I! a: I! 3: s: I! II s: i 3: 3: 3: i! 3: 3: TOVARIŠI! TOVARIŠICEI ŽE STANOVSKA ZAVEDNOST VELEVA, DA PODPIRAMO PRI NABAVAH SVOJIH POTREBŠČIN V PRVI VRSTI SVOJE LASTNE USTANOVE. VELIKO BOLJ PA SMO V SVOJEM INTERESU DOLŽNI TO STORITI TEDAJ, AKO NAM NUDIJO TE USTANOVE VEČJE UGODNOSTI IN KORISTI KOT TUJE. ENA IZMED TAKIH USTANOV JE NAŠA TELEEON ŠTEV. 2421 VODNIKOV TRG ČEKOVNI RAČ. 12416 ONA NAM NUDI SPECERIJSKO IN KOLONIJALNO BLAGO NAJFINEJŠE VRSTE PO NAJNIŽJIH CENAH, K( SO MOGOČE. VELIKA IZBIRA DEŽNIKOV, PREDPRAŽNIKOV IN NAJFINEJŠIH IN NAJTRPEŽNEJŠIH ČEVLJEV LASTNEGA IZDELKA. V ZALOGI NAJFINEJŠI ŠIFON, PLATNO IN SRAJCE ZA GOSPODE PO NAJN.ŽJIH CENAH. PBEPKOGE ( LAUFTEPPICIIE) PO NAJNIŽJI CENI - NA OBROKE. NAMOČENA POLENOVKA DOSTAVLJA SE BLAGO NA DOM IN DOVOLJUJEJO SE OLAJŠAVE PRI PLAČILU. ZADOVOLJITI SVOJE ČLANE, JE TE ZADRUGE NAJVIŠJI CILJ: TOVARIŠI! TOVARIŠICE! PRISTOPITE K TEJ ZADRUGI IN KUPUJTE PRI NJEJ! I! ^/nMM M/n/nMfl/n seji in jih potem predloži članstv.u v potr» dilo. — Članstvo izjavlja, naj v bodoče po* verjeništvo ali Izvršni odbor UJU da taka vprašanja najmanj en mesec prej v pretres, da se lahko pravilno rešijo. Opomba: Točijo IV. a, b, c, č in d je pre* vzelo poverjeništvo. Naša gospodarska organizaci ja. —g Učiteljski dom v Ljubljani. Tovariš Rudolf Horvat, učitelj v pok. v Ljubljani, je podaril na zadeven poziv 100 Din. Hvala! Ostali, posnemajte! —Vsi, ki so plačali pob ni delež, so prejeli potrdilo. Izvzeti so le oni, ki so že plačali, a niso bili še sprejeti v zadrugo. Ves vplačani denar je varno nato« žen. — Josip Kobal, blagajnik. Vabilo na 18. redni občni zbor Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge, r. z. z o. z. v Celju, ki se bo vršil v nedeljo 10. marca 1929 ob 10. uri dopoldne v novi okoliški deški osnov« ni šoli v Celju, na Dolgem polju, p« sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo načelstva o poslovanju za« druge v letu 1928. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobren je letnega računa. 4. Volitev izžrebanih odbornikov na« čelstva. 5. Slučajnosti. Učjfceiljska gospodarska in kreditna zadruga, r. z. z o. z. v Celju dne 12. februarja 1929. Načelnik: Branko Žemljic 1. r. Član načelstva: Fr. Voglar 1. r. NB: Če bi na tem občnem zboru ne bilo zastopanih dovolj deležev, se vrši eno uro kasneje drug občni zbor na istem mestu m z istim dnevnim redom. »•««««««««««««•««««•««•M«««««««* MALI OGLASI Mali »glasi, ki ilniljo ▼ posredovalo« ta Metala« namene obilnatra, vsaka beseda SO par, Najmanj*: saesek Din 5'—. Risalno orodje kupite najboljše in ceno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. Izpolnite priloženo obveznico! Šivalni stroji IZBORNA KONSTRUKCIJA IN ELEGANTNA IZVRŠITEV IZ LASTNE TOVARNE. 15LETNA GARANCIJA. — VEZENJE SE POUČUJE PRI NAKUPU BREZPLAČNO. PISALNI STROJI ADLER. — KOLESA IZ PRVIH TOVARN, D0RKOPP, STYRIA. PLETILN! STROJI VEDNO V ZALOGI. POSAMEZNI DELI KOLES IN ŠIVALNIH STROJEV. — DAJE SE TUDI NA OBROKE. IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 2. P. n. Šolam in šolskim upraviteljem vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela. ANTON JANEŽIČ ljubljana, florjanska 14. knjigoveznica in industrija Šolskih zvezkov. Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din 1! Mestni trg 26* Stritarjeva niita 3 Popravila iii čiščenje orožja izvršuje najceneje in najbolje F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9 Primerna ter koristna darila so samo Gritzner in Adler šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj UR ANI A. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri JOSIP PETELIN C, LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust. Prijatelji radija! Ako si želite nabaviti prvovrsten radio-aparat ali sestavne dele, obrnite se na specijalno radio trgovino RADIOVAL Kongresni trg 3 LJUBLJANA Dalmatinova d!. 13 Plačilne olajšave. Zahtevajte ponudbe! Telefon štev. 3363 Kdor oglašuje, ta napreduje! F0T0 APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska mica 1 in droger ja Wolfram, nasled M Kane, Maribor, Gosposka 33 ★ L MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG SI. 1 h DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 18H9. Telefon itev. 2.282. „UNDERWOOD" pisalni stroj ima svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev LUD. BARAGA, Ljubljana v prometu, nedosegljiv v trpežnosti ter najcenejši, šeienburgova ui. 6. — Telefon 2980. m ft SBs; Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! ■»(D HKM Kn figama, umetnine, muzi kali je Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin priporoča bogato zalogo šolskih učil kakor: Slike stenske iz zoologije, zgodovine, zemljepisja, anatomije, matem. geografija, prva pomoč, etnografí a, itd. Učila za demonstrirale iz fizike, optike, mehanike, ^ kemije itd., razne preparate ptic, živali, ^^^^ naravoslovstva. Kosmos Baukasten, Elek-trotehnika, optik», mehanika, kemija, dalj« šolski stenski zemljevidi na platnu s pali-^r^^ cami solidno izdelani. Slike našeg Jadrana r dve serije po 6 slik napete, serija Din 180. LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5 veliko izbiro angleškega češkega blaga za gospode in dame. Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe inperilovpoljubnihširjavah Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste