Celje ^ Koliko ponosnih in veselih obrazov. Ne samo zaradi praznika v spomin na usta- no\'ltev carinske službe v no- vi Jugoslaviji, ki je 30. de- cembra lani slavila 29. letni- co obstoja, marveč tudi za- radi drugega vzdušja, v ka- terem je skrb za človeka do- bila izredno mesto. Bilo je na srečanju članov delovne skupnosti celjske ca- rine. Formnala se je pred desetimi leu. Delo so zasta- vili štirje ljudje. Danes šteje ta enota 32 zaposlenih, med njimi dve tretjmi z višjo in visokošolsko izcbrabzo. Na srečanju je upravnik celjske carine Anton Lah- Zmago najprej izročil Cvetki Stajnerjevi meCaJ^o dela. Presenečenje, veselje in solze. »Vsi so vedeli, za to, le jaz ne. Vesela sem in ponosna. Kaj naj bi še rekla!« Za vestno delo je dobila vi- soko družbeno priznanje. In potem še eno preseneče- nje. Zdenki Benedejčič, snažil- ki, je predsednik sindikalne organizacije izročil odločbo o vselitvi v novo stanovanje. Spet ploskanje pa tudi solz ni manjkalo. »Hvala vam. Tako je rešen moj problem, ki mu nisem videla konca. Živela sem v nemogočih razmerah. štiri- članska družina. In zdaj novi prostori v dvo in pol sob- nem stanovanju. Na zelenici. Vesela sem in srečna. Takšne rešitve nisem pričakovala. Za- to sem kolektivu hvaležna to- liko bolj!« Posebna priznanja so do- bili tudi trije člani, ki so v celjski carinski službi deset let: Nada Stežinar, Ilija Ra- doševič in Anton Lah. In tudi slovo od Silve Bračko, ki je odšla v pokoj, ni bilo lahko. Beseda človek v tej sredi- ni ni prazna beseda. MB Zdenka Benedejčič: »Ali ve- ste, kaj to pomeni? Odslej v novem stanovanju!« Občinski odbornik in upravnik celjske carine Anton Lah Zmago izroča Cvetki štajnerjevi medaljo dela. „Kmečka " organizacija ZKS Pretekli teden je imela os- novna organizacija ZKS v Stranicah letno konferenco. V njo je vključenih šest kme- tov, pripravljajo pa še spre- jem dveh mladih kmetoval- cev. Zadnja leta so se vrstili v vodstvu organizacije sami kmetje. Zato tudi ni čudno, da so prav sprejemanju kme- tov v ZK posvetili največ po- zornosti. Med drugim so raz- pravljali tudi o delu ostalih družbenih organizacij v kra- ju ter izrazili željo, da bi učitelji, ki poučujejo v šoU ostajali v kraju in pomagaU pri delu prosvetnega društva in mladine. Bili so mnenja, da mora šola še vedno ostati kulturrK) žarišče na vasi. Na vasi bi moral učitelj biti kul- tumo-prosvetni mentor tam- kajšnjim ljudem. Člani so po- stavili tudi zahtevo naj se začne izvajati sklep občin- skega komiteja ZKS, po kate- rem naj bi čland ZK iz de- lovnih organizacij, ki imajo svoja bivališča v Stranicah, vsaj občasno sodelovaU v te- renskih organizacijah. Spre- jeli so še sklep o izobraže- vanju in sklenili, da bodo Skupno s člani ostalih orga- ni^cij razpravljali o TOZD o zunanji in notranji politiki ter o razvoju kmetijstva v domači vasi in v občini. K. SODIN SREČANJE UPOKOJENCEV Ob novoletnih praznikih so bili povabljena v Zdravstveni dom Velenje vsi up>okojeni uslužbenci Zdravstvenega do- ma. Udeležence srečanja so pozdravili direktor zavoda dr. Alojz Fijavž, upravitelj Jože Zevart in glavna medi- cinska sestra Cilka Atelšek. Direktor dr. Fijavž je po do- brodošlici spregovoril o se- danjem delu in razširitvi zdravstvenega doma ter upo- kojence povabil na ogled no- vih ambulantnih prostorov. Za tem so vsi prejeli lepa praktična darila, pri skrom- ni zakuski pa so v sprošče- nem pogovoru obujali sp>omi- ne na minulo delo z zavestjo v srcu, da niso pozabljeni. V.K. KONJICE Vsaj 300 kandidatov Po sklepih skupne seje izvršnega odbora občin- ske konference SZDL in predsedstva občinskega sindikalnega sveta Sloven- ske Konjice, poteka v pr- vi polovici januarja v tej komuni široka i>oIitičiia akcija evidentiranja mož- nih kandidatov za volitve v občinsko skupščino. V organizacijah združenega dela, kjer bodo evidenti- rali okrog 400 možnih kandidatov, vodijo to ak- cijo sindikati, na terenu pa opravljajo to nalo- go krajevne organizacije SZDL, ki bodo evidenti- rale okrog 300 kandidatov. Etelovni ljudje v občini bodo na ta način laiiko vpisali kot možne kandi- date kakih 6 do 7% vseh volilcev. Pri akciji evi- dentiranja upoštevajo tu- di določeno strukturo kandidatov. Tako sta iz- vršni odbor občinske konference SZDL in pred- sedstvo občinskega sindi- kalnega sveta predlagala, da naj bo med evidenti- ranimi vsaj 45 % žena, najmanj 30 % kandidatov naj bo mlajših od 26 let, iz neposredne proizvodnje pa jih mora izhajati vsaj 70 o/o. Ob tem, ko bodo upo- števali število zaposlenih, bo iz temeljnih organiza- cij združenega dela indu- strijskega kombinata Ko- nus izšlo kakih 90 kan- didatov, nekoliko manj pa iz Kovaške industrije Zreče, Lesno industrijske- ga podjetja in nekaterih drugih. Glede na pomembnost in enotnost te politične akcije, ki je časovno ve- zana na dokaj kratko ob- dobje, Je bil ustanovljen pri občinski konferenci SZDL 15 članski koordi- nacijski odbor, ki ga bo vodil Filip Beškovnik sku- paj s predstavniki vseh družb eno-političnih orga- nizacij. Vinko Langerholc Nova konferenca Z K v Žalcu Ta teden se je na prvi seji sestala novoizvoljena občin- ska konferenca ZK Žalec, da bi pregledala delo v minulem dveletnem obdobju in izvo- lila člane stalnih komisij, ča- stnega razsodišča, komiteja ter novega sekretarja. Seje se je udeležil tudi sekretar med- občinskega sveta Zveze ko- munistov, Janez Zahrastnik. Po poročilih o delu komi- teja, komisij in častnega raz- sodišča, je spregovoril sekre- tar občinskega komiteja Vla- dt) Gorišek, ki je v obširnem referatu ocenil družbeno-po- litične razmere v občini po pismu tovariša Tita in Izvrš- nega biroja ZK Jugoslavije, ter 29. seji CK ZK Slovenije Ob poudarku okrepljeni idejni, politični in akcijski enotnosti žalskih komunistov, je Vlado Gorišek spregovoril tudi o nekaterih pomanjklji- vostih, ki jih je v bodoče treba odpraviti. Opozoril je na hitro in ugodno rast go- spodarstva ter na pozitivne integracijske težnje. Govoril je še o uveljavljanju ustavnih dopolnil, ki kljub odporom nekaterih, predvsem srednjih struktur, dobivajo tisto me- sto, ki jim gre. V zrvezi s tem je opozoril tudi na raz- voj samoupravljanja, ki mu je treba posvetiti posebno po- zornost, ter na uveljavljanje delavske kontrole. V prihod- nje se je treba še bolj po svetiti stalnemu izobraževa- nju komunistov, posebno skrb pa je treba nameniti tu- di kadrovski politiki, jačanju Zveze komunistov in novim sprejemom, je poudaril Vla- do Gorišek. še več je potreb- no storiti na področju uresni- čevanja socialnih programov. V razpravi, ki je sledila, so žalski komunisti načeli neka- tera pomembna vprašanja. Tako je Jože Jan razpravljal o uresničevanju socialnih programov, ki se uspešno uveljavljajo na vseh področ- jih družbenega življenja. Jo- ško Rozman je govoril o ka- drovski politiki in poudaril, da se kadrovska struktura si- cer izboljšuje, a vse prepoča- si. Neugodna je predvsem štipendijska politika. Janez Ahačič je razpravljal o delu osnovnih organizacij Zveze komunistov, Franc Potočnik pa o slabem izkoriščanju kmetijskih zemljišč, neuskla- jenih cenah in vlogi Kmetij- ske zemljiške skupnosti. Franc Jelen je opozoril na naloge pri razvijanju novih samoupravnih odnosov, Vin- ko Janič pa na naloge komu- nistov v krajevnih organiza- cijah ZK, kamor se morajo vključiti tudi komunisti iz delovnih organizacij. V razpravi so se dotaknili še nekaterih problemov iz krajevnih skupnosti, vprašanj delegatskega sistema, organi- ziranosti in članstva ZK, idej- nosti pouka in problemov prosvetnega dela, vprašanj zdravstva, priprav na volitve in dela Zveze mladine. V razpravo se je vključil tudi Janez Zahrastnik, ki je v pozdravu konferenci pouda- ril, da je ta dokazala uspeš- nost dela v minulem obdob- ju, nova konferenca pa mora delovati še bolj uspešno. Glavne uspehe žalskih ko- munistov je strnil v tri toč- ke: povečano gospodarsko rast, uveljavljanje novih sa- moupravnih odnosov in vlogo Zveze komunistov v teh pro- cesih. V svoji razpravi je opozoril tudi na nekatere naj- aktualnejše probleme naše družbe, proti katerim mora Zveza komunistov enotno na- stopati. Ob koncu konference so žalski komunisti izvolili nov občinski komite, ki ima se- demnajst članov. Izvoljeni so bili: Janez Ahačič Ivan Glu- šič, Mira Govtdič, Aljoša Ja- nežič, Franc Jelen, Karel Kač, Franc Klepej, Janez Kroflič, Stane Markuš, Franc Potočnik, Edo Pulko, Nikolaj Rak, Jože Ramšak, Franjo Tilinger, Vili Ulaga, Franc Vogrinc in Metka Zupane. Za sekretarja v bodočem mandatnem obdobju so izvo- lili Franca Jelena mlajšega, kadrovika v Tovarni nogavic Polzela. Nova občinska kon- ferenca je razširjena od 45 na 57 članov, med njimi je tudi 20 neposrednih proizva- jalcev. BRANKO STAMEJČIC DOBER START Inšpektor UJV Franc Salobir je navdušen po- vedal, da je bdi prometni start v letošnje leto — vsaj zaenkrat — dober in več kot uspešen. Kljub temu, da so v teh dneh novega leta izgubile živ- ljenje na cestah celjskega področja tri osebe, so ostali rezultati ugodni. Verjetno je na to vpliva- lo tudi dejstvo, da so v lanskem letu na celjskem p>odročju organizirali tri- deset prometno-vamost- nih akcij, s katerimi so želeli, da opozorijo vozni- ke in ostale nerede na cestah. Upajmo, da bo vse to m nove varnostne prometne akcije vplivalo, da bomo ob koncu leta lahko govorili o manj krvavem davku na naših cestah. • • T. VRABL Konjice v Na nedavna seji občinske konference Zveze komuni- stov Slovenske Konjice so bi- li prisotni tudi mladi člani aktiva neposrednih proizva- jalcev. Ker me je zanimalo, o čem so se največ pogovar- jali na svojih sestankih, sem jih poprosila za kratek raz- govor. Mladen Majcen, dela v zre- škem Kometu: »Na letošnjih sejah aktiva neposrednih pro- izvajalnih proizvjalcev smo se največ p>ogovarjali o nuj- nosti izgradnje delavskih sta- novanj. Veliko delavcev je, ki potrebuje nova stanovanja, saj živijo v neprimernih raz- merah. Solidarnostni sklad je že ustanovljen in zbranih je že precej sredstev za stano- vanjsko izgradnjo. V Zrečah smo letos zgradili 50 stano- venskih Konjic pa bo zač^el vanj za dela;vce. Konus iz Slo- graditi stanovanja svojim de- lavcem letos pK>mladi.« Ivan Kodrič, dela v konji- škem Kostroju: »Na sestan- kih aktiva neposrednih pro- izvajalcev smo se veliko po- govarjali tudi o problemih otroškega rarstva. V Zrečah so ta problem že rešili. Tudi v Vitanju in Ločah so letos obnovili prostore za otroški vrtec. Največje težave pa imajo z otroškim varstvom v Slovenskih Konjicah, kjer bi morali razmišljati tudi o po- poldanskem varstvu otrok. Morda bo bolje potem, ko bodo prenovili prostore sta- rega otroškega vrtca v gra- ščini.« Jože Žigart, delavec iz Ko- stroja: »Zdi se mi? da ne bi smel biti problem postaviti otroški vrtec v Slovenskih Konjicah. Doma sem iz Op- lotnice in pri nas smo vrtec postavili z udarniškim delom in samoprispevkom. Tako smo si z lastnimi silami in sredstvi uredili problem ot- roškega varstva. Aktiv nepo- srednih proizvajalcev pa bo moral naslednje leto ix>sveti- ti več pozornosti izobraževa- nju komunistov. Zato bomo organizirali več predavanj z namenom približati marksi- zem delavcem.« DAMJANA STAMEJCIČ